RV5. Katere neformalne oblike pomoči prepoznavajo kot pomembne in kako so te

Vsebino obravnavanega vprašanja sem v nalogo vključevala na več različnih mestih, zato nanj v tem delu odgovarjam strnjeno – glede na figure, ki so jih ženske prepoznavale kot podporne.

DRUŽINA - Mama

Nini in Petri njuni mami predstavljata (v Petrinem primeru: je predstavljala) največjo oporo.

Nini mama omogoča namestitev, čeprav jo je po sporih, v središču katerih je bila Ninina uporaba drog, večkrat postavila na cesto. Poleg tega ji posoja denar, nudila ji je tudi podporo v nosečnosti, jo poskušala zaščititi pred nasiljem partnerja ipd. Igra pomembno vlogo pri Nininih odhodih v institucije za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog – kot rečeno, predvidevam, da sta z očetom njeno bivanje doma pogojevala z zdravljenjem odvisnosti, Nina pa pove tudi, da je mama povezana z dogodkom, zaradi katerega je šla v pripor. Trenutno je v bolnišnici, kar Nino poleg skrbi za njeno zdravstveno stanje spravlja v veliko negotovost, saj razen njenega stanovanja, kamor trenutno ne more, nima druge varne namestitve.

Petri je mama v času, ko je živela doma, predstavljala zaveznico v odnosu do očeta, ko pa je začela begati od doma, ji je dajala denar, jo spremljala na sestanke za zdravljenje odvisnosti s substitucijsko terapijo, pomagala pri plačevanju najemnine itd. Petra pravi, da ji je mama skušala omogočati, da se je z ulice, pa tudi po odhodih iz mladinskega kriznega centra in materinskega doma, lahko vračala domov, saj je zanjo posredovala pri sporih z očetom, ter na ta način skušala zagotavljati namestitev. Če bi bila še živa, predvidevam, da bi se Petra občasno domov lahko vračala še naprej in tako ne bi začela izkušati dolgotrajnega brezdomstva.

- Oče

Nina izmed vseh štirih žensk očeta edina opisuje kot podpornega. Čeprav pravi, da je bil v času izobraževanja strog in ni imel posluha za njeno negodovanje nad dodatnimi šolskimi obveznostmi, ob katerih je doživljala stiske, ga v zvezi s svojim prvim odhodom z zdravljenja odvisnosti opisuje kot preveč popustljivega – želi si, da bi bil takrat bolj neomajen in da bi vztrajal pri tem, da se mora 'očistiti' drog. Z mamo je sicer pogosto pritiskal na Nino, naj se 'očisti' droge in vplival na njene odhode na zdravljenje odvisnosti. Pred nekaj leti je umrl za rakom, v pripovedi pa je čutiti, da ga Nina pogreša.

95 - Babica

Sari je babica po očetovi strani nadomeščala mamo, ki zanjo ni zmogla skrbeti, kasneje pa se je celo preselila v tujo državo. Babica je torej za Saro skrbela praktično od samega začetka, po zaostritvi razmer doma pa se je obrnila po pomoč na Center za socialno delo ter posledično odigrala pomembno vlogo pri nameščanju Sare v institucije izvendružinske oskrbe. Zdi se, da ji Sara tega ne zameri in pove, da je babica k njej hodila na obiske. Kot zelo podporno jo dojema še danes, predvsem izpostavlja finančno podporo, saj pravi, da ji babica daje denar in pomaga pri nakupu hrane, stvari za stanovanje.

- Brat

Sara in Katja poročata o podpori s strani sorojencev, bratov. Sara je stik s polbratom vzpostavila šele pred kratkim, pred tem namreč ni vedela zanj, pravi pa, da sta od takrat v dobrih odnosih.

V času, ko sta s partnerjem živela na cesti, njuna psica pa je pričakovala mladičke, jima je brat pomagal pri urejanju zasilne namestitve v gozdu, kamor sta se s psmi lahko umaknila za nekaj tednov, saj Sara pravi, da bi jima veterinarska inšpekcija živali sicer odvzela. Tovrstna podpora ji je bila zaradi navezanosti na pse zelo pomembna.

Katja poroča, da se je kot otrok ob dveh starejših bratih počutila varno. Na podlagi drugih pogovorov z njo se mi dozdeva, da je v času, ko je bila na cesti, občasno živela oziroma prenočila pri bratu, ki je kasneje storil samomor. Drugega brata Katja prepoznava kot zelo pomembnega in pravi, da je hvaležna, da ga ima, in da je v stiku z njim, več o njegovi vlogi in podpori pa ne pojasni.

PARTNER

Petra je partnerja spoznala po odhodu iz reintegracijskega programa, ob vrnitvi v Ljubljano.

Pravi, da jo je na nek način prestregel, saj da je bila sama brez načrta, kam bi šla, in doda, da bi zagotovo šla na lokacijo, kjer se zadržuje veliko uporabnikov drog, saj da bi tam srečala znane ljudi. Sprva je prenočevala pri njemu v sobi, pred časom pa sta skupaj uspela najeti stanovanje v Ljubljani. Ker partner ne jemlje trdih drog, ga Petra prepoznava kot zelo podpornega za vzdrževanje svoje abstinence. Odkar živita skupaj, je Petra zaradi neudeleževanja obravnav, ki niso kazenske narave, za nekaj dni pristala v priporu, sicer pa drugih izkušenj z institucijami ni imela.

Sara je kot najstnica nekaj let živela s starejšim partnerjem in čeprav se na časovnici njenih odhodov v institucije zaradi zgoščenosti izkušenj večkrat težko orientiram, je čutiti, da je odnos z njim vplival na njene odhode v institucije. Zdi se namreč, da se je v tistem času Sara uspela izogniti institucijam izvendružinske oskrbe, hkrati pa poroča o tem, da je zaradi želje po družinskem življenju z njim takrat šla na zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Kmalu po tem, ko se je z njegovim odhodom v zapor dokončno izjalovila ideja družinskega življenja, je Sara začela razmerje s svojim sedanjim partnerjem. Pravi, da je v tistem času spoznala, da je življenje dragoceno, in da se je odločila, da bo delala v smeri, da preživi, saj pred tem ni pričakovala, da bo dolgo živela. Pojasni, da od takrat ne razmišlja več o samomoru, ponovno je šla tudi na zdravljenje odvisnosti in se 'očistila' heroina, prav tako si od takrat ne injicira več ostalih drog. Doda, da v spolnosti s partnerjem uživa, in pravi, da ji je to zaradi preteklih spolnih zlorab in s tem povezanih travm še posebej osvobajajoče. Po vrnitvi z zdravljenja odvisnosti ni več imela opravka z rezidenčnimi institucijami, razen s krajšim priporom. Iz drugih virov vem, da je partner večkrat nasilen, a Sara ne poroča o tem, da bi se kadarkoli zatekla v varno hišo.

96

Katja pravi, da je partnerja spoznala pred tremi leti, in pove, da se je zanjo v tem času življenje precej spremenilo. Domnevam, da ima v mislih predvsem to, da ne spi več na ulici, da se ne ukvarja s prostitucijo in da posledično ne uporablja drog v takšnem obsegu, kot v času, ko je bila na cesti. Živi pri partnerju, ne pojasni sicer, če je zaposlen, a nakaže, da je finačno bolje situiran kot ona, saj je njen edini dohodek denarna socialna pomoč. Pravi, da je potrpežljiv, na podlagi njene pripovedi pa domnevam, da ga na nek način celo idealizira, saj pravi, da lahko uporablja heroin, brez da bi imel krizo/odtegnitvene simptome. Predvidevam, da gre ob tem za prispodobo, saj Katja nakaže, da partner drog ne uporablja. Njegova vloga pri Katjinih odhodih v institucije v zadnjih treh letih ni povsem jasna, predvidevam, da se je vsaj enkrat pred njim umaknila v varno hišo, se pa iz institucij venomer vrača k njemu, včasih jih zaradi njega celo predčasno zapusti.

Nina je edina, ki partnerja ne omenja kot podpornega.

ŽIVALI

Sari in Petri so zelo pomembne živali, natančneje psi. Petra pravi, da je v preteklosti, ko je živela na ulici, nekaj časa imela psa in da je bila nanj zelo navezana, pogosto pa izraža željo, da bi psa imela tudi danes. V pogovorih po intervjuju, mi je povedala, da se s partnerjem za določenega psa že dogovarjata z enim od zavetišč za živali in verjame, da jima bo željo uspelo realizirati v bližnji prihodnosti.

Sara poroča, da ji je pes delal družbo v času, ko je sama spala na ulici, danes pa pravi celo, da brez svojih psov ne more živeti. Na vprašanje, kdo ji je v življenju pomemben, pse postavi na prvo mesto in predstavljam si, da so jo najmanjkrat razočarali. Ljubezen do psov goji tudi njen partner, do neke mere pa ju psa tudi onemogočata; Sara pojasni, da ju denimo s partnerjem ne moreta vzeti na avtobus, da bi šla na stik s svojim sinom v mestu izven Ljubljane, samih pa ju menda ne moreta pustiti doma.

FORMALNEJŠI VIRI POMOČI - Socialna delavka

Sara poroča, da se je v zgodnjih najstniških letih zbližala s socialno delavko. Med drugim jo je peljala na ginekološki pregled ter na policijo, da prijavi spolno zlorabo, večkrat pa naj bi ji celo omogočila, da je pri njej prespala. Sara pravi, da je zaradi tega izgubila službo, a da sta stike sprva še uspeli vzdrževati, nato pa sta se sčasoma oddaljili.

Petra kot pomembne navaja zaposlene v varni hiši za uživalke nedovoljenih drog. Kot rečeno, ji je bil všeč njihov odnos, dali so ji občutek, da je dobrodošla in da jo sprejemajo takšno, kot je. Še posebej se je zbližala z eno socialno delavko in z njo obdržala stik tudi po odhodu iz varne hiše; pravi, da ji je zaupala, da ji je veliko pomenilo, da ji lahko pokaže drogo, ki jo je kupila ipd. V času, ko je bila v zaporu, jo je socialna delavka na začetku prestajanja kazni še obiskovala, nato pa prenehala (Petra domneva, da so temu botrovale specifične življenjske okoliščine socialne delavke), kar je Petro prizadelo. Pove namreč, da se je ob tem spomnila na pretekle izkušnje oziroma da se je ponovno počutila zapuščeno. Ob drugi priložnosti mi je povedala, da po vrnitvi iz zapora s socialno delavko nista več vzpostavili odnosa na tako zaupni ravni; pravi, da so srečanja prijetna, a zgolj naključna.

- Društvo Kralji ulice

Vse štiri ženske sem spoznala in jih srečujem preko honorarnega dela pri Društvu Kralji ulice, kar pomeni da bolj ali manj pogosto zahajajo v dnevni center društva, se zadržujejo na

97

lokacijah, ki jih kontinuirano obiskujem v sklopu terenskega dela, ali so obiskovale telovadno skupino, ki sem jo koordinirala. Pogosto jih srečujem tudi v večih od omenjenih kontekstov.

Društvo jim poleg informiranja med drugim po mojih informacijah zagotavlja naslednjo podporo: posoja denarja za izdelavo osebne izkaznice, spremljanje na stike z otrokom, spremljanje na razne institucije pri urejanju administrativnih zadev, pomoč pri selitvi, zagovorništvo na multidisciplinarnih sestankih, obiskovanje v času bivanja v institucijah, zagotavljanje donacij (npr. pohištvo, obleke, pasja hrana.) itd. Ena izmed njih je, kot rečeno, vključena v program antideložacije in ima v tem kontektsu tudi ključno delavko (osebo, ki jo najbolj intenzivno podpira, sledi procesu, nanjo lahko prenese kakšna pooblastila, ...), ki je zaposlena v društvu, podobno, a ne določeno s programom, pa ima tesne stike z eno od zaposlenih tudi druga.

Podpore ali na splošno odnosa in izkušenj z Društvom Kralji ulice ženske niso posebej omenjale, jaz pa jim nisem postavljala zgolj v društvo usmerjenih vprašanj. Le Katja je denimo rekla, da ji je Društvo Kralji ulice dvakrat pomagalo pri izdelavi osebne izkaznice, Petra pa je društvo omenila na splošno, kot eno izmed storitev, ki so na voljo ljudem na cesti.

Predvidevam, da so bile zadržane zaradi moje dvojne vloge, ki sem jo v intervjuju kot hororana sodelavka društva na eni in njihova sogovornica na drugi strani imela, ter da jim zato morda ni bilo prijetno govoriti o izkušnjah z društvom.

POVZETEK RV5

Kot pomembne neformalne vire pomoči so ženske prepoznavale določene družinske člane, partnerje in živali, nobena od žensk pa ne poroča o pomembnejših prijateljskih vezeh. Tudi sicer ženske ne poročajo o velikih virih neformalne podpore, kar v skladu z izključenostjo, ki jo brezdomne osebe doživljajo, ne preseneča.

Družinski člani, pri čemer izstopajo matere in babica, ki mater nadomešča, zagotavljajo podporo predvsem z dajanjem ali posojanjem denarja, pa tudi z omogočanjem namestitve, a pri tem gre za namestitev, ki je zaradi prepletenosti odnosov z družinskimi člani in ostalih dejavnikov, vezanih na domače okolje (npr. starševska uporaba drog, geografska oddaljenost od Ljubljane), pogosto tudi sama izvor težav in pogosto ne predstavlja varnosti, ki jo ženske potrebujejo. V več primerih matere (in babica) vplivajo na odhode v institucije, pri čemer gre predvsem za institucije zdravljenja odvisnosti, institucije izvendružinske oskrbe, pa tudi za psihiatrijo.

Partnerje ženske v večini doživljajo kot podporne, saj zadovoljujejo njihove potrebe po bližini, z njimi si delijo stroške najema namestitve in nakupov ostalih življenjskih potrebščin, povezujejo jih skupni interesi ipd. Razen v Petrinem primeru, ko niti na osnovi tega pogovora, niti na osnovi drugih stikov z njo ni čutiti, da bi bil partner do nje nasilen, na podlagi drugih pogovorov z njimi vem, da partnerji ostalih žensk nad njimi izvajajo nasilje, s čimer njihova vloga ni zgolj podporna.

Dve ženski kot zelo pomembne prepoznavata pse. V času, ko sta bili na cesti, sta jima psa delala družbo ter ju varovala, ko sta spali na prostem. Eno izmed njiju psi spremljajo še danes, druga je v procesu posvajanja psa iz zavetišča in se njegovega prihoda izredno veseli. Sama si lahko tovrstno navezanost na živali zgolj predstavljam, a verjamem, da so z brezpogojno ljubeznijo, ki jo pogosto izkazujejo, psi lahko velik vir podpore, zlasti za najbolj izključene.

98

Izpostavila sem tudi primera pomoči s formalne sfere. Dve ženski sta kot zelo pomembni prepoznali strokovni delavki, ki jima nista nudili podpore zgolj v kontektsu institucij, temveč je njun odnos z njima prešel v manj formalnega in se je nadaljeval tudi po odpustu iz institucije in po prenehanju zaposlitve.

Podpore s strani Društva Kralji ulice, v katerega so vse v večji ali manjši meri vključene, niso posebej navajale, njihovo zadržanost pa pripisujem predvsem lastni dvojni vlogi, ki sem jo spričo honorarnega dela v društvu imela tekom intervjuvanja.