7 NOVI KAPITALSKI STANDARD BASEL II
7.3 TRIJE STEBRI BASLA II
Slika 34: Struktura Basla II
Vir: http://213.250.51.72/html/basel2/02_kaj_je/Kaj_je_Basel_II.htm (28.2.2003)
7.3 TRIJE STEBRI BASLA II
Novi standard je strukturiran v tri stebre. Prvi steber, minimalne kapitalske zahteve, je razvoj starega standarda, prirejen za nove razmere. Novost pa sta drugi in tretji steber, regulativni nadzor in tržna disciplina, ki sta opredeljena kot podpora k prvemu stebru.
7.3.1 Prvi steber: Minimalne kapitalske zahteve
Minimalne kapitalske zahteve se izračunajo glede na tveganost portfelja banke. Koeficient kapitalske ustreznosti zato ostaja tudi v novem standardu, le da je k tveganjem dodano še operativno tveganje. Operativno tveganje izhaja iz poslovanja bank, nanaša pa se predvsem na tveganje zaradi uporabe informacijske tehnologije (kot npr. težave s Sigmo v NLB).
113 Koeficient kapitalske ustreznosti (min. 8 %):
= Kapitalske zahtevezakreditnotveganje tržnotveganje operativnotveganje Kapital
. .
. .
.
. + +
NESPREMENJENO NESPREMENJENO
KAPITAL
________________________________________________________ = KAPITALSKO TVEGANJE
KREDITNO TVEGANJE + OPERATIVNO TVEGANJE + TRŽNO TVEGANJE
SPREMENJENO NOVO NESPREMENJENO
Slika 35: Kapitalsko tveganje
Vir: Equipment Lizing und Finance Foundation, 2003, 9
Minimalne kapitalske zahteve se v standardu Basel II lahko merijo na dva načina. Kateri pristop bodo banke uporabljale, je odvisno od njih samih, vendar pa kompleksnejši je pristop, nižje so minimalne kapitalske zahteve. Prvi način je s pomočjo standardiziranega pristopa.
Pri tem načinu se banke poslužijo ocen bonitetne hiše (kot npr. Standard&Poor). Na podlagi teh ocen, ki se nanašajo na dolžnika banke, banka izračuna tveganost terjatve in na podlagi tega zagotovi zadostno količino kapitala.
Primer17:
Terjatev do države, rangirane z bonitetno oceno med A+ in A, pomeni, da bo 20 % terjatve šlo v izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje. Uteži za posameznega dolžnika so informativno prikazane v naslednji tabeli:
Tabela 6: Stopnje tveganja oz. UTEŽI Ocena tveganosti terjatev (utež) v % Dolžnik AAA do
AA-
A+ do A- BBB+ do BBB-
BB+ do B- Pod B- Nerangirane terjatve
Države 0 20 50 100 150 100
Banke a) 20 50 100 100 150 100
b1) 20 50 50 100 150 50
b2) 20 20 20 50 150 20
Podjetja 20 50 100 150 150 100
Vir: Sušnik , 2002, 4–6
114
Drugi način za izračunavanje kapitalske ustreznosti temelji na internih ratingih. Ta pristop je novost v Baselskih standardih. Po njem bo banka sama izračunavala kapitalsko ustreznost glede na tveganost terjatev. Vendar bo za uporabo lastne metodologije morala dobiti dovoljenje nadzornika (drugi steber), ki bo preveril način, kako banka spremlja in diferencira svoja tveganja. Zaradi zahtevnosti te metodologije je pričakovati, da bo v praksi malo bank uporabljalo ta pristop.
KAPITAL
Kapitalska ustreznost = ---
Tržna tveganja + Kreditna + Operativna tveganja tveganja
Standardiziran pristop Standardiziran pristop Osnovni b.
Brez zunanjih z zunanjimi IRB (basic indicator) Ratingov ratingi pristop
Osnovni napredni Standardni (founddacion) (advanced) pristop
retail/corporate .... Napredni p.
(internal meas.) Slika 36: Minimalne kapitalske zahteve – struktura
Vir: Košak, prezentacija, 2008 Kreditna tveganja
Kreditna tveganja zahtevajo največ kapitala, torej so s stališča bank najpomembnejša. V osnovi Basel II priznava štiri skupine zavarovanj za zmanjšanje tveganj, in sicer :
• zastavo finančnih instrumentov (collateral),
• jamstvo (guarantees),
• kreditni derivativi (credit derivatives),
• bilančni pobot (On-balance sheet netting).
Za priznanje zavarovanj morajo biti zagotovljeni pogoji pravne gotovosti, spremljave kreditne sposobnosti originalnega dolžnika in izpolnjene operativne zahteve oziroma pogoji.
Primer 18:
Podjetje P ima na razpolago 100.000 EUR za naložbe. Slovenska banka B ponudi letno obrestno mereo 5 %, Abanka ponudi 6 % neka ameriška banka pa 7 %. Ali bo podjetje P naložilo prosta sredstva v Ameriko? V kolikor se za to odloči, mora vedno kupiti tisto valuto tiste države, kjer bo vložilo.
115 Operativno tveganje
Basel II definira operativno tveganje kot tveganje posrednih oziroma neposrednih izgub, ki so posledica neustreznih ali pomanjkljivih notranjih procesov, zaposlenih, sistema ali zunanjih dogodkov.
Tržno tveganje
Tržno tveganje temelji na lastnem notranjem izračunu banke glede tržnega tveganja in na standardiziranem pristopu. Poudarek naj bi bil na vrednotenju primernosti kapitala za pomoč prodajni funkciji.
7.3.2 Drugi steber: regulativni nadzor
Namen drugega stebra je zagotoviti, da bodo banke razpolagale s kapitalom, ki ustreza njihovi tveganosti in poslovni strategiji. Kot bistvena sestavina drugega stebra je sodelovanje med bankami in nadzorniki. Naloga nadzornika je, da ugotovi, ali je količina kapitala, ki jo banka prikazuje kot zadostno za pokrivanje svojih tveganj, dejansko primerna.
V primeru da bodo nadzorniki ugotovili, da kapitalska ustreznost banke ni v skladu s standardom, lahko zahtevajo povečanje kapitalskega količnika tudi nad zahtevanih 8 %.
7.3.3 Tretji steber: tržna disciplina
Tretji steber opredeljuje spodbujanje tržne discipline, in sicer od bank zahteva večje razkrivanje bistvenih informacij glede razporeditve kapitala in seznanitev z obsegom tveganj poslovanja banke.
Tržna disciplina je pomemben dejavnik pri zagotavljanju trdnosti in stabilnosti bančnega sistema. Kot kvalitativni dejavnik tržna disciplina ni in ne more biti natančno opredeljena, zato prihaja med posameznimi udeleženci na bančnem trgu do različnih interpretacij in različnega prisojanja pomembnosti tega elementa. Vendar kljub temu obstajajo nekateri pokazatelji tržne discipline. To so:
• poenotena shema računovodskih izkazov (zaradi lažjega nadzora in medsebojne primerjave),
• redno in pravočasno poročanje (transparentnost poslovanja) ter
• vloga države in centralne banke (zagotavljanje kredibilnosti sistema).
Povzetek poglavja
Novi standard Basel II, katerega glavna cilja sta stabilnost bančnega sistema in konkurenčna enakost med bankami v mednarodnem poslovanju, je strukturiran v tri stebre.
Prvi steber, minimalne kapitalske zahteve, je razvoj starega standarda, prirejen za nove razmere. Novost pa sta drugi in tretji steber, regulativni nadzor in tržna disciplina, ki sta opredeljena kot podpora k prvemu stebru.
Izvajanje poslovanja bank v skladu s novim Kapitalskim standardom Basel II prinaša novosti tudi za komitente banke, ki se pojavljajo kot lastniki presežnih sredstev oz.
investitorji, zato se je z njegovimi zahtevami potrebno nujno seznaniti.
116
☼
Utrjevanje poglavja in razmišljanje• Opišite zgodovino Kapitalskega sporazuma.
• Zakaj je nastal novi kapitalski sporazum Basel II?
• Kaj so minimalne kapitalske zahteve?
• Na kakšen način se ugotavlja ustreznost kapitalskih zahtev?
• Katera tveganja obsega 1. steber Basla II?
• Opišite 2. steber Basla II. Pojasnite, kaj je tržna disciplina.
117