Slika 4: Sestava finančnega sistema Vir: Lasten
Finančni trg predstavlja mesto, na katerem se ponudniki in povpraševalci pogajajo, kupujejo, prodajajo, izgubljajo in dobivajo vrednostne papirje in denarna sredstva. Finančni trg je pomemben, ker omogoča večjo produktivnost in učinkovitost celotnega gospodarstva s prenosom denarnih sredstev od tistih, ki imajo presežek denarnih sredstev, k tistim, ki potrebujejo za investiranje ta finančna sredstva.
Finančne institucije v prvem koraku delimo na finančne posrednike in agentske finančne institucije. Finančni posredniki omogočajo prenos denarnih sredstev od suficitnih celic k deficitnim ekonomskim celicam in pri tem procesu izdajajo lastne vrednostne papirje.
Pripomorejo, da je pri istem pričakovanem donosu manjše tveganje oziroma da je pri istem tveganju večji donos. Delimo jih na:
• depozitne finančne institucije in
• nedepozitne finančne institucije, te pa se delijo na investicijske sklade in pogodbene finančne institucije.
Cilj vseh finančnih institucij je ustvarjanje dobička.
Finančni instrumenti so finančne aktive, ki so izdane s strani ekonomskih celic, ki potrebujejo finančna sredstva, ali pa finančnih posrednikov, na katerih so zapisane vse obveznosti, višine transakcij in plačilni pogoji. Z izdajo finančnih instrumentov pridemo do denarnih sredstev, ki omogočajo nadaljnjo zadovoljevanje potreb.
Obstajajo različne razvrstitve vrednostnih papirjev, vendar med pomembnejšimi je delitev na:
• neprenosljive in
• prenosljive finančne instrumente ter na
• instrumente denarnega in
• trga kapitala.
Razlika med neprenosljivimi in prenosljivimi finančnimi instrumenti je v tem, da je pri neprenosljivih upnik ves čas isti, kar pomeni, da se z njimi ne trguje. Pri prenosljivih instrumentih lahko pride do spremembe v lastništvu že pred dospelostjo terjatev.
Temeljni predpisi, ki urejajo finančni sistem v Sloveniji, so:
Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1-UPB1, Zban-1a, Zban-1b), Zakon o bančništvu (Zban-1),
12
Zakon o deviznem poslovanju (ZDP-2), Zakon o finančnih konglomeratih (ZFK),
Zakon o plačilnem prometu (ZplaP-UPB3, ZplaP-C), Zakon o uvedbi evra.
Predpisi finančnega sistema so dostopni na spletni strani Ministrstva za finance:
http://www.mf.gov.si/slov/fin_sist/predpisi.htm. Pregled veljavne zakonodaje je dostopen na spletnih straneh Vlade Republike Slovenije: http://www.gov.si. Prav tako najdemo koristne podatke in informacije na spletnih straneh Banke Slovenije: http://www.bsi.si in Združenja bank Slovenije, dostopno na spletni strani: http://www.zbs-giz.si.
Povzetek poglavja
Poglavje je namenjeno spoznavanju osnov delovanja finančnega sistema in njegovih sestavin, katerega glavna naloga je omogočanje prenosa denarnih sredstev od tistih, ki razpolagajo z viški teh sredstev, k tistim, ki jim sredstev primanjkuje.
Temeljne sestavine finančnega sistema so finančne institucije, finančni trgi in finančni instrumenti, ki jih bomo obravnavali v naslednjih poglavjih.
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je bistveno spremenilo tudi delovanje našega finančnega sistema, saj se moramo prilagoditi in moramo tudi sokreirati skupno monetarno politiko evropodročja.
☼
Utrjevanje poglavja in razmišljanje• Kakšna sta pomen in vloga finančnega sistema kot dela ekonomskega sistema?
• Pojasnite bistvo posrednega in neposrednega financiranja.
• Potrebujete finančna sredstva za investicijo; kako si jih boste pridobili?
• Pojasnite pojem samofinanciranja, razmislite o prednostih in slabostih.
• Katere so bistvene sestavine finančnega sistema?
• Navedite vsaj dva članka na temo finančni sistem z internetne strani.
• Katere pravne podlage so bistvene za področje finančnega sistema?
13
2 FINANČNI TRG
Tisti, ki je goro prestavil, je začel z drobnim kamenjem.
Kdor ne napreduje, nazaduje.
(latinski pregovor) Uvod
Finančni trg je imaginarno mesto, kjer se srečujeta povpraševanje in ponudba po denarju in kapitalu. Denar pomeni kratkoročna sredstva (z ročnostjo do enega leta). Ta sredstva so običajno porabljena za likvidne namene. Kapital pomeni praviloma dolgoročna sredstva (z ročnostjo, daljšo od enega leta) in je uporabljen predvsem za investicijske namene.
Na razvitih finančnih trgih je meja med denarnim in kapitalskim trgom zabrisana oziroma obstajajo finančni instrumenti, ki se lahko uporabljajo v likvidnostne in tudi v investicijske namene, kar pomeni, da moderna razdelitev finančnega trga upošteva namen uporabe sredstev in ne njegove ročnosti (Veselinovič, 1998, 40–43).
Finančni trg se je pri nas začel bolj uveljavljati z osamosvojitvijo Slovenije. Takrat se je tudi ustanovila Borza v Ljubljani. Več o zgodovini borzništva in poslovanju z vrednostnimi papirji najdete na spletni strani Ljubljanske Borze http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=650&sid=cK8ql6dOXy8dVATo v publikaciji: Osnove vlaganja v vrednostne papirje na borzi.
V nadaljevanju poglavja bomo obravnavali:
– funkcije finančnih trgov, – elemente finančnega trga in – sestavo finančnega trga.
2.1 FUNKCIJE FINANČNIH TRGOV
Finančni trg je trg, na katerem gospodarski in negospodarski subjekti plasirajo svoje finančne presežke in na njem najemajo dodatna finančna sredstva. Finančne presežke nalagajo, kadar razpoložljiva denarna akumulacija presega njene naložbe v realne investicije, najemajo pa finančna sredstva, kadar je situacija nasprotna in torej razpoložljiva akumulacija ne zadostuje za naložbe v osnovna sredstva in zaloge.
Vloga države na finančnih trgih je nadvse pomembna, in sicer:
– država se pojavi kot posojilojemalec, ko najema posojila ali izdaja vrednostne papirje za pokrivanje primanjkljajev proračuna;
– pojavi se kot garant, ko daje garancije za kredite nekaterim ekonomskim subjektom;
– je zakonodajalec in urejevalec, ko predlaga zakonske in druge akte in
– je zadnji vir likvidnosti, ko centralna banka daje likvidnostne kredite bankam in državi.
14
Naslednja slika prikazuje umestitev finančnega trga v okviru narodnega gospodarstva.
Slika 5: Umestitev finančnega trga v narodno gospodarstvo