1) Izguba obeh testisov 50%
2) Izguba penisa 50%
3) Popoln prolaps vagine in mater- nice, ki ga s pesarjem ali bandažo
ni mogoče zadržati VO—60%
4) Izguba maternice in jajčnika, po
posledičnih pojavih 30—60%
Dela in proizva- Posebni pogoji za
£ap. Poklicna jalni procesi, pri priznanje bolezni št. bolezen katerih se bole- kot poklicne bo-
zen pojavlja lezni 1. Zastrupitev s Pri vseh delih, Delovna anamne-
svincem in nje- kjer prihaja de- za, klinična slika govimi spojina- lavec med pro- s pojavi splošnih mi in zmesmi izvajalnim pro- okvar organizma cesom v dotiko z ali življenjsko po škodljivo snovjo membnih organov oziroma organ- skih sistemov ter pozitivni labora- torijski izvidi (kr- Vi, sekretov in ekskretov) 2. Zastrupitev z „
živim srebrom ter njegovimi spojinami in a- malgami
3. Zastrupitev z „ - arzenom in nje-
govimi spojina- mi
4. Zastrupitev s „ ., fosforjem in
njegovimi spo- jinami t
5. Zastrupitev z ' manganom in
njegovimi spo- jinami in zme- smi
6i. Zastrupitev s и „
fluorom in nje- govimi' spojina- mi
7. Zastrupitev z в „ berilijem in nje
govimi spojina- mi in zmesmi
8. Zastrupitev s и a kadmijem in
njegovimi spoji nami in zme- smi
9. Zastrupitev s и и selenom, va-
nadijem in nju- nimi spojinami in zmesmi
10. Zastrupitev s ц « klorom, bro-
mom in jodom ter njihovimi spojinami
11. Zastrupitev S » н kromom in nje-*
gorimi spojina-
mi J
Strra TiW. — Številka 49. URADNI LIST FLRJ Sreda, 10. decembra 1,958.
Dela in proizva- Posebni pogoji za Zap. Poklicna iaIni Procesi, pri priznanje bolezni št, bolezen katerih se bole- kot poklicne bo-
zen pojavlja lezni 12. Zastrupitev z Pri vseh delih,
benzolom in nje kjer prihaja de- govimi homolo- lavec med proiz- gi viajalmim proce- som v dotik s škodljivo snovjo
'13 Zastrupitev z nitro in amino spojinami ben- zola, ' njihovih homologov in derivatov 14. Zastrupitev s •
halogenimi derivati oglji- kovodikov mastne in aro- matske vrste 15. Zastrupitev z
žveplovim ogljikom 16- Zastrupitev z
žveplovim vo- dikom
'17. Zastrupitev z metilnim alko- holom
18. Zasitrupitev z ogljikovim mo- noksidom 19. Zastrupitev s
članom in nje- govimi spojina- mi
20. Zastrupitev z . nitroznimi plini 21. Zastrupitev z insekticidnimi,
herbicidnimi, fungicidnimi in deratizacij skimi
sredstvi
22. Zastrupitev z и
estrom dušiko- ve kisline (ni- troglicerin, di- nitroglicol in drugi derivati)
23. Bolezni zob, ki Poškodbe spred- jih povzročajo njih zob v taki mineralne kis- ifieri, da povzro- Tne čajo težie prebav ne in govorilne motnje
24. Silikoza Pri vseh delih, a) Delovna anam- kjer se razvija neza, jasen rent- prah silikooeneg4 genski izvid in značaja, ki vse- objektivno doka- buje prosti SiO- zane Minične funkcijske mot- nje
Pri vseh delih, kjer prihaja de- lav - v dotiko s temi sredstvi
Dela in proizva- Posebni pogoji za Zap. Poklicna jalni procesi, pri priznanje bolezni št. bolezen katerih se bole- kot poklicne bo--
zen pojavlja lezni Delovna anam-
neza, klinična slika s pojavi splošnih okvar organizma ali življenjsko po- membnih orga- nov oziroma or- ganskih sistemov ter pozitivni la-"
boratorijski izvi- di (krvi, sekre- tov in ekskre-
tov) 25. Silikotuber- kuloza
2G. Azbestoza
b) Delovna anam- neza, jasen rent- genski izvid brez posebnih funkcij- skih motenj, kjer bi pa nadaljnje delo še bolj ogro- žalo zdravje in povečevalo mož- nost, da postane delavec še težji invalid
Jasno dokazana silikoza z aktiv- no tuberkulozo Pri vseh delih,
kjer se razvija azbestni prah
Delovna anamne- za jasen rent- genski izvid in objektivno doka- zane klinične funkcijske mot- nje
27. Aluminoza in talkoza 28. Bronhialna
astma
Pri vseh delih, kjer se razvija prah aluminija, njegovih spojin in
talkuma
Pri vseh delih, kjer se razvija prah z alergeni- mi lastnostmi
29. Bolezni globo- kih bronhijev in pljuč, ki jih povzroča prah Tomaževe žllin- dre
0
30 Bolezni, ki jih povzročajo rent genski žarki, izžarevanje ra- dija in radio- aktivnih snovi ter drugi viri ionizirajočega izžarevanja 31. Maligne neopla
zme a) na koži
Pri mletju, me- šanju in uporabi Tomaževe žlindre
Pri vseh delih, kjer se dela z rentgenom, radi- jem in radioaktiv nimi snovmi
V primerih, v ka- terih je s testi in s kliničnim pre- gledom obolelih dokazano, da so dobili naduho za- radi delovanja fi- zikalnih, biotič- nih ali kemičnih činiteljev, ki so značilni za teh- nološki pr'"es Delovna anamne- za in klinična sli- ka bolezni v o- bliki hude kru- pozne pleuropneu monije ali bron- hopneumonije Delovna anamne- za, klinična slika splošnih okvar organizma, spre- membe v krvi in kožna obolenja Pri vseh delih, Delovna anamne- pri katerih lahko za in klinični iz- pride do rentge- vid, potrjen s pa- skega, radijskega tohistološkim iz- in radioaktivnega vidom
obsevanja, do večletnega doti- ka z destilati čr- nega premoga, nafte ' in pod.
snovi; do več- letnega dotika s krumovimi solmi
URADNI LIST FLRJ
Zap.
k. Poklicna bolezen
Dela in proizva- Posebni pogoji za jalai procesi, pri priznanje bol'-znd katerih se bole- kot poklicne bo-
zen pojavlja lezni b) na sečnem Pri vseh delih, Delovna anamne-
mehurju pri katerih lahko za in klinacm i pride do /ečlet- vid, potrjen s pa- nega doteka z aro tohistološkim iz- matifinimi amini vidom
(anilin, benzidin in betanattilamdn) c) na pljučih Pri vseh delih, pri katerih lahko pride do večlet- nega delovanja snovi, ki povzro- čajo pljučnega ra ka (radioaktiv- ne snovi, krom, nikelj in drugi kancerogeni agen si)
32, Obolenja, kijih Pri delavcih v ke povzroča pove- sonih, pri potap- čani ali zmanj- Ijačih in letal- šani zračni tlak skem osebju
Delovna anamne- za, rentgenogra- fija pljuč in sko- pija pljuč, nato bronhografija; do kaz malignih ce- lic v pljunku ali pozitiven pa- tohistološkl izvid
33, Katarakta Pri taljenju stek- la in kovin
Zap žt.
Dela in proizva- Posebni pogoji za Poklicna jalni procesi, pri priznanje bolezni hniP7en katerih se bole- kot poklicne bo-
zen pojavlja lezni 37, Kronični bur- Pni vseh vrstah Delovna anamne-
sitisi skTppovza del, ki povzročajo za in klinična sli- radi stalnega zaradi stalnega ka vnetja komol- pritiska ali pritiska ali stre- čne, ramenske in stresanja sanja kroničen prepatelarne bur bursitiis ze, ki ima za po- sledico omejeno 'ali popolnoma iz- gubljeno funkcijo ustreznega sklepa
Delovna anamne- za, klinična slika s pojavi splošnih okvar organizma ali okvare živ- ljenjsko važnih organov oziroma organskih siste- mov
Večletno del S pri taljenju stekla in kovin, začetek motnosti na zad- njem polu leče enega očesa, ki je bližje viru izža- revanja
34, Gluhost ali mo- Pri vseh delih, Večletno delo, huj čnejša nagluš- pri katerih na- še okvare notra- nost staja ropot 80 fo- njega slušnega nov (decibelov) organa, ki pri- ali več peljejo do popol- ne izgube sluha ali do tolikšne naglušnosti, da zavarovanec z bo- lje ohranjenim u-
У šesom ne sliši na- vadnega govora na daljavo več kot 25 cm 35, Nistagmus ru- Pri podzemnih ru Delovna anamne-
darjev darskih delih za in klinična sli- ka, ki jo sestav- ljajo nehoteni os- cilatorni ali rit- mični trzaji oči v različnih sme- reh (vodoravni, navpični itd,), ta- ko da je vid o- slabljen vsaj za
SO0/«
36, Obolenja mišic, P.i delu z apa- Delovna anamne- sklepov, krvnih rati na stisnjen za, klinična ■"'"ka žil in živcev zrak in drugimi in trajna organ- podobnimi anara- ska in funkcijska ti, И povzročajo okvara
stresanja oziroma vibracije
38, Paraliza (popol na ohromelost) živcev zaradi pritiska pri pre napenjanju in
dolgotrajnih prisilnih nefi- ztoloških polo- žajev telesa 39: Poškodbe me-
niskusa kolena in interverte- bralnega dii- Skiuisa zaradi dolgotrajnega napornega ne- fiziološkega dela
Pri vseh vrstah Delovna anamne- dela pri katerih za, klinična slika je prisilni nefl- in ugotovljena i- zioloski položaj reparabilnost živ- telesa ali pritisk ca
zunanjih pred- metov na telo povzročil okvaro motorne funkcije živcev
Pri vseh delih, ki Delovna anamne- terjajo trajno pre za, jasen rentge- obremenjenost v nografski izvid in klečečem ali če- funkcijska okva- pečem položaju ra
(meniskopatija) oziroma pri vseh delih, ki terjpio preobremenjenost hrbtenice ali na- glo spreminjanje položaja posame- znih njenih delov 40, Težka obolenja Pri vseh delih in in recidivi pok- poklicih, pri ka- lične kožne bo- terih je mogoč lezni, ki zahte- trajnejši dotik z vajo spremem- alergogeno snovjo bo pokli"^ ali ^
delovnega me- sta
Delovna anamne- za, pozitivni ko- žni testi in kli- nična slika tež- kega obolenja a!i recidivov kožne bolezni, ki zahte- vajo spremembo poklica ali delov- nega mesta 41, Tropične bolez- Pri vseh delih Delovna anamne-
nfl osebja dolge plov za, klinična slika be in osebja, ki s trajnimi organ- službuie v tropič- skimi funkcijski- nih krajih mi okvarami or-
ganizma 42, Obolenje zara- Pri rudarjih in
di ankilostoma drugih delavcih v duodenale in rudnikih, pri grad
amgiuillula
testinalis in- nji predorov in pri drueih podob- nih delih v zvezi z globinskim ko- panjem
Delovnp anamne- za, klinična slika (težka anemija) in pozitivni labo- ratorijski izvidi (parazitna jajče- ca, eozinofilija in dr,)
43, Nalezljive bo-
lezni . Pri zdravnikih in Delovna anamne- medioinskem o- za, ki dokazuje sebju, veterinar- krajevno in ča- jih in veterinar- sovno povezanost skem osebju ter z zadevnim de- pri drugem po- lom oziroma de- možnem osebju, javnostjo, Klinič- 1:; je zaposleno v na slika z organ-
Stre* 1150. — Štev! lic a 49. URADNI LIST FLRJ Sreda, 10. decembra 1958.
Zap.
št. Poklicna bolezen
Dela in proizva- Posebni pogoji za jalni procesi, pri priznanje bolezni katerih se bole- kot poklicne bo-
zen pojavlja lezni
44, Nalezljive bo- lezni, ki se pre- našajo z živali na ljudi (an- traks, maleus, bruceloza, na- lezljiva zlateni- ca in dr.) in druge nalezlji- ve bolezni, ki so z delom v krajevni in ča- sovni zvezi
bolnišn'cah, zdra- viliščih, ambulan tah in drugih zdravstvenih za- vodih, če zboli v zvezi z negova- njem ljudi ali ži- vali, bolnih za na lezljivo boleznijo ali v zvezi s seci- ran jem mrličev ali delom s ku- žnimi snovmi; pri osebju v znan- stvenih medicin- skih laboratori- jih, ki dela s kuž nimi snovmi ali živa'mi, ter pri osebju, ki je za- posleno pri pre- prečevanju in zna nstvenem razisko vanju nalezljivih bolezni
Poklicna ogrože- nost pri delu z okuženimi žival- mi pri njihovi ne gi, zdravljenju ter pri delu z ži- valskim mesom, kožo, izdelki in odpadki
sko funkcijsko okvaro organizma oziroma okvaro življenjsko In po- klicno važnih or- ganov in organ- skih sistemov ter pozitivnimi labo- ratorijskimi! in rentgenološkimi
izvidi
Delovna anamne- za, ki dokazuje krajevno in časov no povezanost z zadevnim delom oziroma dejavno- stjo. Klinična sli- ka z organsko funkcijsko okva- ro organizma ozi- roma okvaro živ- ljenjsko ki pok- licno važnih or- ganov in organ- skih sistemov s pozitivnimi labo- ratorijskimi in rentgenološkimi Izvidi
828.
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNEGA ZAKONA O PRE-
KRŠKIH
Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oolasti se razglaša zakon o spremembah in dopolni- tvah temeljnega zakona o prekrških, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 26. novembra 1958.
RP št. 12.
Beograd, 28. novembra 1958.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine:
Petar Stambolić s. r.
Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
ZAKON
O SPREMEMBAH IN DOPOLNIVAH TEMELJNEGA ZAKONA O PREKRŠKIH
1. člen
V temeljnem zakonu o prekrških se prvi odstavek 1. člena spremeni In se glasi:
»(1) Prekrški so z zakonom in drugimi predpisi določene kršitve javnega reda, za katere so predpisa- ne upravne kazni in varstveni, ukrepi.«
2. člen
■ V 2. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:
»(2) Ce se po storjenem prekršku spremeni pred- pis o prekršku, se uporabi predpis, ki je milejši za storilca,«
3. člen 3, člen se spremeni ift se glasi:
»(1) Predpisi o prekrških se lahko izdajajo:
a) z zakonom;
b) z uredbami in odloki Zveznega izvršnega sveta in republišbih Izvršnih svetov;
c) s pravilniki in odredbami zveznih in republi- ških upravnih organov in republiških svetov, kadar so pooblaščeni za predpise o posameznih vprašanjih;
d) z odloki Ljudske skupščine Avtonomne pokra- jine Vojvodine in Ljudskega odbora Avtonomne ko- sovsko-metohijske oblasti in s predpisi njihovih iz- vršnih svetov:
e) z odloki okrajnih in občinskih ljudskih odborov.
(2) Z določbami o prekrških, ki jih predpišejo zvezni in republiški upravni organi in republiški sveti v svojih pravilnikih in odredbah, se mora strinjati zvezni oziroma republiški državni sekretariat za no- tranje zadeve.
(3) Predlogu predpisa ljudskega odbora, ki vse- buje določbe o prekrških, mora priložiti organ ljud- skega odbora, ki predpis predlaga, tudi mnenje taj- ništva okrajnega ljudskega odbora za notranje za- deve o določbah, ki se nanašajo na prekrške.«
4, člen
V 6. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:
»(2) Za posamezen prekršek se lahko predpiše ta-4
ko denarna kazen kakor tudi kazen zapora, vendaB samo alternativno; za prekrške, storjene zaradi mate-<
rialne koristi, se lahko z zakonom predpišeta obe bazni, tako da se lahko izrekata skupaj.«
5. člen 7. člen se spremeni in se glasi:
»(1) Ne sme se predpisati manjša denarna kazen kot 100 dinarjev in ne večja kot 20.000 dinarjev.
(2) Za prekrške, ki jih storijo pravne osebe, sa lahko predpiše z zakonom in s predpisi Zveznega iz- vršnega sveta in republišbih Izvršnih svetov tudi večja denarna kazen kot 20.000 dinarjev, vendar naj- več 300 000 dinarjev, s pravilniki in odredbami zvez- nih in republišbih upravnih organov ter republiškihi svetov pa največ 100.000 dinarjev.
Sreda, 10. decembra 1956.
(3) Z zakonom in s predpisd Zveznega Izvršnega sveta in republiških Izvršnih svetov se lahko pred- piše za devizne, carinske, davčne in druge prekrške, storjene zaradi materialne koristi, tudi večja denarna kazen kot 20.000 dinarjev, in sicer za posameznike največ 300.000 dinarjev, za pravne osebe pa največ 1,000.000 dinarjev, ali pa denarna kazen, ki sorazmer- no ali kako drugače ustreza dani podlagi.
(4) S pravilniki in odredbami zveznih in republi- ških upravnih organoV ter republiških svetov se lahko predpiše za prekrške iz prejšnjega odstavka tudi večja denarna kazen kot 20.000 dinarjev, in sicer za posa- meznike največ 50.000 dinarjev, za pravne osebe pa največ 100.000 dinarjev, ali pa denarna kazen, ki so- razmerno ali kako drugače ustreza dani podlagi, z omejitvijo, da se zoper posameznika ne more izreči večja denarna kazen kot 50.000 dinarjev, zoper pravno osebo pa ne večja kazen kot 100.000 dinarjev.
(5) Pristojni izvršni svet lahko pooblasti upravne organe iz prejšnjega odstavka, da predpisujejo za po- samezne prekrške iz tretjega odstavka tega člena de- narne kazni za posameznike do 100.000 dinarjev, za pravne osebe pa do 500.000 dinarjev.«
6. člen
V 8. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:
»(1) Denarno kazen smejo predpisovati:
a) občinski ljudski odbori — do 10.000 dinarjev;
b) okrajni ljudski odbori — do 20.000 dinarjev.«
7. člen
V 9. členu se drugi in tretji odstavek spremenita in se glasita;
»(2) Predpise o tem skladu in o razpolaganju z nje- govimi sredstvi izda republiški izvršni svet.
(3) Z zveznim zakonom se lahko določi, da se ste- kajo denarne kazni, ki se plačajo za določene vrste prekrškov, v posebne sklade.«
8. člen 10. člen se spremeni in se glasi:
»(1) Kazen zapora se sme predpisati samo z zako- nom ali s predpisom Zveznega izvršnega sveta ali re- publiškega izvršnega sveta.
(2) Kazen zapora ne sme biti krajša kot en dan, in ne daljša kot trideset dni, če ta zakon drugače ne določa (29. in 38. člen).«
9. člen 11. člen se spremeni in se glasi:
»(1) Z zakonom in s predpisi Zveznega izvršnega sveta in republiških izvršnih svetov se lahko predpi- šejo poleg kazni zapora ali denarne kazni kot var- stveni ukrepi: odvzem predmetov, ki so bili uporab- ljeni za prekršek, pridobljeni g prekrškom ali so na- stali s prekrškom; odvzem dovoljenja za opravljanje poklica ali dejavnosti; odvzem dovoljenja za posest in nošenje orožja in odstranitev tujca Iz Jugoslavije.
(2) Z zakonom se lahko predpišeta za posamezne prekrške kot varstvena ukrepa: izgon Iz določenega kraja in določitev prebivališča.
Številka 49. — Stran 1151".
(3) Drugi varstveni ukrepi se smejo predpisati sa- mo z zakonom.«
10. člen
V 15. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:
»(1) Prekršek se kaznuje samo takrat, kadar je bil storjen na ozemlju Jugoslavije, če ni'z zakonom ali s predpisom Zveznega izvršnega sveta drugače pred- pisano.«
11. člen Clenj 17, 18 in 19 se črtajo.
12. člen V 21. členu se črta peti odsitavek.
13. člen 23. člen se spremeni in se glasi;
»Pristojni organ sme glede na naravo prekrška ustaviti postopek zoper storilca, če je bilo dejanje (opustitev) storjeno v silobranu, v skrajni sili, pod vplivom sile, grožnje ali prisiljevanja ali če je bil sto- rilec v dejanski zmoti, da je njegovo dejanje (opus'i- tev) dopustno.«
14. člen 26. člen se spremeni in se glasi;
»Kdor je bil v kazenskem postopku ali v postopku o gospodarskem prestopku spoznan za krivega dejanja*
ki ima tudi znake prekrška, ne more biti kaznovajj. za prekršek v upravnem kazenskem postopku.«
15. člen
V 28. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:
»(2) Ce ne plača v določenem roku denarne kazni kaznovani podoficir, oficir ali vojaški uslužbenec, se izterja kazen prisilno.«
V trenjem odstavku istega člena se namesto:
»10.000 dinarjev« postavi- »20.000 dinarjev«.
10. člen
V 29. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:
»(1) Pri spremembi denarne kazni v zapor se računa vsakih začetih petsto dinarjev za en dan.
zapora, vendar pa kazen zapora ne sme biti daljša kot trideset dni.«
V drugem odsiavku istega člena se namesto bes:d:
»tri mesece« postavi; »dva meseca«.
Za spremenjenim drugim odstavkom se doda nov<
tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ce je za prekršek izrečena kazen zapora in denarna kazen, ne sme kazen zapora, v katero se spremeni denarna kazen, skupaj z izrečeno zaporno kaznijo presegati dveh mesecev.«
V istem členu postane dosedanji tretji odstavek četrti odstavek, dosedanja četrti in peti odstavek pa postaneta peti in šesti odstavek, se spremeni4a in glasita:
»(5) Ce kaznovani plača samo del denarne kazni, ee mu ostanek sorazmerno spremeni v zapor.
TJRADNl LTST FLRJ
Stran 1152. — Številka 49. URADNI LIST FLRJ Sreda, 10. decembra 1958.
(6) Prestajanje zapora, v katerega je bila spreme- njena denarna kazen, preneha, Ce plafa kaznovani osta- nek denarne kazni po vžtetju tistega njenega dela, ki ustreza prestanemu zaporu.«
17. člen 30. člen se Spremeni m se glasi:
»Kazen zapora se izreka na cele dneve.«
18. člen
Za 35. členom se doda nov, 35a člen, ki se glasi;
»(1) Kadar je prekršek v tem, da ni bila izpol- njena predpisana obveznost, ali je bila z njim storje- na škoda, ki se ugotavlja po predpisanem ceniku oziroma po predpisani ceni, lahko organ, ki je pri- stojen za postopek, ustavi postopek, če storilec pred' odločitvijo o prekršku izpolni predpisano obveznost ali povrne storjeno škodo in če je glede na naravo pre- krška, osebne lastnosti storilca in glede na okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, mnenja, da se bo storilec v prihodnje varoval prekrškov, tudi če ne iz- reče predpisane kazni,
(2) Prav tako lahko organ, ki je pristojen za po- stopek, če je glede na naravo prekrška, osebne last- nosti sitorilca in glede na okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, mnenja, da se bo storilec v prihod- nje varoval prekrškov, pred odločitvijo o prekršku pismeno opomni storilca, naj v določenem roku, ki ne sme biti daljši kot trideset dni, izpolni predpisano obveznost oziroma povrne storjene škodo, in ustavi postopek горег njega, če ta v tem roku to stori«
19. člen
V 38, členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi;
»Ce se izreče v primeru iz prejšnjega odstavka za več prekrškov kazen zapora nad trideset dni in de- narna kazen, ne sme zaporna kazen, v katero se spre- meni denarna kazen, skupaj z izrečeno zaporno kazni- jo presegati treh mesecev.«
20. člen
V 39, členu se tretji in četrti odstavek spremeni- ta in se glasita;
»(3) Organ, ki izda odločbo o prekršku, določi z njo v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo aH prodajo ali pa izročijo ustreza- joči ustanovi.
(4) Odvzeti predmeti se prodajo po predpisih, ki veljajo za davčno izvršbo, razen če je s posebnimi predpisi določeno drugače,«
21. člen
Za 39. členom se dodasta dva nova člena, 39a in 39b, ki se glasita;
»39a člen
(1) Določitev prefbivališča, ki je kot varstveni!
ukrep predpisana za določen prekršek, se lahko iz- reče zoper storilca, če je glede na težo prekrška, sto-
rilčevo brezobzirnost nasproti koristim družbene skup- nosti in glede na njegovo nagnjenost k prekrškom potrebno, da se izloči iz dotedanje okolice, ker je nevarnost, da bi sicer ponavljal prekrške ali ogrožal javni red In mir, mirno življenje državljanov ali javno moralo.
(2) Določitev prebivališča se lahko izreče kot var- stveni ukrep tudi zoper tujca, zoper katerega je bila izrečena odstranitev iz Jugoslavije ali mu je bilo od- poved eno gostoljubje oziroma mu ni bilo dovoljeno prebivanje v državi, če v določenem roku ne zapusti Jugoslavije.
(3) Določitev prebivališča se lahko izreče za šest mesecev do dveh let, zoper tujca pa za toliko časa, dokler ne zapusti Jugoslavije.
39b člen
Izgon iz določenega kraja kot varstveni ukrep se lahko' izreče za čas do sestih mesecev.«
22. člen
Za 35b členom se doda novo, IV. poglavje, z novi- mi členi 39c, 39d, 39e in 39f, ki se glasijo;
»IV. poglavje
ODGOVORNOST IN KAZNOVANJE MLADOLET-^
NIKOV 39c člen
(1) Ni odgovoren za prekršek, kdor ni bil star šti- rinajst let, ko ga je storil.
(2) Ce takšen stori prekršek, se na to opozorijo njegovi starši oziroma skrbnik, da uporabijo vzgojne ukrepe.
39d člen
(1) Ce stori prekršek mladoletnik, ki še ni star šestnajst let, ustavi organ, ki je pristojen za postopek, postopek zoper njega in ga samo opomni, naj v pri- hodnje ne dela več prekrškov,
(2) Glede na naravo prekrška, osebne lastnosti mladoletnika in glede na okoliščine, v katerih je bil prekršek storjen, lahko organ, ki je pristojen za po- stooek, ustavi postonek tudi zoper mladoletnika, ki je že star šestnajst let, in ga samo opomni, naj v pri- hodpie ne dela več prekrškov.
(3) V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov opozori organ, ki je pristojen za postopek, na to mladoletni- kove starša oziroma skrbnika in šolski zavod, v ka- terem se mladoletnik šola. da uporabijo vzgojne in disciplinske ukrepe.
39e člen
(1) Denarna kazen in kazen zapora se smeta izre- či samo zoper mladoletnika, ki je že star šestnajst let.
(2) Z zaporom še sme kaznovati mladoletnik le izjemoma, če se ugotovi, da je treba glede na naravo prekrška in njegove osebne lastnosti uporabiti to ka- zen. Zapor ne sme biti daljši kot petnajst dni, bodisi da se izreče neoosredno, ali pa da se denarna kazen spremeni v zapor.