Opažanja izvajalke o komunikaciji in vedenju – individualna in skupinska
PPM, PPL
1 SKLEPNE UGOTOVITVE
Na podlagi kvalitativne in kvantitativne analize beležim pozitivne učinke ustvarjalnih pristopov in pristopov PZLD na udeležene:
• saj se udeleženi že v začetnem obdobju procesa in še bolj v vseh naslednjih odprejo, različno opišejo sebe in mi zaupajo svojo situacijo. Zavedajo se vzrokov za nekatera svoja čustva, ČS in počutij, prav tako poznajo svoje želje, interese, močna in šibka področja , kakor tudi svoje odnose z vrstniki in drugimi;
• izboljšanje počutja udeleženih med ustvarjanjem, v delavnicah in na koncu delavnic v primerjavi s počutjem ob začetku delavnic. Navajam izjavi dveh udeleženih: (1) Bilo mi je zelo dobro, sem uživala in se sprostila, ko sem delala z glino. (2) Delavnice mi pomagajo k boljšemu počutju.
• pozitivnine spremembe intenzivnosti čustev, na primer: porast zadovoljstva in upad žalosti. Vsem udeleženim se je intenzivnost ČS sproščenosti, ustvarjalnosti, zadovoljstva, veselja, povezanosti v procesu delavnic glede na povprečno oceno povečala za eno ali dve stopnji in je bila ob zaključku delavnic večja kot na začetku. Primeri izjav udeleženih: (1) Na začetku sem bila žalostna, potem pa mi je bilo naenkrat všeč, sem bila vesela, sem se smejala. (2) Všeč mi je bilo, da smo podelili svoje občutke na začetku, čeprav sem bila žalostna. (3) Na delavnici sem bila na začetku žalostna in potem že malo vesela, na koncu sem bila pa že srečna. (4) Med ustvarjanjem sem se dobro počutil/-a, bolje kot prej.
• Kvalitativna analiza je pokazala, da sta v procesu izvedbe potekala tako ozaveščanje kot širjenje načinov izražanja počutja, čustev, ČS vseh udeleženih. Mnenje udeleženih je, da so lahko izražali in delili čustva, ČS in počutje s prisotnimi na delavnici. Udeleženi so glede na individualno likovno oceno emocij, ki vključuje splošno čustveno področje in samopodobo napredovali. Povedali so: (1) Pokazala in doživljala sem čustva. (2) Različna čustva sem doživljala različno močno. (3) Ko sem risal sem čutil, da bi rad bil tak kot kralj v zgodbi, da bi odločal sam o sebi. (4) ČS sem izražala v plesu in igranju na klavir. (5) Z vriskanjem sem izražala veselje in zadovoljstvo.
• Nadalje so se pozitivni učinki pokazali na področjih vedenja, širil se je njihov vedenjski repertoar, izboljšala medosebna komunikacija tako v poteku delavnic kot
izven njih. Vsak posamezni udeleženi je v končni likovni oceni socialne interakcije v skupini glede na začetno napredoval.
• Njihova ustvarjalnost se je razvijala, pokazali so zanimanje za nepoznane umetniške tehnike in dejavnosti. Izbirali in preizkušali so različne tehnike in materiale za ustvarjanje.
Po mnenju udeleženih je izvedba procesa spodbujala njihovo ustvarjalno izražanje.
• Izražali in zadovoljevali so svoje potrebe po svobodi, zabavi, ljubezni in moči, kakor jih opredeli Glasser in realitetna teorija, tako na individualnih kot skupinskih delavnicah.
Ugotavljam, da je bil proces z ustvarjalnimi pristopi in pristopi PZLD primerna oblika podpore in pomoči za izbrane učence, ki bivajo v MD, saj je pozitivno vplival na njihovo ozaveščanje in izražanje čustev, na porast pozitivnih čustev, izboljšanje komunikacijskih spretnosti in njihove ustvarjalnosti ter jim omogočil zadovoljevanje temeljnih potreb ter izboljšanje splošnega počutja.
Pridobljenih ugotovitev ne morem posplošiti na vse ranljive učence, ki bivajo v različnih MD, veljajo le za 4 mlade, ki so bili vključeni v multiplo študijo primera.
Natančen opis procesa in predstavljene ugotovitve bi lahko bile v pomoč različnim strokovnim delavcem pri delu z ranljivimi učenci in hkrati spodbuda za nadaljnje študije.
VI LITERATURA
Arieti, S. (1976). Creativity: the magic synthesis. New York: Diane Pub Co.
Bečaj, J. (2003). Disocialnost pri otrocih in mladostnikih. Slovenska pediatrija, 10(1), 12–27.
Carey, L. (2006). Expressive and creative arts methods for trauma survivors. London, Philadelphia: Jessica Kingsley Publisher.
Case, C. in Dalley, T. (1990). Working with children in art therapy. London, New York:
Routledge.
Case, C. in Dalley, T. (1992). The handbook of art therapy. London: Tavistock/Routledge.
Edwards, D. (2004). Art therapy. London: Sage Publications Ltd.
Gerlovič, A. in Gregorač, I. (1976). Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gil, E. (2012). Art and play therapy with sexually abused children. V C. A. Malchoidi (ur.), Handbook of art therapy. New York: The Guilford Press.
Glasser, W. (1994). Kontrolna teorija: kako vzpostaviti učinkovito kontrolo nad svojim življenjem. Ljubljana: Taxus.
Glasser, W. (2002). Nesrečni najstniki: kako naj starši in učitelji poiščejo stik z njimi.
Radovljica: Mca.
Glasser W. (2007). Nova psihologija osebne svobode: teorija izbire. Ljubljana: Louisa.
Good, P. E. (1993). ...in mulc si bo pomagal. Radovljica: Regionalni izobraževalni center.
Gordon, T. (1983). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke mladostnike in starše.
Gorjup, T. (1999). Likovne zakonitosti in aktivnosti delovne terapije. Ljubljana: DZS.
Grcić, D. (2008). Kaj menijo o projektu »Učenje na odru življenja« udeleženci. V A. Kobolt (ur.), Učenje na odru življenja: projektno delo z ranljivimi skupinami mladih (str.
172–182). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Hogan, S. (2014). What is art therapy? V S. Hogan in A. M. Coulter, The introductory guide to art therapy: experiential teaching and learning for students and practitioners
(str. 9–25). London, New York: Routledge.
Hribernik, O. L. (2004). Prepoznavanje supervizantovih potreb. V A. Kobolt (ur.), Metode in tehnike supervizije (str. 182–194). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kariž, B. (2005). Likovnoterapevtska obravnava otrok s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo (Specialistično delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Kariž, B. (2010). Likovna terapija za otroke. Ljubljana: Svetovalni center za otroke mladostnike in starše.
Kelly, J. (2010). What is art therapy and how do we know it works? An Australian perspective on the need for more research. International Journal of Interdisciplinary Social Sciences, 5(5), 255–259.
Kliček, M. (2006). Kaj je umetnostna terapija? V L. Jenče (ur.), Sedi k meni, povem ti eno pravljico: za ohranjanje slovenskega izročila. Zbornik prvega simpozija pravljičarjev, priročnik pripovedovanja pravljic I (str. 113–124). Maribor: Mariborska knjižnica.
Kobolt, A. (1993). Udeleženci v institucionalni vzgoji – povezava in razdvajanje. V B.
Dekleva (ur.), Življenje v zavodu in potrebe otrok (str. 31–41). Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Kobolt, A. (2009). Skupina kot prostor socialnega učenja. Socialna pedagogika, 13(4), 359–382.
Kobolt, A. (ur.). (2010). Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kobolt, A. (2011). Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. Socialna pedagogika, 15(2), 153–157.
Kobolt, A. (ur.). (2015). Moči, izzivi, vizije vzgojnih zavodov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Kobolt, A. in Rapuš Pavel, J. (2006). Model sodelovalnega ocenjevanja in interviniranja. V M. Sande, B. Dekleva, A. Kobolt, Š. Razpotnik in D. Zorc Maver (ur.), Socialna
pedagogika: izbrani koncepti stroke (str. 53–73). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kranjčan, M. (2006). Na pragu novega doma: oddaja otrok v vzgojni zavod. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Kranjčan, M. in Šoln–Vrbinc, P. (2015). Med preteklostjo in prihodnostjo zavodskevzgoje. V A. Kobolt (ur.), Moči izzivi, vizije vzgojnih zavodov (str. 9–33). Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka: učinki ustvarjalnega giba na nekatere vidike intelektualnega, emocionalnega in socialnega razvoja otroka. Ljubljana:
Znanstveno in publicistično središče.
Lamovec, T. (1991). Čustva. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Lamovec, T. (1995). Načela Gestalt terapije za vsakdanje življenje. Ljubljana: Arx.
Landy, R. (2001). Establishing a model of communication between an arts-based discipline and its applied creative art therapy. V L. Kossolapow, S. Scoble in D. Waller (ur.), Arts- therapies-communication:on the way to a communicative European arts therapy. Volume 1 (str. 305–310). Munster: Lit.
Liebmann, M. (1996). Arts approaches to conflict. London: Jessica Kingsley Publishers.
Liebmann, M. (2004). Art therapy for groups: a handbook of themes, games and exercises.
New York: Routledge.
Majaron, E. (2006). Otrokovo ustvarjanje z lutkami. Čarobna moč lutke. V B. Borota, V.
Geršak, H. Korošec in E. Majaron, Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk (str. 95-102). Koper, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Malchiodi, C. A. (1998). Art therapy sourcebook: art making for personal growth, insight and transformation. New York: McGraw-Hill.
Malchiodi, C. A. (2012). Clinical applications with children and adolescents. Introduction. V B. A. Malchiodi (ur.), Handbook of art therapy (str. 141–146). New York: The Guilford Press.
Malchiodi, C. A. (2012). Handbook of art therapy. New York: The Guilford Press.
Malchiodi, C. A. (2017). Art-based therapies as personalised medicine. Tomorrow' s
Medicine. Pridobljeno s https://www.singhealth.com.sg/TomorrowsMed/Article/Pages/art- based-therapies-as-personalised-medicine.aspx.
McNiff, S. (1988). Fundamentals of art therapy. Springfield: Charles & Thomas Publisher.
McNiff, S. (2009). Art- based research. London, Philadelphia: Jessica Kingsley Publishers.
Meden–Klavora, V. (2006). Likovna ustvarjalnost in psihotična motnja (Doktorska
disetacija). Institutum studior humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana.
Meden–Klavora, V. (2008). Ko duša nima kam. Preddvor: Narava.
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Milivojević, Z. (2008). Emocije: razumevanje čustev v psihoterapiji. Novi Sad: Psihopolis institut.
Mladinski dom. (2016). Interno gradivo Mladinskega doma.
Oaklender, V. (1996). Put do dječjeg srca: geštaltistički psihoterapijski pristup djeci. Zagreb:
Školska knjiga.
Penzes, I., Van Hooren, S., Dokter, S., Smeijsters, H. in Hutschemaekers, G. (2014). Material interaction in art therapy assessment. The Arts in Psychotherapy, 41(5), 484–492.
Pečjak, V. (2006). Psihološka podlaga vizualne umetnosti. Ljubljana: Debora.
Pomoč z umetnostjo. (2016). Pridobljeno s https://www.pef.uni-lj.si/749.html
Pretorius, G. in Pfeifer, N. (2010). Group art therapy with sexually abused girl. South Africa Journal of Psychology, 40(1), 63–73.
Rogers, N., Tudor, K., Tudor–Embelton, L. in Keemer, K. (2012). Person-centered expressive arts therapy: a theoretical encounter. Person-Centred and Experiental Psychotherapies, 11(1), 31–47. Pridobljeno s doi: 10.1080/ 14779757.2012.656407.
Rubin, J. A. (1999). Art therapy: an introduction. Philadelphia: Brunner/Mazel.
Rubin, J. A. (2005). Child art therapy. Hoboken, New Jersey: John Wiley & Sons.
Rubin, J. A. (2009). Introduction to art therapy: sources & resources. New York:Taylor &
Francis.
Schilling, D. (2000). 50 dejavnosti za razvijanje čustvene inteligence. Ljubljana: Inštitut za razvijanje osebne kakovosti.
Selič, P. (2007). Novi odročnik: nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo. Ljubljana:
Inštitut za psihofiziološke študije PARES.
Silver, R. (2002). Three art assessments. New York: Routledge.
Silver, R. (2005). Aggression and depression assessed through art: using draw–a–story to identify children and adolescent at risk. New York, Hove: Bruner–Routledge.
Silver, R. (2007). The Silver drawing test and draw a story: assessing depression, aggression and cognitive skills. New York, London: Routledge.
Slayton, S. C., D' Archer, J. in Kaplan, F. (2010). Outcome studies on the efficacy of art therapy: a review of findings. Art Therapy, 27(3), 108–118. Pridobljeno s doi:
10.1080/07421656.2010.10129660
Smrtnik -Vitulić, H. (2004). Čustva in razvoj čustev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Steele, W. in Kuban, C. (2012). Using drawing in short–term trauma resolution. V C. A.
Malchiodi (ur.), Handbook of art therapy (str. 162–174). New York: The Guilford Press.
Sullo, A. S. (1999). Učite jih sreče. Radovljica: TOP Regionalni izobraževalni center . Štefan, A. (2008). Lonček na pike. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Tancig, S. (2010). Umetnostna terapija med teorijo, prakso in raziskovalnimi pristopi. Panika, 14(3), 14–28.
Tancig, S., Vogelnik, M. in Kroflič, B. (1998). Pomoč z umetnostjo na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva. Koper: Znanstveno raziskovalno središče RS.
Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica.
Trstenjak, A. (1994). Človek simbolično bitje. Ljubljana: Slovenska matica.
Tušak, M. (1992). Risanje v psihodiagnostiki I. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Vec, T. (2002). Dejavniki učinkovite komunikacije in komunikacijski zakoni. Socialna
pedagogika, 6(1), 67–80.
Vec, T. (2011). Moteče vedenje: ozadje in osnovni dejavniki, ki nanj vplivajo. Socialna pedagogika, 15(2), 125–152.
Vogelnik, M. (1996). Likovnost v skupini in umetnostna terapija. Koper: VITA.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedgoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Waller, D. in Murphy, J. (2000). Art therapy with young survivors of sexual abuse: lost for words. London: Routledge.
Warren, B. (1993). Using the creative arts in therapy: a practical introduction. New York, London: Routledge.
What is art therapy? (2013). Pridobljeno s
http://www.arttherapy.org/upload/whatisarttherapy.pdf
Zupančič, M. (1995). Izbrane teme iz predmeta Razvojna psihologija II. Ljubljana: Filozofska fakulteta.