Razvoj in optimizacija eksperimenta z uporabo IKT

Za tretji eksperiment sem izbrala reakcijo nevtralizacije, ki poteka med etanojsko kislino in natrijevim bikarbonatom (sodo bikarbono), pri tem karbonati razpadejo, izhaja pa plinast ogljikov dioksid.

Reakcija:

CH3COOH(aq) +NaHCO3(s) → CO2(g) + H2O(l) + CH3COONa(aq)

led ocetna kislina+natrijev hidrogen karbonat →ogljikov dioksid + voda + natrijev acetat Natrijev hidrogen karbonat ali pecilni prašek pa vsebuje natrijev bikarbonat (sodo bikarbono).

Reakcija:

2NaHCO3(s) → Na2CO3(s) + H2O(g) + CO2(g)

natrijev hidrogen karbonat → natrijev karbonat + voda + ogljikov dioksid

Poleg sode bikarbone pecilni prašek vsebuje še koruzni škrob, monokalcijev fosfat in natrij aluminj sulfat. Koruzni škrob preprečuje reakcijo pecilnega praška ostalima navedenima snovema med skladiščenjem (Czernohorsky in Hooker, 2013).

Ocetna ali etanojska kislina je šibka kislina. Kadar je čista (100%), pa jo imenujemo tudi ledocetna kislina, saj že pri 16,6 ⁰C zmrzuje v led.(Riley, 1999)

Pri tem eksperimentu smo uporabili 11 % kis za vlaganje. Izračun pribitne količine kisline se nahaja pod točko zbiranje podatkov.

102 Pripomočki in materiali:

 Vernier senzor za merjenje tlaka

 računalnik s programom Logger lite

 20 mL merilni valj

 kis za vlaganje

 soda bikarbona

 2×plastična pipeta

 tehtnica

 pinceta

 50 mL erlenmajerica z širokim ustjem

 gumijasti zamašek s senzorjem za merjenje tlaka Vernier

 trska

 vžigalnik

Varnost:

Pri delu v laboratoriju je potrebno nositi zaščitno obleko ter očala. Pri delu s kislino uporabljamo zaščitne rokavice.

Odpad:

Materiali, ki se jih uporablja pri danem eksperimentu, niso škodljivi človekovemu zdravju ali okolju, zato jih po končanem eksperimentiranju lahko odvržemo v koš za organske odpadke oziroma odpadne tekočine zlijemo v odtok.

Postopek:

a) Vernier senzor za merjenje tlaka povežemo z računalnikom, na katerem je nameščen program za merjenje količin z uporabo Vernier senzorjev.

b) Izračunamo volumen razredčene ledocetne kisline za 1 g sode bikarbone.

c) V erlenmajerico odmerimo 10 mL kisa za vlaganje (volumen pribitne količine).

d) Plastični pipeti odrežemo merilni del, saj za naš poizkus potrebujemo le sesalni meh pipete.

103

e) Na košček papirja zatehtamo 1 g sode bikarbone in jo previdno stresemo v pripravljen sesalni meh pipete.

f) S pinceto previdno (pokonci ob steno erlenmajerice) vstavimo sesalni meh v katerem je soda bikarbona v erlenmajerico z 10 mL kisa za vlaganje.

g) Na erlenmajerico previdno (pazimo, da se meh sodo bikarbono ne prevrne v kislino) namestimo gumijasti zamašek z Vernier senzorjem za merjenje tlaka.

h) Na računalniku pritisnemo start in pričnemo z meritvami, takoj zatem pa z enakomernimi krožnimi gibi (kot da bi titrirali) prevrnemo meh kapalke s sodo bikarbono v ocetno kislino in spremljamo na monitorju, kaj se dogaja s tlakom.

i) Ko se vsa soda bikarbona raztopi v kislini in se tlak zopet standardizira pritisnemo stop ter končamo z meritvami.

j) Potipamo erlenmajerico ter s tlečo trsko preverimo, kateri plin je nastal ter ugotovitve zabeležimo.

Slika 29: Reakcija nevtralizacije sode bikarbone in ocetne kisline

104

Slika 29 prikazuje reakcijo nevtralizacije natrijevega bikarbonata in etanojske kisline. Iz slike je razvidno, da je zaradi pribitne količine kisline zreagiral ves natrijev bikarbonat. Reakcija je uspešno potekla.

Zbiranje podatkov:

m(NaHCO3) = 1 g

V(CH3COOH) = 0,00625 = 6,25 mL (za poskus pa vzamemo pribitek: 10 mL)

Izračun:

n1(CH3COOH) / n2(NaHCO3) = 1/1 n1(CH3COOH) = n2(NaHCO3)

n1(CH3COOH) = 0,011901928 mol = 0,012 mol

M2(NaHCO3) = 23,0+1,01+12,01+16,0×3 = 84,02g/mol m2(NaHCO3) = 1g

n2(NaHCO3) = m2 / M2 = 1g / 84,02g/mol n2(NaHCO3) = 0,011901928mol = 0,012mol

Če vzamemo kis za vlaganje:

ρ1 (kisa) = 1,05 ×10³ g/l w1(kisa) = 11% = 0.11

M1(CH3COOH) = 12,01×2+1,01×4+16.0×2 = 60,06g/mol

1. c1 = w1× ρ1 / M1

c1 = 0,11×1,05 ×10³ g/l / 60,06g/mol c1 = 1.923 mol/l

105 2. n(CH3COOH) = 0,011901928 mol

c1 = 1.923 mol/l n = c × V

V= n(CH3COOH) / c1

V= 0,011901928mol / 1,923mol/l

V= 0,00625l= 6,25mL (za poskus pa vzamemo pribitek: 10 mL)

Tabela 20 Sproščanje tlaka pri dodatku sode bikarbone ocetni kislini v odvisnosti od časa

t [s] p [Pa]

106

Tabela zajema podatke za sproščanje tlaka pri dodatku sode bikarbone ocetni kislini v odvisnosti od časa. Iz podatkov v tabeli je razvidno, kako hitro zreagira vsa soda bikarbona.

Rezultati:

Slika 30: Sproščanje tlaka pri dodatku sode bikarbone ocetni kislini v odvisnosti od časa

Slika 30 prikazuje, kako tlak v erlenmajerici naraste, ko soda bikarbona pride v stik z etanojsko kislino in potem pada, ko zreagira ves natrijev bikarbonat, pa se tlak zopet standardizira.

0 20 40 60 80 100 120 140

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

p[Pa]

t[s]

107

3.3.2. Izdelava učiteljevih in učenčevih navodil za eksperimentalno delo z uporabo IKT

UČITELJEVA PRIPRAVA Česa ne vidimo?

KISLINE, BAZE IN SOLI

Priimek in ime učitelja/kandidata: / Šola: / Razred:

Število oddelkov: / Predvideni datum: /

Predmet: KEMIJA

Učna tema / vsebinski sklop: Kisline, baze in soli

Učna enota: Reakcije med kislinami in bazami, Raztopine

Operativni učni cilji:

 razlikujejo med kislimi in bazičnimi raztopinami glede na vsebnost oksonijevih in hidroksidnih ionov in znajo zapisati osnovne kisline in baze

 spoznajo reakcijo nevtralizacije ter poimenujejo produkte

 poznajo pojme raztopina, koncentracija ter topnost

 uporabljajo eksperimentalno-raziskovalni pristop in laboratorijske spretnosti

 obdelujejo in uporabljajo podatke iz različnih virov s poudarkom na uporabi grafičnih prikazov

 poznajo pomen, uporabo in vpliv kislin, baz in soli v življenju in okolju.

Didaktična (-e) oblika (-e):

 laboratorij, laboratorijska oprema...

108 Tabela 21: Tabela faz učne ure Česa ne vidiš?

Faze Učna strategija Metode/obli

ke dela Čas Učila in učni

109

Izvedba ni bila razvita in izvedena.

Urjenje/vadenje

110 vodikovimi oziroma oksonijevimi ioni iz kisline in hidroksidnimi ioni iz baze poteče reakcija, pri kateri nastanejo molekule vode. Nevtralizacija je eksotermna reakcija.

Splošno bi lahko zapisali:

 KISLINA + BAZA→ SOL+ VODA Primer:

H2SO4(aq) + 2KOH(aq) → K2SO4(aq) + 2H2O(l)

Pri reakciji med kislinami in bazami torej nastanejo soli, ki so ionske spojine (spojine med kovino in nekovino) večinoma dobro topne v vodi, tako pri reakciji dobimo vodne raztopine soli.

111 2. način:

Pri reakciji I. ali II. skupina periodnega sistema elementov (alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin) s halogeni (VII. skupina) nastanejo soli. Sol je edini produkt te reakcije sinteze soli iz elementov.

 KOVINA (I. ali II. skupina) + NEKOVINA (VII. skupina) → SOL Primer:

2Na(s) + Cl2(g) → 2NaCl(s)

3. način:

Sol nastane tudi pri reakciji med kovino in kislino, pri čemer nastaneta sol in vodik.

 KOVINA + KISLINA → SOL + VODIK Primer:

Mg(s) + 2HCl(aq) → MgCl2(aq) + H2(g)

4. način:

Eden izmed načinov nastanka soli je tudi reakcija med kovinskim oksidom in kislino, pri tem pa nastaneta sol in voda.

 KOVINSKI OKSID + KISLINA → SOL + VODA Primer:

CuO(s) + H2SO4(aq) → CuSO4(aq) + H2O(l)

Topnost soli v vodi:

Topnost neke snovi pove koliko gramov te snovi se raztopi v 100g vode, da je raztopina nasičena. Običajno so v podatkih o topnosti, navedene različne snovi pri 20 ⁰C.

Topljenec: je snov, ki jo raztopimo v topilu.

Topilo: je snov, ki raztaplja topljenec.

Raztopina: je zmes topljenca in topila.

Topnost: je največja količina topljenca, ki se lahko raztopi v topilu pri določeni temperaturi v določeni količini topila.

Nasičena raztopina: je raztopina, v kateri je raztopljena največja možna količina topljenca pri določeni temperaturi v določeni količini topila.

112

Koncentracija: je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi. Izraz koncentracija se najpogosteje uporablja za homogene raztopine in pomeni količino raztopljenega topljenca, v določeni količini raztopine ali topila.

Raztapljanje snovi pospešimo, če snov pred raztapljanjem zdrobimo in tako dobimo večjo površino topljenca, ki pride v stik s topilom, raztapljanje pa pospešimo tudi z mešanjem. Pri pripravi raztopin moramo poznati maso topljenca in maso topila, ki je raztopljena v topljencu.

Masa raztopine je vsota mase topljenca in topila.

m(raztopine) = m(topljenca) + m(topila)

Množina snovi: označujemo jo s črko n in ima enoto mol.

Avogadrova konstanta: označujemo jo z NA pove, da je v enem molu 6×10²³ delcev(atomov, molekul, ionov). Njena enota je delcev/mol oziroma mol^-1.

Molska masa snovi: označujemo jo s črko M pove, kolikšna je masa 1mola snovi. Izračunamo jo tako, da izračunamo relativno atomsko ali relativno molekulsko maso ter dodamo enoto g/mol.

Masni delež topljenca v raztopini: označujemo z w , nima enote, izračunamo pa ga tako da maso topljenca delimo z maso raztopine.

w(topljenca) = masa topljenca / maso raztopine w(elementa) = masa elementa / maso spojine

Odstotna koncentracija raztopin: dobimo, če masni delež pomnožimo s 100.(Devetak, 2011;Glažar, 2005; Smrdu, 2005)

Reakcija nevtralizacije etanojske kisline in natrijevega bikarbonata:

CH3COOH(aq) +NaHCO3(s) → CO2(g) + H2O(l) + CH3COONa(aq)

led ocetna kislina+natrijev hidrogen karbonat →ogljikov dioksid + voda + natrijev acetat Natrijev hidrogen karbonat ali pecilni prašek pa vsebuje natrijev bikarbonat (sodo bikarbono).

Reakcija:

2NaHCO3(s) → Na2CO3(s) + H2O(g) + CO2(g)

natrijev hidrogen karbonat → natrijev karbonat + voda + ogljikov dioksid

Poleg sode bikarbone pecilni prašek vsebuje še koruzni škrob, monokalcijev fosfat in natrij aluminj sulfat. Koruzni škrob preprečuje reakcijo pecilnega praška ostalima navedenima snovema med skladiščenjem (Czernohorsky in Hooker, 2013).

113

Ocetna ali etanojska kislina je šibka kislina. Kadar je čista (100%), pa jo imenujemo tudi ledocetna kislina, saj že pri 16,6 ⁰C zmrzuje v led (Riley, 1999).

114

PREDLOGA UČNEGA LISTA ZA UČENCE (Z UPORABO IKT)

DELOVNI LIST: Česa ne vidimo?

REAKCIJE MED KISLINAMI IN BAZAMI, RAZTOPINE

I. Teoretične osnove: Za ponovitev razložite spodaj zapisane pojme.

Kisline: natrijevega bikarbonata etanojski kislini z uporabo Vernier senzorja za merjenje tlaka.

1. Pripomočki in materiali:

 Vernier senzor za merjenje tlaka

 računalnik s programom Logger lite

 20 mL merilni valj

 100 mL erlenmajerica

 ledocetna kislina

115 2. Varnost:

Pri delu v laboratoriju nosite zaščitno obleko ter očala. Pri delu s kislino uporabljamo zaščitne rokavice.

3. Odpad:

Materiali, ki jih boste uporabili pri danem eksperimentu, niso škodljivi človekovemu zdravju ali okolju, zato jih po končanem eksperimentiranju lahko odvržete v koš za organske odpadke oziroma odpadne tekočine zlijete v odtok.

4. Postopek:

a) Vernier senzor za merjenje tlaka povežite z računalnikom na katerem je nameščen program za merjenje količin z uporabo Vernier senzorjev.

b) V erlenmajerico odmerite 10 mL kisa za vlaganje (volumen pribitne količine).

c) Plastični pipeti odrežite merilni del, saj za vaš poizkus potrebujete le sesalni meh pipete.

d) Na košček papirja zatehtajte 1 g sode bikarbone in jo previdno stresite v pripravljen sesalni meh pipete.

e) S pinceto previdno (pokonci ob steno erlenmajerice) vstavite sesalni meh, v katerem je soda bikarbona v erlenmajerico z 10 mL kisa za vlaganje.

f) Na erlenmajerico previdno (pazite, da se meh sodo bikarbono ne prevrne v kislino) namestite gumijasti zamašek z Vernier senzorjem za merjenje tlaka.

g) Na računalniku pritisnete start in pričnemo z meritvami, takoj zatem pa z enakomernimi krožnimi gibi (kot da bi titrirali) prevrnete meh kapalke s sodo bikarbono v etanojsko kislino in spremljate na monitorju kaj se dogaja s tlakom.

h) Ko se vsa soda bikarbona raztopi v kislini in se tlak zopet standardizira pritisnete stop ter končate z meritvami.

i) Potipate erlenmajerico ter s tlečo trsko preverite, kateri plin je nastal ter ugotovitve zabeležite.

116 III. Rezultati: meritve in opažanja

m(NaHCO3) = 1 g

V(CH3COOH) = 0,00625= 6,25 mL (Za poskus pa vzamemo pribitek: 10 mL)

t [s] p [Pa]

IV. Razlaga eksperimentalnih opažanj in sklepi:

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

117 V. Vprašanja in naloge:

1. Naštejte načine pridobivanja soli ter za vsak način dopišite primer ustrezne reakcije.

 1.način:

_____________________________________________________________________

Primer:

_____________________________________________________________________

 2.način:

_____________________________________________________________________

Primer:

_____________________________________________________________________

 3.način:

_____________________________________________________________________

Primer:

_____________________________________________________________________

 4.način:

_____________________________________________________________________

Primer:

_____________________________________________________________________

2. Kakšne vrste reakcija je potekla pri izvedenem eksperimentu? Razložite.

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

3. Napišite enačbo reakcije, ki je potekla pri izvedenem eksperimentu. Napišite tudi agregatna stanja.

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

118

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

4. Narišite graf sproščanje tlaka pri dodatku natrijevega bikarbonata etanojski kislini v odvisnosti od časa. Graf tudi ustrezno podnaslovite. Namig: Upoštevajte meritve zbrane v časovnih intervalih po 5 sekund.

Graf:

________________________________________________________________________

5. Povežite spodnje izraze z ustrezno trditvijo ali pa pred ustrezno trditev zapišite črko:

A) topljenec B) topilo C) raztopina D) topnost

E) nasičena raztopina F) koncentracija

 je snov, ki raztaplja topljenec.

 je največja količina topljenca, ki se lahko raztopi v topilu pri določeni temperaturi v določeni količini topila.

0 20 40 60 80 100 120 140 160

0 5 10 15 20 25

p(Pa)

t(s)

119

 je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi. Izraz koncentracija se najpogosteje uporablja za homogene raztopine in pomeni količino raztopljenega topljenca, v določeni količini raztopine ali topila.

 je snov, ki jo raztopimo v topilu.

 je raztopina, v kateri je raztopljena največja možna količina topljenca pri določeni temperaturi v določeni količini topila.

 je zmes topljenca in topila.

120

PREDLOGA UČNEGA LISTA ZA UČITELJE (Z UPORABO IKT)

DELOVNI LIST: Česa ne vidimo?

REAKCIJE MED KISLINAMI IN BAZAMI, RAZTOPINE

I. Teoretične osnove: Za ponovitev razloži spodaj zapisane pojme.

Kisline: (latinsko acidus-kisel) so snovi, ki oddajajo protone.

Baze: (latinsko basis - osnoven) so snovi, ki sprejemajo protone.

Soli: so ionske spojine (spojine med kovino in nekovino) večinoma dobro topne v vodi.

Nevtralizacija: je reakcija med kislino in bazo, pri kateri nastaneta sol in voda.

II. Demonstracijski eksperiment: Merjenje tlaka, ki nastane ob sproščanju CO2 po dodatku sode bikarbone oziroma natrijevega bikarbonata etanojski kislini z uporabo Vernier senzorja za merjenje tlaka.

1. Pripomočki in materiali:

 Vernier senzor za merjenje tlaka

 računalnik s programom Logger lite

 20 mL merilni valj

 100 mL erlenmajerica

 etanojska kislina

Pri delu v laboratoriju nosite zaščitno obleko ter očala. Pri delu s kislino uporabljamo zaščitne rokavice.

3. Odpad:

Materiali, ki jih boste uporabili pri danem eksperimentu, niso škodljivi človekovemu zdravju ali okolju, zato jih po končanem eksperimentiranju lahko odvržete v koš za organske odpadke oziroma odpadne tekočine zlijete v odtok.

121 4. Postopek:

j) Vernier senzor za merjenje tlaka povežite z računalnikom, na katerem je nameščen program za merjenje količin z uporabo Vernier senzorjev.

k) V erlenmajerico odmerite 10 mL kisa za vlaganje (volumen pribitne količine).

l) Plastični pipeti odrežite merilni del, saj za vaš poizkus potrebujete le sesalni meh pipete.

m) Na košček papirja zatehtajte 1 g sode bikarbone in jo previdno stresite v pripravljen sesalni meh pipete.

n) S pinceto previdno (pokonci ob steno erlenmajerice) vstavite sesalni meh, v katerem je soda bikarbona v erlenmajerico z 10 mL kisa za vlaganje.

o) Na erlenmajerico previdno (pazite, da se meh sodo bikarbono ne prevrne v kislino) namestite gumijasti zamašek z Vernier senzorjem za merjenje tlaka.

p) Na računalniku pritisnete start in pričnemo z meritvami, takoj zatem pa z enakomernimi krožnimi gibi (kot da bi titrirali) prevrnete meh kapalke s sodo bikarbono v etanojsko kislino in spremljate na monitorju kaj se dogaja s tlakom.

q) Ko se vsa soda bikarbona raztopi v kislini in se tlak zopet standardizira, pritisnete stop ter končate z meritvami.

r) Potipate erlenmajerico ter s tlečo trsko preverite, kateri plin je nastal ter ugotovitve zabeležite.

122 III. Rezultati: meritve in opažanja

m(NaHCO3) = 1 g

V(CH3COOH) = 0,00625 l = 6,25 mL (Za poskus pa vzamemo pribitek: 10 mL)

t [s] p [Pa]

IV. Razlaga eksperimentalnih opažanj in sklepi:

Bazični natrijev bikarbonat oziroma soda bikarbona se nevtralizira s kislo raztopino etanojske kisline in obratno, pri čemer kot produkt reakcije nastaneta natrijev acetat, voda ter ogljikov dioksid. Pri reakciji nevtralizacije poteče eksotermna reakcija. Erlenmajerica je po poteku reakcije vroča. Pri reakciji se sprošča ogljikov dioksid, zato tleča trska ob približanju ustja erlenmajerice ugasne.

123 V. Vprašanja in naloge:

1. Naštejte načine pridobivanja soli ter za vsak način dopišite primer ustrezne reakcije.

 1.način: KISLINA + BAZA→ SOL+ VODA

Primer: H2SO4(aq) + 2KOH(aq) → K2SO4(aq) + 2H2O(l)

 2.način: KOVINA (I. ali II. skupina) + NEKOVINA (VII. skupina) → SOL Primer: 2Na(s) + Cl2(g) → 2NaCl(s)

 3.način: KOVINA + KISLINA → SOL + VODIK Primer: Mg(s) + 2HCl(aq) → MgCl2(aq) + H2(g)

 4.način: KOVINSKI OKSID + KISLINA → SOL + VODA Primer: CuO(s) + H2SO4(aq) → CuSO4(aq) + H2O(l)

2. Kakšne vrste reakcija je potekla pri izvedenem eksperimentu? Razložite.

Potekla je nevtralizacija in eksotermna reakcija. Nevtralizacija je reakcija med kislino in bazo, pri kateri nastaneta sol in voda. Med vodikovimi oziroma oksonijevimi ioni iz kisline in hidroksidnimi ioni iz baze poteče reakcija pri kateri nastanejo molekule vode.

Nevtralizacija je eksotermna reakcija, toplota se sprošča.

3. Napiši enačbo reakcije, ki je potekla pri izvedenem eksperimentu. Napišite tudi agregatna stanja.

CH3COOH(aq) +NaHCO3(s) → CO2(g) + H2O(l) + CH3COONa(aq)

led ocetna kislina+natrijev hidrogen karbonat →ogljikov dioksid + voda + natrijev acetat

124

6. Narišite graf sproščanje tlaka pri dodatku sode bikarbone ocetni kislini v odvisnosti od časa. Graf tudi ustrezno podnaslovite. Namig: Upoštevajte meritve zbrane v časovnih intervalih po 5 sekund.

4.

Graf: Sproščanje tlaka pri dodatku sode bikarbone ocetni kislini v odvisnosti od časa

5. Povežite spodnje izraze z ustrezno trditvijo ali pa pred ustrezno trditev zapišite črko:

A) topljenec B) topilo C) raztopina D) topnost

E) nasičena raztopina F) koncentracija

 je snov, ki raztaplja topljenec. (B)

 je največja količina topljenca, ki se lahko raztopi v topilu pri določeni temperaturi v določeni količini topila.(D)

 je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi. Izraz koncentracija se najpogosteje uporablja za homogene raztopine in pomeni količino raztopljenega topljenca, v določeni količini raztopine ali topila.(F)

 je snov, ki jo raztopimo v topilu. (A)

0 20 40 60 80 100 120 140

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

p[Pa]

t[s]

125

 je raztopina, v kateri je raztopljena največja možna količina topljenca pri določeni temperaturi v določeni količini topila.(E)

 je zmes topljenca in topila. (C) 3.3.3. Vrednotenje načina izvedbe

Izvedba eksperimenta z uporabo IKT Tabela 22: Prednosti in slabosti uporabe IKT

PREDNOSTI IZVEDBE SLABOSTI IZVEDBE

Natančne meritve. Učenci razvijejo manj laboratorijskih veščin in spretnosti.

Prihranek časa. Učencem ni potrebno toliko razmišljati, saj IKT opravi večino miselnega dela.

Enostaven način izvedbe.

Lažja interpretacija abstraktnega.

Sodobna oblika laboratorijskega dela.

V tabeli 22 so predstavljene prednosti in slabosti izvedbe eksperimenta z IKT. Način izvedbe je enostaven, zajame se natančne meritve, lažje se interpretira snov. Slabost izvedbe je, da učencem ni potrebno toliko razmišljati, saj IKT opravi večino miselnega dela.

Izvedba eksperimenta brez uporabe IKT

V literaturi nisem našla , kako bi meritev tlaka pri reakciji nevtralizacije natrijevega bikarbonata in etanojske kisline izvedla na podoben način brez uporabe IKT.

126

4. SKLEP

Informacijsko-komunikacijska tehnologija se pojavlja na vseh področjih vsakdanjega življenja in dela. Mladi so vse bolj navajeni tudi uporabe le-te pri učenju in poučevanju v osnovni šoli.

Cilj diplomske naloge je bil razviti učne enote za delo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, za uporabo pri pouku kemije v osnovni šoli. Poleg PowerPoint predstavitev in raznih video posnetkov, s katerimi lažje vizualiziramo oziroma opišemo in orišemo želeno učno snov, pa sem želela, da učenci spoznajo tudi uporabo IKT pri eksperimentalnem laboratorijskem delu pri pouku kemije.

Razvila sem tri eksperimente za uporabo Vernier vmesnikov in senzorjev pri pouku kemije ter primerljive učne enote brez uporabe IKT. Eksperimentalno delo temelji na izkustvenem učenju, zato eksperimente učenci izvajajo samostojno.

Pri prvem eksperimentu sem uporabila Vernier senzor za merjenje pH. Učenci tako z danim učnim pripomočkom ugotavljajo pH čajev pred in po dodatku limoninega soka, isti eksperiment pa izvedejo tudi brez IKT,z uporabo pH lističev.

Pri drugem eksperimentu sem uporabila Vernier senzor za merjenje temperature. Učenci bodo tako pri danem eksperimentu kalorimetrija, merili temperaturo, ki se sprošča pri gorenju različnih vrst lesa. Eksperiment bodo izvedli tudi brez uporabe IKT, s termometrom.

Pri tretjem eksperimentu sem uporabila Vernier senzor za merjenje tlaka. Izbrala sem reakcijo nevtralizacije ledocetne kisline ter sode bikarbone.

Pri vseh izvedenih eksperimentih je po mojem mnenju lažji postopek zbiranja podatkov ob uporabi Vernier senzorjev. Je učinkovitejši, izvedba je hitrejša, eksperimentalni rezultati so natančnejši, zbiranje eksperimentalnih podatkov je preprostejše, prihranjeno je tudi izrisovanje grafov.

Menim, da bi z uporabo omenjenih Vernier senzorjev učenci lažje razumeli učno snov, poleg tega pa je splošno znano, da samostojno izvajanje eksperimentov vodi v boljše razumevanje, saj se učenci učijo iz lastnih izkušenj. Menim tudi, da IKT ni modna muha, vendar pa je pomembno, da učitelj sam presodi, kdaj je uporaba IKT smiselna, kdaj izvajati nek eksperiment z uporabo IKT in kdaj brez na kakšen drug možen način.

Eksperimentov, ki sem jih razvila in izvedla sama v laboratoriju še nisem evalvirala v razredu, kar bi bilo smiselno narediti v prihodnje.

127

5. SEZNAM LITERATURE

1. Anal ChemVoc. (2005). Spektrometer Spektra TM. [slika]. Pridobljeno s

http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/analchemvoc2/file.php/1/analchemvoc1/slo/spektra/measuringprocedure.htm

2. Bešter-Rogač, M.(2013). Laboratorijske vaje iz fizikalne kemije. Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.

3. Boh, B., Cvirn, T. in Ferk, V. (2000). Barvila in naravna barvila. Učbenik za izbirne vsebine kemije za devetletne osnovne šole in gimnazije ter srednje strokovne šole.

Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

4. Botanični vrt univerze v Ljubljani. (2000). Pridobljeno s http://www.botanic-gardens-ljubljana.com/

5. Calorimetry: Bomb Calorimeter Experiment. (2014). Pridobljeno s http://www.education.com/science-fair/article/how-much-potential-energy-do-different/

6. Czernohorsky, J. H. in Hooker, R. (2013). The chemistry of baking. Food-D-Baking, 6.

Pridobljeno s https://www.nzic.org.nz/ChemProcesses/food/6D.pdf

7. Devetak, I. in sod. (2011). Peti element 9: Učbenik za kemijo v devetem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus.

8. Devetak, I. in sod. (2010). Peti element 8: Učbenik za kemijo v osmem razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus.

9. Devetak, I. (2006). Računalnik kot posrednik informacij pri pouku naravoslovja: Strokovni prispevek 2006 (str. 1-6). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

10. Dimitrijevič, D. (2005). Analiza prehrambenih izdelkov in pijač s spektrometrom Spektra

TM. Pridobljeno s

http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/analchemvoc2/file.php/1/HTML/slo/SPEKTRA/food1.htm 11. Eckhar, M. (2008). Lesarski priročnik. Ljubljana; DZS.

12. e-kemija, (2003). pH lestvica. [slika]. Pridobljeno s http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/ph_lestvica/index.htmL

13. Fan, M.,Dai, D. (2014). Wood fibres as reinforcements in natural fibre composites:

13. Fan, M.,Dai, D. (2014). Wood fibres as reinforcements in natural fibre composites:

In document 2. TEORETIČNI DEL DIPLOMSKE NALOGE (Strani 112-0)