4.4 Preiskave betonskih kompozitov
4.4.2 Recepture mešanic betonskih kompozitov
Vse tri mešanice so bile projektirane z enakim vodo-cementnim razmerjem 0,47 in z ocenjeno prostornino por od 1,5 do 2 %. Ker so bile mešanice projektirane s predpostavko, da je agregat v z vodo zasičenem in površinsko suhem stanju, je bilo treba izračunati še vlažnost in vpijanje vode agregata, da bi lahko dobili pravo maso sestavin.
41 4.4.2.1 MB-2
Mešanica MB-2 je vsebovala samo apnenčev agregat, ki je zasedal približno 74 % prostornine mešanice, od tega je bilo približno 44 % drobnega in 30 % grobega agregata.
Preglednica 3: Prostorninski deleži agregata v mešanici MB-2
MB-2 agregata. Žlindrin in naravni agregat sta bila glede na prostornino v razmerju 1:1.
Preglednica 4: Prostorninski deleži agregata v mešanici MB-6
MB-6
Mešanica MB-8 je vsebovala približno 35,5 % drobnega apnenčevega in 35,5 % žlindrinega agregata.
Žlindrin in naravni agregat sta bila prav tako glede na prostornino v razmerju 1:1. V primerjavi s kompozitom MB-6 je mešanica MB-8 vsebovala 2,5 % več cementne paste.
Preglednica 5: Prostorninski deleži agregata v mešanici MB-8
MB-8
42
Potem ko smo izračunali prave recepture mešanic, smo vsako sestavino posebej stehtali in pripravili za mešanje. Z laboratorijskim mešalcem smo najprej suho zamešali agregat in cement ter nato dodali še vodo in superplastifikator. Suho mešanje je trajalo 30, mokro pa 180 sekund.
Slika 10: Priprava sestavin za suho mešanje [lastni vir, 2021]
4.4.4 Preiskave kompozitov 4.4.4.1 Preiskave svežega betona Opis metode
Vzorce za preiskave svežega betona smo odvzemali v skladu z SIST EN 12350-1:2009 [20]. Standard predpisuje, da je treba iz količine zamešanega betona, ki ga preizkušamo, odvzeti vsaj 1,5-krat večjo količino betona, kot jo potrebujemo za preiskavo svežih lastnosti betona, in ne manjše od 0,02 m3. 4.4.4.1.1 Preiskava konsistence – metoda s posedom
Opis metode
Konsistenco svežega betona smo določali po metodi s posedom, ki jo določa standard SIST EN 12350-2:2009 [21]. Pravilno odvzeti vzorec smo v treh plasteh vgradili v konus, ki smo ga napolnili do vrha in z zidarsko žlico odstranili presežek betona. Vse plasti smo vgradili v treh enako visokih slojih ter jih s petidvajsetimi udarci s standardno kovinsko palico vsakega posebej kompaktirali. Po tridesetih sekundah smo konus previdno odstranili in odmerili višinsko razliko (Δh) od vrha konusa do vrha betonskega stožca.
43 4.4.4.1.2 Prostorninska masa svežega betona
Opis metode
Svež beton smo vzorčili v skladu s SIST EN 12350-1:2009 [20] in ga vgrajevali v standardizirane kalupe, ki jih določa SIST EN 12390-1:2012 [22]. Kalupe smo najprej premazali z opažnim oljem, nato pa v dveh slojih po standardiziranem postopku vgradili in kompaktirali vzorec. Kompaktiranje smo izvedli z vibracijsko iglo z minimalno frekvenco 120Hz, ki smo jo le za kratek čas potopili 20 mm globoko v vzorec z namenom, da bi se čim bolj približali vgradnji masivnega in ne vibriranega betona.
Prostorninsko maso svežega betona smo določali v skladu s standardom SIST EN 12350-6:2019 [23].
Takoj po vgradnji vzorca v standardizirani kalup je sledilo tehtanje mase kalupe skupaj z betonsko mešanico. Če mase kalupa nismo poznali, smo jo predhodno določili. Prostorninsko maso smo izračunali po spodnji enačbi (enačba 3).
Enačba 3
Za potrebe preiskav strjenega betona smo za vsako mešanico pripravili vsaj šest standardiziranih kock dimenzij 15 cm x 15 cm x 15 cm in tri prizme dimenzij 10 cm x 10 cm x 40 cm, ki jih predpisuje standard SIST EN 12390-1:2012 [22]. Vzorec svežega betona smo odvzeli v skladu s SIST EN 12350-1:2009 [20] in ga vgradili v skladu s SIST EN 12390-2:2019 [24].
4.4.4.3.1 Negovanje preizkušancev
Vzorce, ki smo jih vgradili v kalupe, smo označili in negovali v skladu s SIST EN 12390-2:2019 [24].
Prvih 24 ur smo jih negovali s pomočjo navlaženega filca pri temperaturi okolja 20±2 stopinji Celzija, nato pa jih razkalupili in negovanje nadaljevali v vodi s temperaturo 20±2 ℃.
44
Opis metode
Gostoto strjenih preizkušancev smo določali po standardu SIST EN 12390-7:2019 [25]. Pred vsako preiskavo tlačnih trdnosti smo preizkušance stehtali in s kljunastim merilom izmerili vse tri dolžine njihovih stranic. Tako smo lahko izrazili prostornino preizkušanca in njegovo gostoto (enačba 4).
Enačba 4
𝐷 = 𝑚 𝑉 Pri tem je:
m – masa preizkušanca [kg]
V – prostornina preizkušanca [m3] D – gostota preizkušanca [kg/m3]
4.4.4.3.3 Tlačna trdnost Opis metode
Tlačno trdnost smo določali v skladu s SIST EN 12390-3:2019 [26] na standardiziranih kockah dimenzij 15 cm x 15 cm x 15 cm. Kocke so bile izdelane v skladu s SIST EN 12350-1:2009 [20], SIST EN 12390-1 [22] in SIST EN 12390-12390-2 [24]. S pomočjo preše smo za vsakega od preizkušancev izmerili porušno silo, ki je bila ključen podatek za izračun tlačne trdnosti. Pred vsakim preizkusom smo izmerili dimenzije preizkušanca in ga stehtali. S pomočjo spodnje enačbe smo izračunali tlačno trdnost kock pri starosti 1 dan ter 7 in 28 dni.
Enačba 5
𝑓𝑐 = 𝐹 𝐴𝑐
Pri čemer je:
F – porušna sila [N]
AC – površina prereza prezkušanca [mm2] fc – tlačna trdnost [MPa]
45
Slika 11: Porušitev preizkušanca z agregatom iz črne jeklarske žlindre [lastni vir, 2021]
Slika 12: Porušitev preizkušanca brez agregata iz črne jeklarske žlindre [lastni vir, 2021]
4.4.4.3.4 Sekantni modul elastičnosti Opis metode
Sekantni modul elastičnosti smo določali v skladu s SIST EN 12390-13:2021 [27] po metodi B, ki opisuje njegovo določanje v tlačno obremenjenih strjenih betonih. Meritve smo izvajali na standardiziranih prizmah dimenzij 10 cm x 10 cm x 40 cm, ki so bile narejene v skladu s standardom SIST EN 12390-1:2012 [22], SIST EN 12390-2:2019 [24] in SIST EN 12350-1:2009 [20]. Prizmo smo vstavili v prešo in jo osnotlačno obremenjevali v treh ciklih, med tem pa merili deformacije preizkušanca.
Sprva smo prizmo obremenili s predobremenitvijo σp,velikost 0,5 MPa, za manj kot dvajset sekund in ponastavili merilce deformaciji na vrednost 0. Nato smo obremenitev povečevali do napetosti σa, ki je bila enaka 1/3 fc, in za nekaj sekund preizkušanca izpostavili tej obremenitvi. Sledilo je razbremenjevanje do napetosti σb, ki ni bila manjša od 1/10 fc in ne večja od 1/20 fc ter preizkušanca izpostavili tej obremenitvni za manj kot dvajset sekund. Postopek smo trikrat ponovili in pri zadnjem, tretjem ciklu, izračunali stabiliziran sekantni modul elastičnosti EC,S po spodnji enačbi (enačba 6).
46
𝐸𝐶,𝑆 = ∆𝜎
∆𝜀𝑆= 𝜎𝑎𝑚 − 𝜎𝑏𝑚 𝜀𝑎,3 − 𝜀𝑏,2 Pri tem je:
σa – zgornja obremenitev preizkušanca [MPa]
σb – spodnja obremenitev preizkušanca [MPa]
εa,3 – deformacija pri napetosti σa pri tretjem ciklu obremenjevanja εb,2 – deformacija pri napetosti σb pri drugem ciklu obremenjevanja Ec,s – stabiliziran sekantni modul elastičnosti [MPa]
Slika 13: Preiskave sekatnega modula elastičnosti [lastni vir, 2021]
4.4.4.3.5 Dinamični modul elastičnosti Opis metode
Dinamični modul elastičnosti smo določali v skladu s SIST EN 12504-4:2021 [28]. Meritve smo opravili s pomočjo naprave Pundit PL-200 proizvajalca Proceq, ki omogoča meritve vzdolžnega in strižnega ultrazvočnega valovanja. Pred začetkom meritev smo napravo kalibrirali ter nastavili na frekvenčno območje med 20kHz in 500 kHz. Nato smo natančno izmerili dolžino daljše stranice standardizirane prizme 10 cm x 10 cm x 40 cm, izračunali njeno gostoto in rezultate vnesli v napravo. Nato smo s pomočjo sond, ki smo jih namestili na ploskvi pravokotno na vzdolžno os prizme in s pomočjo programske opreme, izmerili čas in hitrost vzdolžnega in strižnega valovanja ter dinamični modul elastičnosti.
47 5 REZULTATI IN ANALIZA
5.1 Preiskave črne jeklarske žlindre
5.1.1 Vlažnost
Vlažnost žlindrinega agregata, vgrajenega v mešanico MB-8, je podana v preglednici [preglednica 6].
Preglednica 6: Vlažnost žlindrinega agregata, vgrajenega v mešanico MB-8
MB-8 žlindrin agregat
frakcija: 0/2 2/4 8/11 0/22,4
vlažnost w [%] 2,66 0,82 0,51 0,93
Vlažnost žlindrinega agregata, vgrajenega v mešanico MB-6, je podana v preglednici [preglednica 7].
Preglednica 7: Vlažnost žlindrinega agregata, vgrajenega v mešanico MB-6
MB-6 žlindrin agregat
frakcija: 0/2 2/4 8/11 0/22,4
vlažnost w [%] 6,8 1,3 1,1 1,2
5.1.2 Vpijanje vode
Vpijanje vode žlindrinega agregata, vgrajenega v mešanico MB-8, je podana v preglednici [preglednica 8].
Preglednica 8: Vpijanje vode žlindrinega agregata, vgrajenega v mešanico MB-8
MB-8 žlindrin agregat
frakcija: 0/2 2/4 8/11 0/22,4
vpijanje vode WA24 [%] 4,7 4,7 3,5 4,1
Vpijanje vode žlindrinega agregata, vgrajenega v mešanico MB-6, je podano v preglednici [preglednica 9].
Preglednica 9: Vpijanje vode žlindrinega agregata, vgrajenega v mešanico MB-6
MB-6 žlindrin agregat
frakcija: 0/2 2/4 8/11 0/22,4
vpijanje vode WA24 [%] 4,7 4,7 3,5 4,1
48
Iz rezultatov lahko razberemo, da je največ vode vsebovala frakcija 0/2 in da je ta frakcija tudi najbolj porozna, kar nam pove podatek o vpijanju vode, namreč ta frakcija žlindre je najbolj vodovpojna.
5.2 Preiskave kompozitov
5.2.1 Preiskave svežega betona
5.2.1.1 Metoda s posedom
V preglednici 10 so podane vrednosti rezulatov meritev konsistence svežih betonskih mešanic.
Preglednica 10: Rezultati meritev konsistence sveže betonske mešanice
datum
Pri referenčni mešanci MB-2 lahko opazimo, da je posed pri enem od poskusov zunaj meje 210 mm, kar pomeni, da v tem primeru metoda s posedom ni primerna za določanje konsistence. Opazimo lahko, da ponovljivost rezultatov poseda za mešanico MB-2 ni dobra, saj smo dobili v istem dnevo zelo različni vrednosti poseda.
Če primerjamo mešanico MB-6 z referenčno mešanico MB-2, lahko hitro ugotovimo, da je konsistenca mešanice MB-6 pri enaki sobni temperaturi (29,3 °C) zelo drugačna, saj je posed bistveno nižji (50 mm).
To pomeni, da je beton MB-6 težje obdelaven, a istočasno manj izpostavljen segregaciji. Opazimo tudi, da pri dveh enakih mešanicah MB-6, pri temperaturni razliki 2,7 °C ne pride do spremembe v konsistenci mešanice.
Pri mešanici MB-8 lahko opazimo, da nastajajo pri enaki sobni temperaturi in pri enakem projektiranem vodo-cementnem razmerju zelo velika odstopanja med rezultati poseda. Nestalnost konsistence betona bi nam v primeru uporabe takšne mešanice v praksi predstavljala velik problem, saj bi jo morali neprestano preverjati.
49 Če primerjamo posede mešanic MB-8 in MB-2, lahko ugotovimo, da so konsistence primerljive tako glede vrednosti posedov, kot glede ponovljivosti meritev. V primerjavi z mešanico MB-6 je konsistenca mešanice MB-8 bolj tekoča. Zaključimo lahko, da povečanje količine cementa med sestavama MB-6 in MB-8 ugodno vpliva na vgradljivost betonske mešanice in potencialno omogoča črpanje betona, ki pri sestavi MB-6 ni možno.
5.2.1.2 Prostorninska masa svežega betona
V preglednici so podani rezultati meritev prostorninske mase svežega betona takoj po vgradnji v kalupe standardiziranih dimenzij 15 cm x 15 cm x 15 cm [preglednica 11].
Preglednica 11: Rezultati meritev prostorninske mase svežega betona
datum
Grafikon 1: Prostorninska masa svežega betona 2410
50
Iz rezultatov lahko razberemo, da je prostorninska masa mešanic z žlindrinim agregatom večja v primerjavi s prostorninsko maso mešanice, ki vsebuje samo naravni agregat. To je v skladu s pričakovanji, saj ima agregat iz črne jeklarske žlindre večjo prostorninsko maso zrn v primerjavi z naravnim apnenčevim agregatom.
Če primerjamo mešanici MB-6 in MB-8, lahko ugotovimo, da je prostorninska masa mešanice MB-8 manjša na račun večje količine cementnega veziva in vode ter manjše količine žlindrinega in apnenčevega agregata v primerjavi z MB-6.
5.2.3 Preiskave strjenega betona
5.2.3.1 Gostota strjenega betona
V preglednicah 12 do 14 so podani rezultati meritev gostote strjenega betona pri različnih starostih.
Preglednica 12: Rezultati meritev prostorninske mase betona pri času t = 1 dan
datum
Preglednica 13: Rezultati meritev prostorninske mase betona pri času t = 7 dni
Preglednica 14: Rezultati meritev prostorninske mase betona pri času t = 24 dni
datum
51
Grafikon 2: Gostota strjenega betona
Komentar:
Iz rezultatov preiskav gostote betona preizkušancev v odvisnosti od časa lahko ugotovimo, da so kompoziti, ki vsebujejo žlindrin agregat, celoten interval preiskav imeli višjo gostoto, v primerjavi s kompoziti iz naravnega agregata. Kompoziti z recepturami MB-6 in MB-8 so celoten proces opazovanja dosegali zelo podobno gostoto, a po pričakovanjih je bila ta skoraj vedno v prid kompozitov mešanice MB-6, ki so vsebovali več žlindrinega agregata in manj cementa, v primerjavi s kompoziti mešanice MB-8. Pri betonih z žlindrinim agregatom so nihanja v gostoti betona nizka in so lahko posledica vpijanja vode v času nege vzorcev v vodi. Razlike pa so lahko tudi posledica različne zgoščenosti betona v preizkušancih. Razlike v gostoti so večje pri betonu MB-2 iz naravnega agregata. Različna zgoščenost preizkušancev je najverjetnejši razlog za te razlike.
5.2.3.2 Tlačne trdnosti preizkušancev
prostorninska masa v odvisnosti od časa
MB-2 MB-6 MB-8
52
Preglednica 16: Rezultati meritev tlačnih trdnosti betona pri času t =7 dni
datum
Preglednica 17: Rezultati meritev tlačnih trdnosti betona pri času t = 28 dni
datum
Grafikon 3: Tlačne trdnosti kompozitov 7,5
tlačne trdnosti kompozitov v odvisnosti od starosti
MB-2 MB-6 MB-8
53
Grafikon 4: Tlačne trdnosti kompozitov
Komentar:
Po pričakovanjih se je pri vseh treh mešanicah tlačna trdnost betonskih kompozitov z njihovo starostjo višala, saj je strjevanje betona časovno odvisen proces, v katerem poteka hidratacija še ne zreagiranega dela cementnih zrn daljši čas.
Pri starosti t = 1 dan lahko opazimo, da sta mešanici MB-6 in MB-8, ki sta vsebovali žlindrin agregat, dosegli zelo podobne tlačne trdnosti v primerjavi z referenčno mešanico MB-2.
Pri starosti t = 7 dni lahko opazimo, da sta mešanici MB-6 in MB-8 dosegli večjo tlačno trdnost kot referenčna mešanica MB-2. Po tem lahko sklepam, da agregat iz črne jeklarske žlindre pospeši strjevanje betona in tako vpliva na višje zgodnje tlačne trdnosti betona.
Pri starosti t = 28 dni lahko opazimo, da je največjo tlačno trdnost dosegla referenčna mešanica MB-2, mešanici z žlindrinim agregatom pa sta dosegli za 3 MPa (MB-8) in 5 MPa (MB-6) nižjo tlačno trdnost.
Glede na trend krivulje MB-2 lahko sklepam, da bi pri starostih višjih od 28 dni mešanica MB-2 dosegla še večje odstopanje v tlačni trdnosti, v primerjavi z mešanicama MB-6 in MB-8. Zaključimo lahko, da je vpliv žlindrinega agregata ugoden pri zgodnjih starostih betona, saj bistveno poveča tlačno trdnost betona pri starosti 7 dni, istočasno pa žlindra upočasni hitrost strjevanja betona pri višjih starostih.
0 7,5
tlačne trdnosti kompozitov v odvisnosti od časa
MB-2 MB-6 MB-8
54
V preglednicah 18 do 20 so podani rezultati meritev statičnega in dinamičnega modula elastičnosti pri različnih starostih.
Preglednica 18: Rezultati meritev modulov elastičnosti betona pri času t = 1 dan
datum
Preglednica 19: Rezultati meritev modulov elastičnosti betona pri času t = 7 dni
datum
55
Preglednica 20: Rezultati meritev modulov elastičnosti betona pri času t = 28 dni
datum
Grafikon 5: Statični modul elastičnosti v odvisnosti od časa
Komentar:
Pri času t = 1 dan lahko opazimo, da imata mešanici MB-2 in MB-6 enak modul elastičnosti, kar pomeni, da žlindrin agregat pri zgodnjih starostih nima negativnega vpliva na togost betonskega kompozita. V nadaljevanju lahko opazimo, da je mešanica MB-6 v primerjavi z MB-2 do določenega časa dosegala večjo togost, trend je podoben kot pri preiskavah tlačne trdnosti. V nadaljevanju strjevanja so kompoziti obeh mešanic prav tako dosegali podobne module elastičnosti, ki so ob času t = 28 dni odstopali za približno 13 %, pri čemer je MB-2 dosegala višje vrednosti.
0
56
elastičnosti v primerjavi z drugimi mešanicami, kar pomeni, da je od vseh najmanj toga oz. najbolj podajna. Menim, da je vzrok za majhno togost predvsem vsebnost manjše količine agregata, ki v splošnem prispeva največji delež togosti k togosti celotnega kompozita, saj je bolj tog kot cementi kamen.
Grafikon 6: Dinamični modul elastičnosti
Komentar:
Če zgornji graf primerjamo s tistim, ki prikazuje statične module elastičnosti, lahko ugotovimo, da je graf skoraj enak, le da so vrednosti dinamičnih modulov višje v primerjavi s statičnimi, pri vseh časih in pri vsaki mešanici. Takšen rezultat sem pričakoval, saj pri preiskavah z ultrazvočnim valovanjem ocenimo tangentni modul elastičnosti na neobremenjenem vzorcu, ki ga imenujemo tudi Youngov modul. Dinamčni modul se praviloma uporablja za analize konstrukcij ob udarnih obremenitvah in potresih, kjer so deformacije zelo majhne.
Razmerje med dinamičnim in statičnim modulom elastičnosti je 1,22 pri sestavi MB-2, kar je pričakovana vrednost. V sestavah z žlindrinim agregatom pa je to razmerje 1,33 oziroma 1,43 za sestavo MB-6 oziroma MB-8.
Če primerjamo rezultate preiskav tlačne trdnosti in modula elastičnosti ugotovimo, da je relacija med tlačno trdnostjo in modulom elastičnosti drugačna pri betonu MB-2 iz naravnega agregata, v primerjavi z betoni MB-6 in MB-8 z vključenim žlindrinim agregatom.
0
57 6 ZAKLJUČEK
Svojo diplomsko nalogo bi zaključil z naslednjimi ugotovitvami.
Pri preiskavah agregata iz črne jeklarske žlindre lahko glede na to, da preiskav na apnenčevem agregatu nismo opravili, komentiram le iz izkušenj in predznanja. Menim, da je vlažnost agregata iz črne jeklarske žlindre v primerjavi z apnenčevim višja, saj je žlindra po procesu proizvodnje izpostavljena večtedenskemu vlaženju. Velja tudi za zelo porozen agregat, kar pomeni, da ima zelo visoko vodovpojnost v primerjavi z apenčevim naravnim agregatom. To je težava pri obvladovanju obdelavnosti mešanic v svežem stanju. Če je namreč žlindrin agregat suh, vpija vodo počasi in s tem povzroča slabšanje obdelavnosti svežega betona. Zato bi bilo treba zagotoviti, da je žlindra vlažna. To pa povzroča vezanje same žlindre, kot smo ugotovili pri preiskavah. Zrna žlindre so se po določenem času v vreči povezala v aglomerat, ki smo ga težko zdrobili.
Pri preiskavah svežega betona sem prišel do ugotovitev, da je konsistenca betona z žlindrinim agregatom precej nekonstantna, kar bi v praksi pri zagotavljanju kakovosti betona predstavljalo velik problem.
Namreč rezultati poseda mešanice z žlindrinim agregatom so bili zelo raztreseni, kar pa ni bil primer pri mešanici z naravnim apnenčevim agregatom.
Pri preiskavah prostorninske mase svežega betona z žlindrinimi agregatom lahko zaključim, da sta obe mešanici, ki sta vsebovali žlindro, dosegli do 8 % višjo prostorninsko maso v primerjavi z referenčno mešanico, ker je prostorninska masa zrn žlindrinega agregata višja v primerjavi z naravnim apnenčevim agregatom. V praksi to pomeni, da ima kompozit z agregatom iz črne jeklarske žlindre na določenih področjih uporabe prednosti, predvsem tam, kjer se zahteva velika lastna teža objektov, npr. pri gradnji vodnih pregrad. Slabosti bi pokazal predvsem na področju visokih gradenj.
Pri preiskavah gostote strjenega betona sem prišel do zaključka, da sta kompozita, ki sta vsebovala žlindro, v času od t = 0 dni do t = 28 dni dosegala višjo gostoto, v primerjavi z referenčnim kompozitom, za kar je odgovorna višja prostorninska masa žlindrinega agregata v primerjavi z apnenčevim. Zaključim lahko tudi to, da je črna jeklarska žlindra pospešila strjevanje betonske mešanice.
Zgornja trditev je bila še bolj razvidna pri tlačnih preiskavah, kajti kompozita z žlindrinim agregatom sta od t = 0 dni do približno t = 19 dni večinoma dosegala večjo tlačno trdnost, v primerjavi z referenčnim kompozitom. Pri času t = 28 dni je največjo tlačno trdnost dosegel referenčni kompozit, a sta oba kompozita z žlindrinim agregatom dosegla zelo primerljive vrednosti. Po tem lahko sklepam, da ima agregat iz črne jeklarske žlindre v splošnem ugoden vpliv na tlačne trdnosti betona, a menim, da bi v nadaljevanju opazovanja kompozit z naravnim agregatom dosegel še dosti večjo tlačno trdnost. Po mojem mnenju je betonski kompozit z agregatom iz črne jeklarske žlindre z vidika tlačnih trdnosti primerljiv s kompozitom z naravnim apnenčevim agregatom, a kljub večji gostoti betona dosega manjšo končno tlačno trdnost.
58
agregatom večjo začetno togost oz. modul elastičnosti in manjšo končno togost v primerjavi z referenčnim kompozitom. Prav tako kot pri svežih lastnostih se tudi pri modulu elastičnosti že ob manjši spremembi količine agregata pokaže zelo veliko odstopanje rezultatov, kar pomeni, da je betonski kompozit z žlindrinim agregatom zelo zahteven in nepredvidljiv za uporabo, v primerjavi z referenčnim kompozitom.
59 7 VIRI
[1] Euroslag. History. 2020.
https://www.euroslag.com/products/history/ (Pridobljeno 9. 10. 2020).
[2] Jurjavčič, P., Cotič Z. 2012. Črna jeklarska žlindra v asfaltu. Mineral. 25, 40–41.
[3] Euroslag. Legislation. 2020.
https://www.euroslag.com/status-of-slag/legislation/ (Pridobljeno 9. 10. 2020).
[4] Jurjavčič, P., Mladenovič, A., Cotič, Z. 2020. Priročnik za uporabo agregata iz črne jeklarke žlindre iz elektroobločnih peči v asfaltnih obrabnih plasteh. ReBirth: str. 16–17,7–9, 9–10, 10–11, 11, 11–12, 15, 11–13.
[5] Uredba o odpadkih. Uradni list RS, št. 37/15, 69/15 in 129/20.
[6] Euroslag. Ferrous Slag. 2020.
https://www.euroslag.com/products/ (Pridobljeno 12. 10. 2020)
[7] Taib, M. 2020. Assessment of Electric Arc Furnace (EAF) Steel Slag Waste’s Recycling Options into Value Added Green Products: A Review. Metals – Open Access Metallurgy Journal: str. 5, 7, 9–
10.
DOI:10.3390/met10101347
https://www.researchgate.net/publication/344556157_Assessment_of_Electric_Arc_Furnace_EAF_St eel_Slag_Waste's_Recycling_Options_into_Value_Added_Green_Products_A_Review
(Pridobljeno 21. 10. 2020)
[8] Mladenović, A., Eberl, U. 2010 Agregati iz črne jeklarske žlindre so odličen gradbeni proizvod iz
[8] Mladenović, A., Eberl, U. 2010 Agregati iz črne jeklarske žlindre so odličen gradbeni proizvod iz