9.3 SKUPEN ZAKLJUČEK O PRIMERIH MOTIVA NASILJA
10.1.5 Tacamuca
Kratek povzetek vsebine: zgodba govori o Tacamuci, muci brez doma, ki si namesto hrane z zadnjim tolarjem kupi oblačilo. Zaradi hude lakote se odloči poiskati službo. Najprej se ustavi pri zajcu, ki ji v zameno za nego ponudi korenje. Še vedno lačna se ustavi pri jazbečevki, ki jo želi le izkoristiti. Nazadnje naleti še na lisico, ki jo z lepimi besedami zvabi v svoj dom, jo zapre
58
in kasneje hoče pojesti. Pred grozno usodo jo reši pes jazbečar, ki lisico nažene, s Tacamuco pa še dolga leta pripovedujeta o svojih dogodivščinah.
Glavni literarni lik: Tacamuca: »[…] da je Tacamuca ostala brez doma.« (str. 1).
Stranski literarni liki: jazbečar (lovski pes): »[…] je prineslo mimo jazbečarja […]« (str. 17).
Jazbečevka: »[…] je strogo pogledala jazbečevka.« (str. 5). Lisica: »[…] je čepela lisica in čakala […]« (str. 8). Zajec: »Zajec je odprl […]« (str. 3).
Dogajalni čas: na začetku ni natančno opredeljen, a se med zgodbo pojavljajo elementi, ki ga nakazujejo; »Nekoč je našla […]« (str. 1). »Nekega dne je Tacamuci […]« (str. 3). »Ko se je lisica sredi noči vrnila […]« (str. 12). »Zjutraj se je zbudila […]« (str. 16).
Dogajalni prostor: gozdna jasa: »[…] se je vlekla […] čez gozdno jaso.« (str. 8). Lisičina (lisičino domovanje): »V lisičini je bilo […]« (str. 10).
Sporočilo: v pravljici o Tacamuci je v ospredju odrekanje hrane, lakota in neuspešno iskanje službe. Tacamuca namesto hrane kupi oblačilo, kar bi lahko nakazovalo motnje v prehranjevanju. Pravljica nas uči, kako je pomembno, da se imamo radi, da postavimo sebe in svoje življenje na prvo mesto. Vidimo lahko tudi, da vsako delo ni častno in da moramo zahtevati pošteno plačilo, drugače smo zlahka ogoljufani.
10.2 OBLIKE NASILJA S PRIMERI IN ANALIZA
V tem poglavju sem prikazala oblike nasilja s primeri v posameznih pravljicah Svetlane Makarovič. Na koncu sem predstavila skupne zaključke, ki sem jih na podlagi raziskave pridobila s pomočjo tabel in diagramov.
Pravljice sem predstavila po abecednem vrstnem redu. Oblike nasilja sem povzemala iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini (2008) in zaradi lažje predstave so ves čas navajane po istem vrstnem redu, in sicer: fizično nasilje, psihično nasilje, verbalno nasilje, ekonomsko nasilje, spolno nasilje in zloraba otrok.
10.2.1 Kokoška Emilija
Tabela 6: Oblike nasilja s primeri iz pravljice Kokoška Emilija
59 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1993) Interpretacija FIZIČNO NASILJE dve krepki čez hrbet. (str. 14)
V pravljici Kokoška Emilija se fizična sila najbolj pogosto izraža s pretepanjem, klofutami in obmetavanjem s predmeti.
V pravljici se pojavi tudi grožnja z uporabo fizične sile, ki se po definiciji iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini (2008) prav tako uvršča pod fizično nasilje.
Ti primeri so intenzivni in neposredni, kot je razvidno iz podčrtanih besednih zvez.
Gospodinja je odvisna od kokoši in njihovih jajc, vso negativno energijo nemoči obrne v fizično obračunavanje z njimi in možem. Pri tem ni uspešna, zato se tudi sama poškoduje, saj njena avtoriteta pri kokoših ne spremeni njihovega vedenja. nese jajc, ji bom zavila vrat!
(str. 14)
• Takoj bi jo zaklala, zadavila, pobila, zdrobila in skuhala in požrla! Prekleta naj bo, katerakoli že je! (str. 16) Samopoškodba • Pulila si je lase. Hotela se je
zadaviti s trakom lastnega predpasnika. Praskala je z nohti po umazanem zidu kurnika […] (str. 18)
Prisoten je primer psihičnega nasilja, preko katerega je prikazana manjvrednost žrtve, občutek nemoči in strahu. Spoznamo ga skozi nemočen jok in stok gospodinje, saj je uspešnost njenega življenja odvisna od njenih kokoši.
VERBALNO NASILJE
60 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1993) Interpretacija Zmerjanje • Malce je sicer jecljala, zato so
jo klicali kokokoška namesto kokoška. (str. 7) podobna kislici! (str. 14)
Verbalno nasilje v pravljici močno prevladuje. Največ se pojavljajo zmerjanje in nenadni izbruhi jeze.
Najmanjša kokoška jeclja, je drugačna od večine, takšni pa so pogosto tarča posmeha. Prikazano je, da v družbi velikokrat večji in močnejši člani nadvladajo šibkejše.
Emilija s svojo odločnostjo pokaže, da lahko, četudi drobna, kljub govorni napaki spremeni svet, da je lahko enakopravna. Ostale kokoši ji priznajo, da je treba ceniti delo vsakega posameznika.
V nasprotju s kokoško Emilijo pa gospodinja svojega stališča ne izrazi, saj dopušča, da jo mož žali in ji očita nesposobnost. Nestrinjanje le molče prenaša in opravlja delo, čeprav sama ni zadovoljna z njunim odnosom.
Molk in ignoriranje
• […] si je naložila vseh trinajst jajc v predpasnik in odšla ne bev ne mev. (str. 7)
Jeza (nenadni izbruhi besa)
• […] in jezno godrnjala: »Vsaj hvala bbbi lahko rekla, ne?«
(str. 8)
• »Trinajst kur krmim, trinajst jajc hočem,« je vpila […] (str.
16)
• Znorela je. […] Vreščala je balkanske kletvice […] (str. 18) Obtoževanje
(za nekaj, kar žrtev ni kriva)
• Katera ni znesla jajca?
Sramota! Jaz sem ga znesla, najbrž ga ti nisi! […] Kakoko si
61 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1993) Interpretacija Izkoriščanje,
zloraba moči v svojo korist
• […] je gospodinja prišla v kurnik, segla s poželjivo roko v […] gnezda in pobrala sveža jajčka.
• Katera ni znesla jajca?
Sramota!
Ekonomsko nasilje v pravljici se kaže kot izkoriščanje podrejenih oseb, od katerega ima oseba nad njimi korist. Prikazano je v simbolnem jeziku, ni izraženo z besedami. Gospodinja izkorišča svoje kokoši, ki bi lahko predstavljale dekleta, žene, ki so zaničevane in manj vredne, če ne rojevajo otrok (kokoška Emilija je dovolj dobra le, ko nese jajca).
Prav tako se kaže v povezavi blagostanja družine in znesenih jajc.
Manjše število jajc pomeni manj oseb, ki zase niso sposobne skrbeti.
V tem primeru gre za opuščanje skrbi za hrano, gospodinja namreč namerno zmanjšuje obroke hrane svojim kokoškam, ki so odvisne od nje. Ne zaveda se, da lačne ne bodo mogle nesti jajc in jima zagotoviti vir dohodka.
62
Diagram 8: Prikaz prisotnosti različnih oblik nasilja v pravljici Kokoška Emilija
Iz diagrama 8 je razvidno, da je v pravljici Kokoška Emilija prisotnih 20 primerov nasilja. Od tega je 11 primerov (55,0 %) psihičnega nasilja, 6 primerov (30,0 %) fizičnega nasilja, 2 primera (10,0 %) ekonomskega nasilja in en primer (5,0 %) zanemarjanja otrok. Primerov spolnega nasilja v tej pravljici ni bilo.
10.2.2 Sapramiška
Tabela 7: Oblike nasilja s primeri iz pravljice Sapramiška Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 2007a) Interpretacija FIZIČNO NASILJE
Uporaba fizične sile
• […] ko jo je miška Sapra pocukala za rep. (str. 6)
• Takrat pa je Sapra bliskovito ugriznila v mačjo taco in zbežala. (str. 21)
V pravljici se pojavlja zelo veliko fizičnega nasilja. Uporaba fizične sile se kaže z ugrizi in lasanjem. Kot je vidno iz podčrtanih primerov, je v pravljici poleg grožnje s smrtjo se kar zmanjkala in umrla. (str.
10)
63 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 2007a) Interpretacija
• Ja. Vrgla se bom pred tace prvi mački, ki jo srečam […] (str.
11)
• Zato, ker sem zastrupljena […]
in zdaj grem umret. (str. 20)
samomorom. Sapramiška v pravljici večkrat govori, da bi najraje umrla.
Miško bolečina prisili, da poišče pomoč pri naključnih znancih, a ustrezne pomoči ne dobi.
Nagovarjanje
Prisotno je psihično nasilje, kjer gre za vzbujanje strahu enega lika do drugega (v pravljici je to prikazano z obiskom duhca, ki pa miški želi pomagati), ker pa gre za strašenje samo s prisotnostjo in ne toliko z besedami, sem ta primer uvrstila pod psihično nasilje in ne pod verbalno.
VERBALNO NASILJE hotel narediti usluge. Daj mi mir […] (str. 5)
• Ne, ne vem […] in me tudi ne zanima. Adijo! (str. 5)
V pravljici se najpogosteje pojavlja verbalno nasilje. Največ je bilo zmerjanja v kombinaciji z nenadnimi izbruhi jeze. Prisotnih je bilo tudi nekaj primerov ignorance in molka ter umikanja, kjer ena oseba ne želi prisluhniti občutkom in težavam druge. To lahko vidimo tako, da se živali o miškini težavi in Molk in
ignoriranje
• Obrnil ji je hrbet in se sploh ni več hotel pogovarjati. (str. 5)
64 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 2007a) Interpretacija
• Obrnila je miški hrbet in si spet začela brusiti krempeljce. (str.
6)
stiskah ne želijo pogovarjati oziroma ji celo povzročijo škodo.
Jeza (nenadni izbruhi besa)
• […] in zavpila: »Kaj se pa to pravi?« (str. 6)
• Imam, pa ne dam! Solit se pojdi, je razjarjeno zavreščala […] (str. 9)
• »O jebelacesta« […] in besno zacepetala s tenkimi nožicami, o tristo sapramišjih vragov!
(str. 22)
Zmerjanje • Hoho, kakšna strahopetna miška […] (str. 16)
• […] najbrž se ji je zmešalo.
(str. 16) Grožnje
(vzbujanje strahu)
• […] potem boš tudi ti
zastrupljena in boš poginila.
(str. 20)
• Če bi rada tudi ti umrla – dober tek! (str. 21)
EKONOMSKO NASILJE
/ / /
SPOLNO NASILJE
/ / /
ZANEMARJANJE OTROK
/ / /
65
Diagram 9: Prikaz prisotnosti različnih oblik nasilja v pravljici Sapramiška
Iz diagrama 9 je razvidno, da je v pravljici Sapramiška 25 primerov nasilja. Prisotni sta le dve obliki, in sicer psihično nasilje v 16 primerih (64,0 %) in fizično nasilje v 9 primerih (36,0 %).
10.2.3 Ščeper in mba
Tabela 8: Oblike nasilja s primeri iz pravljice Ščeper in mba Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1997) Interpretacija FIZIČNO NASILJE nekaj primerov načrtovanja umora oziroma namigovanje nanj.
66 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1997) Interpretacija Grožnje
Verbalno nasilje je prikazano z več različnimi primeri; od groženj, vzbujanja strahu, zmerjanja, čustvenega izsiljevanja do umikanja, molka in jeze.
Komunikacija med literarnimi liki je včasih prijetna, včasih ne.
Velikokrat se izkaže, da ne smeš biti preveč dober, saj te potem zlahka izkoristijo.
Zmerjanje • Lisica, lisica, pasja potica! […]
lisica tatica, solit na se gre!
(str. 3)
• […] drugače lisici bo kaj ušlo v hlače! (str. 4)
• Ščeper pa je še dolgo vreščal in zmerjal za njim. (str. 22)
Čustveno izsiljevanje
• Ali nimaš nič srca? (str. 13)
• Lačen sem! Ali mi ne boš nič postregel? Brezsrčen si! (str.
13)
• Slaba hrana, slaba za ranjenca […] Pa kaj ko nihče nima srca sanjsko vrečo in se odpravil.
(str. 15)
• […] nič ni pomagalo, mba se ni zmenila zanj […] (str. 24)
67 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1997) Interpretacija Jeza (nenadni
izbruhi)
• »Ne! Ne dovolim! Ni prostora!
Nikakor!« je zavpil Ščeper. (str.
17)
• Jaz nisem noben vaš striček […] spravite se iz moje votline, vsi, pa pri tej priči! […] tukaj nimate kaj iskati! (str. 18)
• Zgini, pa takoj […] vsi me hočete izriniti […] (str. 24)
EKONOMSKO NASILJE Stanovanjske
razmere (izguba doma)
• […] lahko za hip počijem tukaj notri? […] najrajši stanujem sam, ker imam rad mir […] (str.
11)
• Kar spi […] Samo vedrim […]
Takoj ko bo nehalo deževati, bom odšla! […] Vsa votlina je bila polna miši! (str. 16-17)
Ekonomsko nasilje je prikazano neposredno, saj se mora Ščep večkrat seliti, da si zagotovi miren in ustrezen dom zase. Za dobroto, ki jo izkazuje, ni poplačan, saj njegovo dobroto le izkoriščajo.
V pravljici lahko vidimo, da sta v življenju mirno okolje in ljudje sinonima za varnost, ki se spremeni, kadar ljubljena oseba odide.
SPOLNO NASILJE
/ / /
ZANEMARJANJE OTROK
/ / /
68
Diagram 10: Prikaz prisotnosti različnih oblik nasilja v pravljici Ščeper in mba
Iz diagrama 10 lahko vidimo, da je v pravljici Ščeper in mba 25 primerov nasilja. 21 primerov (84,0 %) je psihičnega nasilja, kar predstavlja veliko večino in po 2 primera (8,0 %) fizičnega in ekonomskega nasilja. Preostalih vrst nasilja v tej pravljici ne zaznam.
10.2.4 Šuško in gozdni dan
Tabela 9: Oblike nasilja s primeri iz pravljice Šuško in gozdni dan Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 2007b) Interpretacija FIZIČNO NASILJE
Fizično nasilje je prisotno v celotni pravljici. Pojavlja se pretepanje, grožnja z uporabo fizične sile, grožnja s samopoškodbo, omejevanje gibanja. Vzrok nasilja je lahko nepomemben, sproži pa niz dogodkov, saj lahko psihično nasilje vodi v fizično. Zapleteno situacijo v tem primeru reši nevtralni Uporaba
fizične sile
• […] se je izkazalo, da se
pretepajo! Srdito so se klofutali s šapicami, skakali so eden na drugega […] (str. 11)
69 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 2007b) Interpretacija
• Ptiči so se s kljuni tolkli po glavah, ježi so poskušali nabosti drug drugega na bodice, lisica je hotela
odgrizniti lisjaku rep, polhi so se kot obsedeni klofutali … (str.
15)
• […] in ga ves čas grizle in pikale in pikale in grizle. (str.
24)
opazovalec, deček Šuško. Nasilje opazi in ga s svojim posredovanjem želi preprečiti. prijela za vrat in se zadavila!
(str. 14) gozdu in puhal strupeni dim živalim v smrčke in kljune […] niti pisniti, čeprav je slišala vsako besedo. (str. 25)
PSIHIČNO NASILJE bodo vse živali v gozdu
Psihično nasilje je v pravljici prisotno kot občutek manjvrednosti, strahu in čustvene stiske. V zgodbi
70 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 2007b) Interpretacija zapomnile za zmeraj […] (str.
18)
opazimo, da je ena oseba s svojim negativnim obnašanjem dovolj, da se prepir in druge vrste nasilja začnejo pojavljati. Škrat ve, zakaj ga živali ne marajo, a se zaveda svoje moči, ki jo s koristjo izkorišča.
Obnašanje se mu maščuje, saj je zaradi tega osamljen in žalosten.
Občutek strahu • […] se je škratu hudo zameril da se njemu nihče ne zahvali, da njega nihče ne poboža. (str.
32) VERBALNO NASILJE
Zmerjanje • V vsem gozdu ni tako trapaste ptice, kakor si sama! (str. 9)
• […] nesnaga grda, tat, kradljivec, bedak … (str. 11)
• Izkoplji si jamo in se skrij vanjo od sramu, ti zgubljenka! (str.
12)
V pravljici je prisotnega veliko verbalnega nasilja; od zmerjanja, norčevanja, podcenjevanja do nenadnih izbruhov jeze.
Slabi medsebojni odnosi vodijo do verbalnega nasilja. Komunikacija med živalmi ni mogoča, saj se med sabo ne poslušajo. Spoštovanje do
• Sapramiška, počakaj meee!
Hahaha! Sapramiškaaaa! (str. zadirali druga na drugo. (str.
10)
• Vreščali sta […] (str. 10)
• »Briga me nekakšna miš,« je jezno zasikala veverica. (str.
14)
71 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 2007b) Interpretacija Grožnje
(vzbujanje strahu)
• […] ti že pokažem […] (str. 11)
• Ti pa tiho […] drugače bo še tebi kakšna priletela! (str. 12) Podcenjevanje • Le kako mi boš pomagala ti,
drobna mravlja […] (str. 21)
EKONOMSKO NASILJE
/ / /
SPOLNO NASILJE
/ / /
ZANEMARJANJE OTROK
/ / /
Diagram 11: Prikaz prisotnosti različnih oblik nasilja v pravljici Šuško in gozdni dan
Iz diagrama 11 je razvidno, da je v pravljici Šuško in gozdni dan prisotnih kar 40 primerov nasilja. Od tega je 26 primerov (65,0 %) psihičnega nasilja in 14 primerov (35,0 %) fizičnega nasilja. Primerov ekonomskega in spolnega nasilja ter zanemarjanja otrok v tej pravljici ni prisotnih.
14 35,0%
26 65,0%
0 0,0%
0 0,0%
0 0,0%
40 primerov nasilja
Fizično nasilje
Psihično (+verbalno) nasilje Ekonomsko nasilje
Spolno nasilje Zanemarjane otrok
72 10.2.5 Tacamuca
Tabela 10: Oblike nasilja s primeri iz pravljice Tacamuca Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1995) Interpretacija FIZIČNO NASILJE bova drugi teden imeli […] za slavnostno kosilo. (str. 12)
• […] ji grozila, da jo bo pretepla. (str. 15)
Fizično nasilje je v pravljici prisotno kot grožnja z uporabo fizične sile, omejevanjem gibanja in uporabo fizične sile. Brezdomna muca ima težko življenje, saj nima kje spati in jesti, kar jo postavi v manjvreden položaj.
V pravljici je prisotna motnja prehranjevanja, saj glavna junakinja strada in si hrano le predstavlja.
Čeprav ima možnost hrano kupiti, denar raje porabi za oblačilo.
Omejevanje gibanja
• Moraš ostati pri meni, ker jaz tako hočem. […] in zavalila pred vhod težko travno rušo, da bi Tacamuca ne mogla
pobegniti. (str. 11)
• Lisica ji je zvezala tačke […]
(str. 13)
• Zjutraj je lisica spet zakrila vhod […] (str. 15) oblake in si predstavljala, da so smetana […] (str. 1)
73 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1995) Interpretacija (odtegovanje
hrane)
• […] je našla mačji tolar, pa si ni kupila hrane zanj […] kupila se je zelen svilen trakec […]
(str. 1)
• In kmalu je Tacamuca shujšala.
(str. 2)
V pravljici se pojavi poniževanje in posmehovanje, saj se lisica svoji
• Revsknila je: »Obiski niso zaželeni!« (str. 5)
Verbalno nasilje z nenadnimi izbruhi jeze in ukazovanje Tacamuci povzroča stisko, kar privede do nizke samopodobe. Vsi stranski liki so do nje neprijazni in iščejo svojo korist, ne pomislijo pa na njeno dobro počutje.
Ukazovanje • Najprej moraš narediti, kar sem ti ukazala, šele potem boš jedla.
(str. 5)
Motiv ekonomskega nasilja spremlja glavni lik skozi celotno pripoved. Zaradi izgube doma
74 Kategorija
nasilja
Primeri iz pravljice
(Makarovič, 1995) Interpretacija
• V službo bom šla. Vsaj za nekaj časa […] (str. 3)
• Službo iščem, je povedala […]
(str. 5)
Tacamuco vsi, ki jih prosi za pomoč, želijo izkoristiti. Zaradi slabega videza ji ponudi pomoč le prevarantka, ki nima dobrih namenov, saj jo želi ubiti.
SPOLNO NASILJE Otipavanje,
dotikanje
• Lahko bi ti krtačila kožuh […]
(str. 3)
• Rekla ji je »ljubica«, »mucica«
in jo celo pobožala s taco […]
(str. 8)
Spolno nasilje je prikazano posredno, v jeziku simbolov.
Tacamuca zajcu krtači kožuh, kar bi lahko bil namig na telesni stik, ki vključuje spolnost.
Pojavi se tudi neposreden primer motiva spolnosti preko lisičinih ljubkovalnih besed in dotikanja, božanja.
ZANEMARJANJE OTROK
/ / /
75
Diagram 12: Prikaz prisotnosti različnih oblik nasilja v pravljici Tacamuca
Iz diagrama 12 je razvidno, da je v pravljici Tacamuca 31 primerov nasilja. Fizično nasilje se pojavi v malo več kot polovici primerov, in sicer 16-krat (51,6 %), 10 primerov (32,3 %) je psihičnega nasilja, 3 primeri (9,7 %) ekonomskega nasilja in dva primera (6,5 %) spolnega nasilja. Primerov zanemarjanja otrok v tej pravljici ni prisotnih.
10.3 SKUPEN ZAKLJUČEK O PRIMERIH MOTIVA NASILJA
Diagram 13: Primerjava prisotnosti različnih oblik nasilja v posameznih pravljicah Svetlane Makarovič
Kokoška Emilija Sapramiška Ščeper in mba Šuško in gozdni dan Tacamuca Fizično nasilje Psihično (+verbalno) nasilje Ekonomsko nasilje
Spolno nasilje Zanemarjanje otrok
76
Iz diagrama 13 lahko vidim primerjavo nasilja med pravljicami. Največ psihičnega nasilja je prisotnega v pravljici Šuško in gozdni dan s 26 primeri, sledi ji pravljica Ščeper in mba z 21 primeri in Sapramiška s 16 primeri. V pravljici Tacamuca je največ fizičnega nasilja s 16 primeri, takoj za njo pa Šuško in gozdni dan s štirinajstimi.
Diagram 14: Primerjava količine različnih oblik nasilja v pravljicah Svetlane Makarovič Iz diagrama 14 je razvidno, da se fizično in psihično nasilje pojavita v vseh pravljicah, medtem ko se spolno nasilje pojavi le v Tacamuci, zanemarjanje otrok pa v Kokoški Emiliji in še to z enim primerom.
V vseh pravljicah Svetlane Makarovič, z izjemo Tacamuce, je prisotnega več psihičnega nasilja kot fizičnega.
Na podlagi vseh izpisanih primerov nasilja, ki so prisotni v njenih pravljicah, lahko vidim, da se pri psihičnem nasilju zelo pogosto pojavljajo zmerjanje, grožnje, čustveno izsiljevanje, izbruhi jeze, tudi nekaj primerov obtoževanja, norčevanja, ukazovanja ipd. Pri fizičnem nasilju prevladujejo pretepanje, ščipanje, grizenje in klofute. V veliki meri se pojavlja tudi grožnja z uporabo fizične sile (grožnja s poškodbo ali samopoškodbo, smrtjo ipd.), ki se po definiciji iz Zakona o preprečevanju nasilja v družini (2008) prav tako uvršča v kategorijo fizičnega nasilja.
Primer spolnega nasilja se pojavi v pravljici o Tacamuci z dotikanjem (otipavanje, božanje), ki bi v jeziku simbolov lahko prikazovalo tudi namigovanje na spolnost. Prav tako se v Tacamuci pojavi motiv revščine in brezposelnosti, ki sta elementa ekonomskega nasilja. To obliko nasilja pa zasledim tudi v pravljicah Ščeper in mba in Kokoška Emilija, ki se kažeta v obliki izgube doma in zlorabe moči močnejšega člana družine nad šibkejšim.
6
Ekonomsko nasilje Spolno nasilje Zanemarjanje otrok
Kokoška Emilija Sapramiška Ščeper in mba Šuško in gozdni dan Tacamuca
77
11 POSPLOŠENE UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI O NASILJU V SODOBNIH IN LJUDSKIH PRAVLJICAH
Diagram 15: Primerjava prisotnosti motiva nasilja v izbranih pravljicah avtorjev
Iz diagrama 15 lahko vidimo primerjavo nasilja med izbranima avtorjema. V petih izbranih pravljicah Svetlane Makarovič se pojavi 141 primerov nasilja, v petih izbranih pravljic bratov Grimm pa 161 primerov. V Makarovičevih pravljicah se spolno nasilje pojavi 2-krat, zanemarjanje otrok pa 1-krat, pri Grimmovih pravljicah pa se spolno nasilje pojavi v 33 primerih in zanemarjanje otrok v 12 primerih. Pri obeh avtorjih prevladujeta fizično in psihično nasilje, a se v pravljicah Svetlane Makarovič psihično nasilje pojavi večkrat kot fizično, pri Grimmovih pravljicah pa ravno obratno.
61
47 34
84
21
7 33
2 12
1 0
10 20 30 40 50 60 70 80 90
Brata Grimm Svetlana Makarovič
Fizično nasilje Psihično (+verbalno) nasilje Ekonomsko nasilje Spolno nasilje Zanemarjanje otrok
78
Diagram 16: Primerjava količin različnih oblik nasilja med avtorjema
Iz diagrama 16 je razvidna primerjava vrednosti različnih oblik nasilja med avtorjema. V pravljicah bratov Grimm se pojavi kar 161 primerov nasilja. Prevladuje fizično nasilje z 61 zabeleženimi primeri (37,9 %), sledi mu psihično nasilje, kjer se pojavi 34 primerov (21,1 %), takoj za njim pa spolno nasilje s 33 primeri (20,5 %). Zanemarjanje otrok se pojavi 12-krat (7,5 %).
Pri pravljicah Svetlane Makarovič je skupno zabeleženih 141 primerov nasilja, od tega je kar 84 primerov psihičnega nasilja, kar predstavlja 59,6 %, sledi pa mu fizično nasilje s 47 primeri (33,3 %). Ostale oblike nasilja se pojavijo manj intenzivno, in sicer ekonomsko nasilje v 7 primerih (5,0 %), spolno nasilje v 2 primerih (1,4 %) in zanemarjanje otrok z enim zabeleženim primerom.
Iz dobljenih podatkov je razvidno, da se v pravljicah Svetlane Makarovič pojavi manj (141 primerov) motiva nasilja kot v pravljicah bratov Grimm (161 primerov). V Makarovičevih
Iz dobljenih podatkov je razvidno, da se v pravljicah Svetlane Makarovič pojavi manj (141 primerov) motiva nasilja kot v pravljicah bratov Grimm (161 primerov). V Makarovičevih