RV 4: Kakšna je vloga socialnega pedagoga v posebnem socialnem zavodu?

Rezultati tematskega področja: VLOGA IN NALOGE SOCIALNEGA PEDAGOGA Intervjuvani povedo, da je socialni pedagog v PSZ zelo potreben oziroma nujen profil, zaradi specifičnosti oseb s posebnimi potrebami oziroma njihovih vedenjskih težav, ker se usmerja na posameznika (I 5:»Tak profil je vez med človekom, stanovalcem in zaposlenimi.«, I 5: »Profil socialnega pedagoga je v takih inštitucijah nujen. Tu ni samo bolezen, je kup primanjkljajev, ki jih imajo stanovalci in s katerimi se ukvarja socialni pedagog. Stanovalcem lahko v marsikateri stvari odpre oči.«, I 4: »Socialni pedagog je potreben profil, ker se usmerja na individualne stvari, na posameznika«, I 2: »…sigurno je pa to pač svoja stroka, ki je potrebna, glede na našo populacijo sigurno.«, I 4: »…pri nas je primerno, da je socialni pedagog, ker je tu veliko

»vedenjcev« in smo tudi to iskali takrat. Potrebe ustanove so bile take in tudi sedaj je vedno bolj potreben profil.«).

Intervjuvani poudarijo, da ima socialni pedagog specifična znanja in drugačen pogled na problematiko stanovalcev ter na razumevanje njihovih vedenjskih težav in bi jih v PZS lahko bilo zaposlenih celo več. (I 5: »Profil socialnega pedagoga – mora bit, še kakšen več bi bil dober, veliko je vedenjskih težav, hvala bogu, da taki profili obstajajo. Vidim razliko od prej, ko ga ni bilo.«, I 4: »Njegova znanja s področja vedenjske problematike, sploh pri mlajši populaciji, so dobrodošla.«, I 6: »…pomembno je, da ima znanje in razumevanje skupinsko dinamičnih procesov in da pozna ustrezne načine interveniranja ter svetovanja.«, I 2:

»…konkretno pri obravnavi teh incidentov. Je dosti bolj strokovna obravnava, kakor prej.

Socialni pedagog je usposobljen, domnevam, za to, da zna na nek način boljše videt. Več znanj

122

ima na področju vedenja, zakaj do njega prihaja in potem tudi bolj konkretno odreagira.«, I 1:

»…se tudi skozi leta razvija in pokriva mnogo področij in na teh področjih smo bili mi prej dosti bosi, nismo znali, nismo vedeli, pravzaprav še zdaj točno ne vemo.«)

Intervjuvani izpostavijo usmerjenost socialnega pedagoga na vedenje stanovalcev, na spremljanje njihovega življenja, na obravnavanje incidentov. (I 5: »Je bolj usmerjen na vedenje, stanovalce se spremlja na vseh področjih, drug pogled druge stroke odpre oči in vedno veš, da bo slišal obe plati, noben incident med stanovalci ne gre mimo.«)

Intervjuvani povedo, da je delo socialnega pedagoga v PSZ težavno, saj nima jasno definiranih delovnih nalog in področja dela in ker je najmlajša profesija, ki se je formirala v ustanovi, težavno pa je tudi zaradi dela s stanovalci, ki imajo največ vedenjskih težav in motenj. (I 1:

»…ima socialni pedagog eno zelo težko nalogo tukaj v domu, ker je njegovo področje dela nekako premalo dorečeno, je tudi najmlajša stroka tukaj v domu. Na začetku, je bilo blazno težko organizirat in sploh začet z delom, na kakšen način, v kakšni obliki in kaj sploh ponudit stanovalcu. Zdaj mislim, da se je ta vloga skozi izkušnje, pa verjetno so bile to težke izkušnje, nekako izkristalizirala, da se obravnava stanovalce, ki so vedenjsko najbolj težavni, pri katerih je skoraj brezizgledno, da se karkoli spremeni, karkoli izboljša in mislim, da je to tako zelo naporno delo, ker ni rezultatov ali pa so zelo zelo majhni.«)

V intervjujih je izpostavljeno, da je delo socialnega pedagoga naporno, ker ne omogoča velikih rezultatov dela, ker so učinki njegovega dela težko merljivi, ker mora iskati vedno nove oblike in načine dela in se določene oblike vedenja s strani stanovalcev venomer ponavljajo. (I 1:

»…stalno iskati nove poti pri delu s stanovalci, kar zna biti zelo naporno, predvsem s stanovalci, kjer se njihovi vedenjski izpadi, konflikti, agresije ponavljajo in se potem dela z njimi po določenih smernicah, pa ni uspeha«, I 1: »Ker določeni stanovalci, mi ne moremo predvidet, kako bi bilo, če se z njimi ne bi delalo, lahko vidimo, kako je, ko se z njimi dela.«)

Intervjuvani povedo, da opravlja korekcijsko in preventivno vlogo in uči ustreznih oblik vedenja. (I 3: »ta oseba pomagala posamezniku ali skupini, ki ima določene probleme. Lahko deluje preventivno, se pravi, da nauči človeka reševanja konfliktov, se umaknit konfliktom, če so in tudi drugim rečem, ali v takem smislu. Potem lahko korekcijsko, že po opravljenem dejanju, da poveš: »Glejte, to ni prav«, da ga naučiš odreagirat po že storjeni napaki in pa take stvari. Če so posamezniki, ki imajo določene omejitve, da se ga poskuša naučit, se vključit v določeno skupino. Naša skupina je cel dom, da mu olajšamo integriteto v okolje. Ja, socialni pedagog je tak profil. Po moje je to prvi človek, ki ima to možnost, da lahko uporabi specifična znanja in oblike sodelovanja.«)

Izraženo je tudi mnenje, da bi v ustanovi lahko delovalo več socialnih pedagogov ali pa socialni

123

pedagog in še drugi profili. (I 6: »Socialni pedagog v tej ustanovi je zelo ustrezen profil, zelo dobro bi bilo, če bi bil lahko zaposlen še kakšen.«, I 1: »…če bi pa mi imeli možnost, bi bilo fajn, da se zaposli še kakšnega socialnega pedagoga in recimo, da bi bila dva in pa še en defektolog. To bi bil en res optimalen tim. Jaz bi rajši kot psihologa, imela še enega socialnega pedagoga.«, I 5: »Profil socialnega pedagoga – mora bit, še kakšen več bi bil dober,«)

Interpretacija tematskega področja: VLOGA IN NALOGE SOCIALNEGA PEDAGOGA Scheipl (1993) socialnopedagoško delo opredeli kot delo, ki poteka tukaj in zdaj, s posameznikom in ne namesto njega, s spodbujanjem njegovih močnih točk in z usmerjanjem v samoodgovornost, ne le z oskrbovanjem in vodenjem, zato so razumljiva stališča strokovnega osebja, da je socialni pedagog zaradi svojih specifičnih znanj in zaradi specifike oseb s posebnimi potrebami v ustanovi, nujen profil, s katerim so veliko pridobili. V ustanovi je sedaj obravnavana vedenjska problematika stanovalcev, zaposleni lahko dobijo tudi drug pogled na vedenje in težave stanovalca. Socialnopedagoško delovanje v PSZ temelji na modelu socialnega ocenjevanja in interveniranja (Kobolt, Rapuš Pavel, 2006), za njegovo delovanje so značilni: naravnanost na posameznika, preventivno in korektivno delovanje, poznavanje skupinsko dinamičnih procesov. Socialno pedagoška stroka je najmlajša stroka v ustanovi, vloga socialnega pedagoga se je oblikovala postopoma za delo z najbolj težavnimi stanovalci, ki so pogosto stanovalci s kombiniranimi motnjami, kot jih pojasnjuje Golob (2010). Zaradi predhodnega nepoznavanja profila se je pojavljalo tudi nezaupanje do njegovega dela, individualni rezultati njegovega dela so težko merljivi.

Socialni pedagog v PSZ deluje po strateško metodičnih usmeritvah, ki se naslanjajo na strateško metodične usmeritve dela socialnega pedagoga v osnovni šoli (Skalar, 1993), pri čemer pa je pomembno, da uporabi načine in oblike dela, da s svojim ravnanjem, v okolju, kjer se nahajajo za običajna okolja izstopajoči posamezniki, njihovih težav ne stigmatizira še bolj.

Delo socialnega pedagoga v PSZ je delo s stanovalci in deluje predvsem v funkciji kompenzacije, kot jo opredeli Tuggener (Skalar, 1993), in delo z osebjem ustanove, kjer izstopa njegova izobraževalna funkcija.

124

4.2.2.5 RV 5: Katere so prednosti in omejitve, ki vplivajo na delo socialnega pedagoga v