Voda je tudi nujno potrebna za delovanje narave in človeka. Potrebujemo jo za pitje, higieno, kmetijstvo, industrijo, razvoj mest, proizvodnjo hidroenergije, rečni in jezerski ribolov, promet, rekreacijo in številne druge človekove dejavnosti. Pri upravljanju z vodo in odločanju o vodi bi morali biti javnost polno udeležena, vključno z ženskami, mladino, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi (Keating, 1995).
V 14. členu Vodne direktive je določeno, kako naj poteka javno obveščanje in posvetovanje:
1. Države članice vzpodbujajo dejavno vključevanje vseh zainteresiranih v izvajanje te direktive, zlasti v izdelovanje, pregledovanje in posodabljanje načrtov upravljanja povodij.
Države članice za vsako vodno območje omogočijo zbiranje pripomb javnosti, vključno z uporabniki, s tem, da objavijo:
(a) časovni razpored in delovni program za izdelavo načrta, skupaj z navedbo posvetovanj, ki jih je treba izvesti, vsaj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt;
(b) začasni pregled pomembnih zadev upravljanja voda, ugotovljenih na porečju, vsaj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt;
(c) osnutke načrta upravljanja porečij vsaj eno leto pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.
Na zahtevo se omogoči dostop do zaupnih dokumentov in informacij, uporabljenih za pripravo osnutka načrta upravljanja porečja.
2. Za zbiranje pisnih pripomb o tej dokumentaciji države članice predvidijo vsaj šest mesecev, da omogočijo dejavno vključevanje in posvetovanje.
31
3. Odstavka 1 in 2 se enako uporabljata za posodobljene načrte upravljanja porečij.
(Direktiva 2000/60/ES)
Vodna direktiva je najpomembnejši del evropske zakonodaje s področja varovanja in urejanja voda do sedaj, z zelo jasnim ciljem. Zaradi kompleksnosti direktive so države EU, Norveška in Evropska komisija razvile Skupno strategijo izvajanja vodne direktive (Common Implementation strategy – CIS). Znotraj te strategije so bile pripravljene številne strokovne smernice (Guidance documents). Strokovne smernice in tehnična priporočila so bila pripravljena kot pomoč pri izvajanju Vodne direktive. Pripravljen je bil tudi poseben dokument, ki razlaga udeležbo javnosti v procesu Vodne direktive – Public participation in relation to the WFD. V dokumentu je opredeljeno skupno pojmovanje udeležbe javnosti v okviru Vodne direktive in konkretno predlaga, kako javnost vključevati v različne faze procesa upravljanja. Faze splošnega načrtovanja za vključitev javnosti so nakazane in izdelane, vključno z dejavnim sodelovanjem, posvetovanjem in dostopom do informacijskih gradiv in strokovnih podlag. Upoštevani so kazalci za poročanje in vrednotenje, na koncu pa smernica obravnava tudi zahteve za vzpostavitev inštitucij in kadrov, da se med različnimi zainteresiranimi stranmi vzpostavita sodelovanje in razumevanje.
Sodelovanje javnosti je opisano tudi v 58. členu Zakona o vodah (ZV-1):
(1) Pripravljavec načrta iz 55. člena tega zakona pisno obvesti Svet za vode iz 164. člena tega zakona ter lokalne skupnosti, na območju katerih je vodno območje, s sredstvi javnega obveščanja pa osebe, ki imajo na posameznem vodnem območju stalno bivališče ali sedež, o začetku priprave posameznega načrta najmanj tri leta pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt.
(2) V okviru obvestil iz prejšnjega odstavka pripravljavec načrta povabi k sodelovanju osebe iz prejšnjega odstavka, predstavi okvirno vsebino in terminski plan priprave in sprejema posameznega načrta.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena v enem letu od obvestila iz prejšnjega odstavka posreduje pripravljavcu načrta pisne predloge, mnenja in pobude, ki se nanašajo na vprašanja upravljanja z vodami na posameznem vodnem območju.
(4) V skladu s terminskim planom iz drugega odstavka tega člena pripravljavec načrta najmanj dve leti pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša načrt, predstavi osebam iz prvega odstavka tega člena in širši javnosti vmesno poročilo o poteku priprave načrta, ki vsebuje zlasti opis pomembnejših vprašanj upravljanja z vodami.
(5) Pripravljavec načrta zagotovi javno objavo osnutka načrta najmanj eno leto pred začetkom obdobja, na katerega se načrt nanaša.
32
(6) Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko posredujejo pripravljavcu načrta pisne pripombe na osnutek načrta v šestih mesecih po njegovi objavi.
(7) Pripravljavec načrta v treh mesecih po prejemu pripomb iz prejšnjega odstavka pripravi poročilo o tem, v kolikšni meri in na kakšen način je upošteval pripombe. Poročilo je sestavni del načrta.
(8) Pripravljavec načrta mora osebam iz prvega odstavka tega člena na njihovo zahtevo omogočiti vpogled v dokumente, na podlagi katerih je izdelal osnutek načrta.
(9) Po zaključku postopkov iz prejšnjih odstavkov pripravljavec načrta pripravi njegov predlog.
Slika 2: Shema sodelovanja javnosti v procesih priprave Načrta upravljanja voda (NUV) in izvajanja vodne direktive - povzeto po Nacionalnem poročilu o izvajanju vodne direktive v letu 2006 (2007)
Sodelovanje javnosti je omejeno oz. usmerjeno bolj k informiranju in ozaveščanju strokovne javnosti (slika 2). Informiranje deležnikov splošne javnosti je omejeno le na pripombe po javni objavi pripravljenih dokumentov. Pomembno je, da se o vsebinah in procesu priprave NUV obvešča tiste deležnike, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na uresničevanje načel in ciljev celovitega upravljanja voda.
V delovnem programu za pripravo načrta upravljanja voda na VO Drava (Nacionalno poročilo…, 2007) je bilo zapisano, naj se v procesu priprave predloga načrta upravljanja
33
voda v skladu z določili 58. člena ZV-1 zagotovi tudi sodelovanje javnostim. Sodelovanje z javnostmi naj vključuje obveščanje javnosti, povabilo k sodelovanju ter obravnavo predlogov, mnenj in pobud, ki se nanašajo na vprašanje upravljanja voda na vodnem območju. V postopke priprave predloga načrta upravljanja voda se določijo deležniki, ki lahko s svojo formalno in neformalno vlogo, znanjem in informacijami sodelujejo pri pripravi vsebine načrta upravljanja voda (MOP, 2007).
V vseh dokumentih, delovnih in vmesnih poročilih za pripravo načrtov upravljanja voda je nekaj pozornosti namenjene aktivnostim, povezanim z javnostmi. Za te potrebe je bilo izdano nekaj publikacij, kot npr. zloženka »Skupna skrb za trajnostno in celovito upravljanje voda« ter Brošura o izvajanju vodne direktive. V okviru javnega delovanja je bil v mesecu novembru 2008 izveden posvet z naslovom »Voda, naša skupna prihodnost«.
Organizatorji so s tem želeli opozoriti javnost na pomen voda, našo skupno odgovornost zanjo ter predstaviti aktivnosti pri upravljanju voda v Sloveniji in opozoriti na aktivnosti za doseganje dobrega stanja voda. V letu 2010 so bile izdane publikacije z naslovom Skrbimo za vode – Skrbimo za porečje Save (Drave, Mure), povodje Soče ter povodje Jadranskih rek z morjem. V publikacijah je predstavljen NUV in načrti za naprej, opozorijo pa tudi na vlogo posameznika pri izvajanju NUV ter podajajo napotke, kako lahko vsak posameznik prispeva k izpolnjevanju ciljev Vodne direktive. Sodelovanje javnosti pri izvajanju vodne direktive je bolj osredotočeno na strokovno javnost in tiste deležnike, na katere upravljanje voda vpliva, precej manj pa na splošno, laično javnost.
Kljub navidezni visoki stopnji okoljske refleksivnosti je stopnja zavedanja stanja okolja precej nizka. To velja tudi za vodne vire, ki so sicer po javnomnenjskih raziskavah prva varovalna prioriteta (Kos, 2008). V raziskavi Evropskega barometra (marec 2008) Slovenci na vprašanje, kateri okoljski problem se jim zdi najbolj zaskrbljujoč, odgovorili, da so to podnebne spremembe (61 %) in onesnaženost voda (61 %), prebivalci celotne EU (27 držav) pa podnebne spremembe (57 %) in na drugem mestu onesnaženost voda (42 %).