Vir: @joylene_o, 2021, Instagram.
Trendi pa niso opazni le v načinu fotografiranja in umeščanju popotnika na fotografije, opazimo lahko, da se na Instagramu ponavljajo skoraj identične podobe, ki prikazujejo enake prizore, enake razglede in točke pogleda, menjajo se zgolj avtorji in osebe na fotografiji. Nastaja nekakšen zemljevid še posebej fotogeničnih točk, ki jih popotniki-fotografi poiščejo in obiščejo prav z namenom, da tam posnamejo enako ali podobno fotografijo še sami. Pri tem pa ne sledijo
»uradnemu« semioskopu in scenarijem turistične industrije, temveč skupnosti: popotniki -fotografi ali Instagram popotniki, ki pripadajo družbi estetike (Manovich, 2020), poiščejo nove točke pogleda na ikonične znamenitosti, ustvarjajo nove turistične prostore in poglede. Rezultat?
Serija ponavljajočih se prizorov, ki se zaradi drugačne estetike, koreografij in umeščenosti posameznika v središče fotografije sicer razlikujejo od klasičnih turističnih razglednic in podob destinacijskega marketinga, a se konec koncev odmikajo od individualne, enkratne izkušnje.
Cilj sodobnega popotnika torej ni več obiskati in na lastne oči videti določeno atrakcijo, ampak posneti točno določeno fotografijo, na kateri je v središču on.
Takšnih tipičnih Instagram razglednic lahko uporabnik, ki redno spremlja potovalne vsebine, prepozna veliko. Od občudovanja balonov na vroč zrak v obleki in ob brunchu v Kapadokiji (slika 4.7), zibanja na gugalnici med riževimi polji na Baliju, opazovanje modre mošeje v Istanbulu, sprehajanje med modrimi strehami Santorinija in še in še. Po takšne prizore pa ni nujno treba na drug konec sveta, najdemo jih tudi v Sloveniji, kjer so Instagramerji ustvarili svoje značilne turistične poglede na primer na Blejski otok (slika 4.8), srce med vinogradi na
38 4.3Ustvarjalci potovalnih fotografij na Instagramu
Obseg potencialnega občinstva, ki ga na družbenih omrežjih lahko dosežejo običajni ljudje, je takšen, da preseže priljubljenost in vpliv tradicionalnih medijev in zvezdnikov, pišejo Khamis, Ang in Welling (2016, str. 8 in 9), to pa velja predvsem za mlajše generacije ali t.i. digitalne domorodce (prav tam). Delbaere, Michael in Phillips (2020, str. 101) vplivneže na družbenih omrežjih definirajo kot mikro-zvezdnike z velikim številom sledilcev na družbenih omrežjih, ki s sledilci spletajo vezi, ti pa njihove vsebine dojemajo kot koristne in zaupanja vredne. Ki in Kim (2019) izpostavljata še, da gre za neodvisne uporabnike, ki so si med občinstvom ustvarili kredibilnost s poznavanjem določene, pogosto nišne tematike. Med temi so tudi potovanja.
V raziskavi o motivaciji za deljenje turističnih izkušenj prek družbenih omrežij sta Munarjeva in Jacobsen (2014, str. 47–54) ugotovila, da turisti na družbenih omrežjih ne delijo le svojega znanja in praktičnih nasvetov o potovanjih in destinacijah, temveč tudi svoje osebne izkušnje in »čustvene zapise, predstave in fantazije o počitnicah prek fotografij, emotikonov in drugih lingvističnih znakov spletne komunikacije« (Baym20, 2010, prav tam, str. 47). Informacije, ki jih ustvarjajo in delijo popotniki, so znotraj skupnosti pomembnejše in vplivajo tako na iskanje informacij o potovanjih kot na izbiro destinacije (Yoo in Gretzel, 2012, str. 189). Vsebine, ki jih kreirajo uporabniki družbenih omrežij, njihovi sledilci dojemajo kot kredibilne, avtentične, objektivne in nepristranske (Delbaere in drugi, 2020, str. 102). Ustvarjalce vsebin na družbenih omrežjih lahko razdelimo na makro-vplivneže (visoko število všečkov ali sledilcev) ter mikro -vplivneže (manjše število všečkov ali sledilcev), vendar pa se avtorji strinjajo, da večje število sledilcev ali všečkov še ne pomeni tudi bolj kakovostne, informativne vsebine ali večjega zaupanja sledilcev (Kay, Mulcahy in Parkinson, 2020).
V svetovnem merilu so na Instagramu najbolj priljubljeni profili športnikov in pop zvezdnikov.
Med dvajsetimi najbolj uspešnimi profili tem družbo delajo tri globalne blagovne znamke: na prvem mestu je @instagram s 385 milijoni sledilcev, na 11. mestu najdemo medij @natgeo s 152 milijoni sledilcev, na 16. mestu pa blagovno znamko @nike s 132 milijoni sledilcev. Za najbolj priljubljen profil s potovalno tematiko na Instagramu velja @natgeotravel, ki ima 42 milijonov sledilcev, sledijo mu posamezniki (t.i. travel influencers ali potovalni vplivneži), kot
20 Baym, N. K. (2010). Personal connections in the digital age. Cambridge: Polity.
39
so @julianapes, @caiocastro in @aslisona, med deseterico pa sta še trije profili, ki so nekakšen generator fotografij drugih avtorjev (@earthpix, @beautifuldestinations in @wonderfulplaces) (Statista, 2021).
Kako pa je pri nas?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (dalje SURS, 2020) je v prvem četrtletju leta 2020 v Sloveniji internet redno uporabljalo 87 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let, med njimi je bilo na družbenih omrežjih in aplikacijah za klepete aktivnih 67 odstotkov oseb.
Rezultate podrobnejše raziskave uporabe družbenih omrežij v Sloveniji v letih 2018 in 2019 je v začetku leta 2020 objavila tržnoraziskovalna hiša Valicon (2020). V obdobju zbiranja podatkov je svoj profil na vsaj enem družbenem omrežju imelo 82% prebivalcev Slovenije v starosti od 16 in 74 let. To je nekaj več kot 1,25 milijona vseh prebivalcev v Sloveniji oziroma 6 od 10 prebivalcev. Največ, skoraj milijon prebivalcev Slovenije, ima profil na Facebooku.
Na Instagramu je imelo leta 2019 svoj profil 450 tisoč Slovencev, leto prej 397 tisoč, leta 2016 pa že več kot polovica manj. Dnevno je v času raziskave Instagram uporabljalo 300 tisoč Slovencev. Dve tretjini uporabnikov Instagrama sta mlajših od 40 let, številčno največjo skupino uporabnikov pa predstavlja t.i. generacija Y – 42% slovenskih uporabnikov je starih med 25 in 41 let. Podrobnejša starostna struktura uporabnikov Instagrama v Sloveniji v letu 2019 pa je bila naslednja:
• generacija BB (61 let ali več): 6%
• generacija X (41 let ali več): 26%
• generacija Y (25 let ali več): 42%
• generacija Z (15-24 let): 26% (Valicon, 2020).
Sezname vplivnežev redno objavljajo različni slovenski mediji, a so ti pogosto nepopolni in usmerjeni predvsem v estradnike, politike, športnike. Leta 2017 je denimo preglednico slovenskih vplivnežev v povezavi s člankom Vplivnostni marketing pripravila agencija za vsebinski in vplivnostni marketing Futura. Na seznam so »s pomočjo preprostega brskanja po spletu, povpraševanja pri različnih interesnih skupinah in hitrega pregledovanja vsebin vplivnežev« (Futura, 2017) uvrstili 144 ustvarjalcev vsebin na spletu in družbenih omrežjih YouTube, Facebook, Instagram. Med vsebinskimi področji izbranih ustvarjalcev so prednjačili moda, starševstvo, lepota, ličenje, kulinarika, življenjski slog, šport, tehnologija, deset
40
ustvarjalcev s seznama pa je objavljalo tudi vsebine, povezane s potovanji (prav tam). Med Slovenci, ki imajo največ sledilcev na tem omrežju, so v času pisanja tega dela sicer košarkar Luka Dončić s 5,6 milijona sledilcev, nekdanja ameriška prva dama Melania Trump z 1,8 milijona sledilcev, nogometaš Jan Oblak z 1,5 milijona sledilcev, model Maja Malnar s skoraj milijonom sledilcev in košarkar Goran Dragić s skoraj pol milijona sledilcev (Instagram, 2021).
Ko gre za top potovalne Instagram profile, nekakšnega uradnega seznama za Slovenijo ni, zato se pri orisu »scene« zanašam na lasten pregled. Zaradi narave mojega dela na področju vsebinskega in digitalnega marketinga v turizmu, pa tudi osebnega zanimanja za fotografijo in potovanja, dnevno spremljam Instagram in (slovenske) potovalne profile. Opažam, da je veliko tovrstnih Instagram računov nekakšen miks potovalnih, modnih in lifestyle vsebin. Številčni so tudi profili profesionalnih in ljubiteljskih fotografov, pohodnikov in športnih navdušencev, ki med svojimi aktivnostmi fotografirajo gore, planine in slikovito naravo (predvsem po Sloveniji).
Ko gre za število sledilcev, pri nas največ sledilcev beležijo profili, ki ne predstavljajo nujno posamezne osebe, temveč so agregat fotografij različnih avtorjev. Med takšnimi je tudi uradni Instagram profil turistične destinacije Slovenije @FeelSlovenia, ki ga vodi Slovenska turistična organizacija, ter drugih večjih destinacij, kot sta Ljubljana (@visitljubljana) in Bled (@bledslovenia), pa profili @igslovenia, @kampadanes, @hribovc in podobni. Za vse je značilno, da večinoma delijo fotografije znamenitosti in pokrajine Slovenije, ki jih pridobijo od drugih uporabnikov, običajno tako, da slednji svoje fotografije na Instagramu objavijo z dogovorjenim ključnikom # profila. To so na primer #ifeelsLOVEnia, #visitljubljana,
#kampadanes in drugi. Na tak način se ustvarjajo Instagram skupnosti, s tem pa tudi vizualni kolaži neke destinacije, ki jih opazijo tudi tuji turisti, ko načrtujejo pot v Slovenijo, in na podlagi pogostih ali najljubših motivov sestavljajo svoje itinerarije za raziskovanje.
Omenila sem že, da se nekateri posamezniki s svojimi profili na Instagramu usmerijo v določeno tematiko ali nišo. Tudi med Slovenci najdemo številne profile, ki jih lahko označim za potovalne oz. travel profile, njihove avtorje pa za mikro in makro vplivneže na tem področju.
Kako jih prepoznamo? Ob pregledu fotografij, ki so ključni vsebinski pokazatelj tematike profila, ustvarjalci pogosto že v opisu računa zapišejo svoje interese (kar bom podrobneje predstavila tudi v analizi profilov v nadaljevanju). Med Slovenci, ki jih lahko označimo za travel influencerje, je na primer že omenjena Maja Malnar (@majamalnar) s skoraj milijonsko bazo sledilcev, na svojem Instagramu kombinira modne, življenskostilne in popotniške objave.
41
Uspešna je tudi Lara Kamnik, skupaj s partnerjem Urošem urejata profila @yourpassport (v obdobju pisanja te naloge ima več kot 260 tisoč sledilcev) in @your_passage (več kot 70 tisoč sledilcev), na presek življenskostilnih, modnih in potovalnih profilov pa lahko uvrstimo tudi Ajdo Sitar (@ajdasitar) z več kot 53 tisoč sledilci in Katarino Benček (@katarina_bencek) z več kot 50 tisoč sledilci. Omenjeni ustvarjalci redno sodelujejo z destinacijami, luksuznimi nastanitvami ter z vrhunskimi fotografijami in videi ustvarjajo kakovostne vsebine, ki navdušujejo na tisoče ljudi. Naj omenim še poklicnega fotografa Cirila Jazbeca, rednega sodelavca medijske hiše National Geographic, ki na svojem profilu med drugim deli tudi utrinke s svojih fotografskih odprav na bližnje in bolj oddaljene lokacije. Na Instagramu (@ciriljazbec) ima več kot 210 tisoč sledilcev.
V nadaljevanju magistrskega dela bom s pomočjo tekstualne in semiotične analize objav globlje raziskala značilnosti, elemente, poglede in pomene potovalnih fotografij na Instagramu, nato pa skozi polstrukturirane intervjuje z njihovimi avtorji – Instagram popotniki – poskusila odkriti njihove motive in vzorce potovanj in fotografiranja in jih povezati s teoretičnimi nastavki, nenazadnje pa odgovoriti na raziskovalna vprašanja.
42
5 ŠTUDIJA PRIMERA: RAZGLEDNICE Z INSTAGRAMA
5.1Potek raziskave
V prvih poglavjih sem s pregledom relevantne literature ter ključnih teoretskih povezav vizualnega v turizmu in potovanjih poskušala orisati kontekstualno ozadje. Nato sem predstavila vizualno družbeno omrežje Instagram in njegove značilnosti, naštela pa tudi nekatere trende in tipe potovalne fotografije na tej platformi. Namen lastne raziskave je ugotoviti, ali se teoretični nastavki kažejo tudi na ravni dejanskih medijskih tekstov, potovalnih fotografij na Instagramu. Analizo objav bom poglobila s polstrukturiranimi intervjuji z njihovimi avtorji ter tako poskušala dobiti vpogled v nastajanje tovrstnih fotografij, ambicije in motive sodobnih popotnikov, ki svoje fotografije delijo na Instagramu. Zastavila sem si raziskovalna vprašanja, na katera bom odgovore iskala v raziskovalnem delu te naloge. Zanima me:
R1: Kam je na potovalnih fotografijah na Instagramu usmerjen turistični pogled?
Na kakšne načine uporabniki Instagrama usmerjajo turistični pogled svojega občinstva, kakšne so skupne točke analiziranih fotografij, in pomeni, ki jih nosijo. Uporabila bom tekstualno in semiotično analizo izbranih fotografij.
R2: Kakšne so razlikovalne značilnosti potovalnih fotografij oz. razglednic z Instagrama?
S pomočjo intervjujev bom poskušala ugotoviti, na kakšen način nastajajo potovalne fotografije, ki jih uporabniki objavljajo na Instagramu. Kako izberejo potovalno destinacijo in točko fotografiranja, kakšno vlogo pri izbiri destinacije igra fotogeničnost, kakšen je proces nastanka in obdelave fotografije ter proces objavljanja in kuriranja objav na Instagram profilu.
R3: Ali potovalne fotografije na Instagramu in njihovi ustvarjalci prikazujejo avtentičnost potovalne izkušnje ali je ta zaigrana?
Povezati želim teoretične opredelitve zaigrane avtentičnosti in razmišljanja snovalcev potovalnih fotografij na Instagramu. Zanimalo me bo, kako razumejo svojo vlogo in ali so po njihovem mnenju njihove reprezentacije potovalnih izkušenj avtentične ali zaigrane.
43
Sledila sem ideji, da so v kulturnih študijah pri načrtovanju raziskovalnega formata vedno dobrodošli »improvizacija in inovativnost« (Stanković, 2018, str. 100). Predmet analize v kulturnih študijah težko izračunamo, lahko pa jih interpetiramo, reflektiramo, kar nam omogočajo kvalitativne metode raziskovanja (prav tam, str. 206). Kvalitativne metode, tako Vogrinc (2008, str. 53), so tehnike zbiranja podatkov prilagojene analizi manjšega obsega, raziskovalec pa z njimi neposredno spoznava socialni svet. »Kvalitativno raziskovanje namreč izhaja iz predpostavke, da akcije oziroma dejavnosti dobijo pomen šele, ko jih razložimo z vidika motivov, namer, doživljanj tistih, ki so v njih neposredno udeleženi« (prav tam).
Kvalitativna raziskava pomaga ugotoviti, »kaj ljudje mislijo o določeni situaciji, kako v njej ravnajo in kakšni so njihovi motivi za takšno ravnanje« (Vogrinc, 2008, str. 52). S kvalitativnim raziskovanjem z reprezentativnim vzorcem ne iščemo ugotovitev, ki bi jih lahko posplošili na osnovno množico, temveč čim bolj celovito spoznati proučevano osebo, institucijo, pojav ali skupino. Osredotočimo se na proučevanje majhnega števila primerov ali le na posamezen primer - izberemo na primer eno skupino ljudi in jo poskusimo proučiti čim celoviteje (Vogrinc, 2008, str. 54). Pomembno pa je, da je izbran vzorec relevanten in da je raziskovalec prepričan, da bo z izbranimi enotami pridobil potrebne informacije, s katerimi bo lahko odgovoril na postavljena raziskovalna vprašanja oziroma cilje raziskave (Vogrinc, 2008, str. 55). Pri zbiranju podatkov se ne omejujem le na en vir ali na eno tehniko zbiranja podatkov, saj »le pluralizem tehnik zbiranja podatkov in njihovo medsebojno kombiniranje nam lahko omogočita, da ugotovitve o posameznih pojavih ali vidikih zložimo v logično celoto« (Vogrinc, 2008, str. 54).
Na raziskovalna vprašanja tako poskušam odgovoriti s kombinacijo dveh raziskovalnih metod:
tekstualne in semiotične analize tekstov (to so fotografije oziroma objave na družbenem omrežju Instagram) ter izvedbo in analizo polstrukturiranih intervjujev z njihovimi avtorji, Slovenci, ki na Instagramu vodijo potovalne profile.
5.2Analiza potovalnih profilov in fotografij
Pri analizi potovalnih profilov in fotografij na Instagramu sem se oprla na metodo analize tekstov, ki je ena od najbolj razširjenih kvalitativnih raziskovalnih metod v kulturnih študijah;
z njo odkrivamo pomene, ki jih ustvarjajo različni teksti, in se sprašujemo, kako so v te pomene vpisana razmerja moči (Stanković, 2018, str. 206). Gre za metodo zbiranja in analiziranja informacij o tem, kako ljudje osmišljajo svet (McKee, 2003, str. 29). Z analizo tekstov, ki so lahko vse od filmov, TV-programov, revij, oglasov, knjig, oblačil, grafitov, arhitekture,
44
fotografij itd. poskušamo odkriti, na kakšne načine ljudje v določenem časovnem ali kulturnem obdobju osmišljajo svet okoli sebe. S tem iščemo verjetne interpretacije tekstov, pri čemer McKee poudarja, da noben tekst (ali njegova interpretacija) ne predstavlja edine pravilne, resnične alirealistične reprezentacije sveta. Vedno ga spremljajo alternativne reprezentacije, ki so našim enakovredne (prav tam). Pri analizi tekstov se lahko opremo na ideje, ki izvirajo iz semiotike, vede o znakih, ki jo zanima ustvarjanje pomenov. Semiotik vsak tekst razbije na znake oziroma enote pomena, ki ga sestavljajo. To so lahko besede, barve, gibi, zvoki, deli slike in podobno. Raziskovalec pa nato te individualne znake analizira in interpretira, na kakšen način so sestavljeni v tekst (McKee, 2003, str. 130 in 131). Pionirja semiotike, de Saussure in Pierce, sta na tak način raziskovala jezik, medtem ko je bil Barthes tisti, ki je njune ideje prenesel v raziskovanje pomenov, ki jih nosijo podobe. V svojem delu The rhetoric of the image (1964, glej tudi Barthes, 1990) je s pomočjo de Saussurovih označevalcev in označencev analiziral oglase in fotografije. Menil je, da so vse vizualne podobe polisemične, imajo več različnih pomenov, ki jih lahko bralec/ gledalec prebere ali spregleda (1964, str. 156). Vizualne podobe beremo, interpretiramo na različne načine, pri čemer Barthes razlikuje med denotacijo in konotacijo. Prva nosi pomen, ki ga, če poenostavim, razberemo na prvi pogled, konotacija pa prebere tudi socio-kulturne pomene, ki jih ima določen znak. Konotacije so sestavljene iz kod ali konvencij, dogovorov o pomenih. Kot pravi Barthes (1964), pri analizi podob ali fotografij prvo, denotativno branje teh kod ne vsebuje, konotativno branje pa. Konotativna interpretacija sporočil, ki jih nosi podoba, je tako odvisna od njenega bralca/ gledalca.
Denotacija je torej dobesedno branje brez skritih pomenov, medtem ko konotacija razkriva zgodbe in pomene (kode), ki jih pripoveduje podoba. Da jih lahko prebere, mora bralec uporabiti svoje družbeno-kulturno znanje (Miotti, 2019).
MacCannell v svojem delu The Tourist: a new theory of a leisure class eno od poglavij posveti semiotiki atrakcij (2013, str. 109–133). V njem predstavi tezo, da tudi turistične atrakcije lahko beremo kot znake, pri čemer atrakcijo sestavlja razmerje med znamenitostjo (angl. sight), markerjem in turistom. Kot slikovito opiše, turisti ne vidijo San Francisca, vidijo njegove elemente. To so posamezne znamenitosti, kot so most Golden Gate, Union Square, Chinatown, gondola ... San Francisco je vsota teh elementov, set simboličnih markerjev, ki ga sestavljajo (prav tam, str. 111). V poglavju 2.1 sem že opisala, da je turistični pogled zgrajen skozi znake: turizem je kolekcija znakov, turisti so iskalci teh znakov. V nadaljevanju se torej pridružujem Cullerjevi »vojski semiotikov« (1981 v Urry, 2005, str. 2), le da bom namesto skozi turistične
45
pokrajine potovala skozi potovalne fotografije na Instagramu, na njih iskala in prebirala znake.
Deloma se pri analizi oprem tudi na kvalitativno analizo števila (in tipov) objav, a pri tem upoštevam, da »morebitni statistični izračuni /.../ ne služijo oblikovanju sklepov, ampak so zgolj dodaten opis oziroma dodatna pojasnitev proučevanega pojava« (Vogrinc, 2008, str. 52 in 53).
Pri analizi vsakega od Instagram profilov sem najprej pregledala »vizitko«, torej njihove opise.
Vsak uporabnik Instagrama ima možnost, da svoj profil personalizira z izbrano profilno fotografijo in možnostjo opisa, kot prikazuje primer na sliki 5.1. Zanimalo me je, kaj o Instagramerjih pove profilna fotografija in kako opisi odražajo njihovo usmerjenost v potovalne vsebine. Vsi izbrani profili in njihovi ustvarjalci so ta interes izkazovali: na ravni profilnih fotografij, ki jih povečini prikazujejo kot popotnike, npr. med ogledovanjem, na zanimivih, slikovitih lokacijah, pa tudi na ravni opisov, kot so:
• Slovenians Travel, ☞60 countries, 6 continents (Simona in Jure, @slovenians_travel)
• Travel // hotspots // design // coffee // food / (Anja, @anjaroos)
• Travel blogger and photographer (Patricija, @iwanderlista)
• ↠ How to work 9-5 and still travel a lot / spend time in nature ✈️
↬ Ideas for 🇸🇮 trips (Maša, @perfelicious)
• ☼ travel and photography (Katarina, @katarinavrsicriedl) Slika 5.1: Primer vizitke Instagram profila
Vir: @iwanderlista, 2021, Instagram.
46
Naj na tem mestu omenim, da sem prvi pregled profilov pripravila že med samim ožanjem nabora potencialnih sogovornikov, Slovencev, ki ustvarjajo in na Instagramu objavljajo potovalne fotografije, po vzpostavljenem kontaktu in dogovoru o sodelovanju v moji raziskavi pa sem se lotila podrobnejše analize fotografij izbranih profilov. Vanjo sem vključila vse objave iz leta 2020, skupno sem tako v analizo zajela 533 objav.
Namen analize je bil odkriti, kaj prikazujejo njihove potovalne fotografije, s tem pa, kam je usmerjen a) njihov pogled in b) pogled gledalca, sledilca na Instagramu. Preštela sem fotografije, na katerih so bili ljudje (običajno ena oseba = Instagramer), tiste, na katerih je samo pokrajina (narava ali mesto), ter druge (na primer hrana in pijača, arhitekturni detajli, kavarniški motivi, cvetje). Ugotovila sem, da štirje od petih analiziranih profilov najpogosteje objavljajo fotografije z ljudmi. Od njih se še najbolj razlikuje Anjin profil (@byanjaroos), ki je fokusiran na stilsko dovršene podobe urbanih mestnih središč, arhitekture in oblikovanja. Od 533 analiziranih objav je bilo 271 takšnih z ljudmi, 229 jih je prikazovalo pokrajino brez ljudi, ostalih 33 pa je prikazovalo različne bližnje motive brez ljudi (cvetje, kava in podobno). Ko gre za primerjavo s trendi ali tipičnimi Instagram fotografijami, ki sem jih opisala v poglavju 4.2 tega magistrskega dela, sem ugotovila, da jim pogosto sledijo tudi slovenski ustvarjalci potovalnih vsebin. Večina fotografij namreč prikazuje osebo, umeščeno v pokrajino, pred določeno turistično ali naravno znamenitostjo. Protagonist na fotografiji zre v pokrajino, si jo na nek način prisvaja, po drugi strani pa sam postane del razgleda, podobe turistične destinacije – vsaj za občinstvo, ki fotografijo vidi na Instagramu. Dve ustvarjalki na Instagramu objavljata tudi fotografije, posnete z dronom (skupno sem jih naštela 23), zabeležila sem tudi nekaj je anti-selfiejev, flat-lay fotografij in podobnih značilnih motivov.
V drugem delu sem analizirala po tri naključno fotografije z vsakega profila. Vse fotografije posameznega profila, objavljene v letu 2020, sem oštevilčila in tri izbrala s pomočjo spletnega generatorja števil. Fotografije sem nato brala kot tekste in jih poskusila interpretirati na več ravneh. Rezultate tekstualne in semiotične analize Instagram profilov in izbranih fotografij
V drugem delu sem analizirala po tri naključno fotografije z vsakega profila. Vse fotografije posameznega profila, objavljene v letu 2020, sem oštevilčila in tri izbrala s pomočjo spletnega generatorja števil. Fotografije sem nato brala kot tekste in jih poskusila interpretirati na več ravneh. Rezultate tekstualne in semiotične analize Instagram profilov in izbranih fotografij