(1999))
Na Sliki 1 je prikazan shematski prikaz MPT v longitudialnem prerezu. Pri črki A je s številko 2 prikazana MPT, ki leži v napetem mišičnem pasu označenim s številko 1. S črko B je prikazan mikroskopski pogled MPT. Številka 3 prikazuje mišični vlakni v sproščenem stanju. S številko 4 je prikazana ena izmed zakrčenin mišičnih vlaken. Navpične črtice prikazujejo začetek in konec ter s tem dolžino ene sarkomere. Vsaka zakrčenina je identificirana kot del mišičnega vlakna z maksimalno skrčenimi sarkomerami. Sarkomere v tem delu so opazno krajše in debelejše v primerjavi s sosednjimi mišičnimi vlakni, ki nimajo teh zakrčenih in zadebeljenih delov. V mišičnih vlaknih s temi zakrčeninami lahko opazimo, da so se sarkomere na obeh straneh te zakrčenine zožile in podaljšale, kar je posledica napetosti v zakrčenini. Mišično tkivo s MPT postane bolj togo, ker vsebuje večje število teh zakrčenin, ki zavzamejo dodaten prostor in so bolj čvrste ter napete (Simons et al., 1999).
4
Težavnostna stopnja simptomov, ki jih povzročajo MPT, se giblje od izjemno močne bolečine, katero povzročajo AMPT, do neboleče omejitve gibanja ter motnje drže, ki so posledica velikokrat spregledanih LMPT. Pacienti, ki so imeli hude bolečine povzročene od bolezni, kot so na primer srčna kap, zlom kosti ali ledvične kolike, so pritrdili, da je lahko bolečina povzročena s strani MPT enako resna. Dasiravno MPT niso neposredno življenjsko ogrožajoče, kljub temu lahko vplivajo na kakovost življenja (Skootsky et al., 1989).
Simptomi in znaki so na splošno odvisni od lokacije v mišicah, v katerih se MPT nahaja. To so glavobol, omotica in spremenjen vzorec spanja, ki se pojavijo ob MPT v vratnih mišicah (Giamberardino et al., 2007; Iglesias-Gonzalez et al., 2013). V večini primerov pride na predelu MPT do nelagodja ob izpostavitvi hladu, kar posledično zmanjša obseg gibanja ter mišično moč (Iglesias-Gonzalez et al., 2013).
S palpacijo se lahko začuti zadebeljen del v mišičnem tkivu, ki je boleč, če se nanj pritisne s silo od 2 do 6 kg (Hong, 1998). Ob pritisku na MPT lahko pride do lokalnega trzljaja mišice, umaknitvenega refleksa ali bolečine, kar nakazuje, da je bila lokalizacija s palpacijo ustrezna (Simons, 1995; Simons et al., 1999).
1.2.1 Diagnosticiranje miofascialnih prožilnih točk
Občutljivost na pritisk je definirana kot najnižja stopnja pritiska, ki povzroča bolečino ali nelagodje (Fischer, 1987). Reeves in sodelavci (1986) so dokazali zanesljivost in veljavnost pritiskovnega algometra pri merjenju občutljivosti MPT. Algometer je merilnik sile, ki je opremljen z gumijastim diskom s površino 1 cm2. Preko gumijastega diska se sila lahko izvede na določeno površino telesa. Sila na merilniku je prikazana v kg/cm2. Napravo sestavlja telo, iz katerega izhaja kovinska palica, ki ima na koncu pritrjen gumijasti disk.
Pritisk na palico premika indikator v telesu v smeri urinega kazalca. Ob pritisku gumba za povrnitev indikatorja se le-ta po vsaki meritvi vrne na nič. Dosežena vrednost sile se zadrži, dokler ni pritisnjen gumb za izravnavo. Ta omogoča odčitavanje tudi po odstranitvi merilnika s telesa (Fischer, 1987).
5
1.2.2 Zdravljenje miofascialnih prožilnih točk
Cilji zdravljenja MPT so usmerjeni na odpravitev MPT. Multidisciplinarni pristopi, ki vključujejo neposredne pristope zdravljenja, odpravijo MPT in tako posledično zmanjšajo povečan mišični tonus. Medtem pa dopolnilni pristopi izboljšajo biomehanska neravnovesja lokalnih mišic.
Vibracija je mehansko nihanje sinusoidne oblike in je določena z amplitudo, frekvenco in faznim kotom (Rittweger, 2010). Ločimo dve vrsti naprav, in sicer naprave za vibracijo celega telesa in za lokalno vibracijo. Slednje se uporabljajo na posamezni mišici ali mišični skupini. Ker vibracije močno vplivajo na aferentni tok iz hitro prilagajočih mehanoreceptorjev in mišičnega vretena, lahko tako s pomočjo lokalne mišične vibracije preko teorije vrat vplivamo na zmanjšanje občutenja bolečine (Tardy-Gervet et al., 1993;
Lundeberg, 1984). Nevrofiziološki mehanizem, preko katerega deluje vibracijska stimulacija, je bil pripisan toničnemu vibracijskemu refleksu. Ta mehanizem spodbudi zaporedje hitrega raztezanja mišic, ki se pojavi pri uporabi vibracij, prav tako se sproži mišično vreteno in s tem povzroči nehoteno ustvarjanje moči. Drugi mehanizmi izboljšanega delovanja mišic vključujejo povišano mišično temperaturo, zvečanje kortikospinalne ekscitabilnosti in intrakortikalnih procesov (Pamukoff et al., 2014). Obstajajo poročila o tem, da športniki med okrevanjem uporabljajo vibracijsko terapijo za zmanjševanje bolečine in utrujenosti (Cochrane, 2017) Bakhtiary in sodelavci (2007) so poročali o pomembnem zmanjšanju bolečine nastale po naporu z uporabo vibracijske terapije s 50 Hz neposredno na kvadriceps. V drugi raziskavi so raziskovalci poročali o pomembnem znižanju bolečine v mišicah (fleksorjih komolca) s pomočjo vibracijske terapije s frekvenco 65 Hz (Lau, Nosaka, 2011). Za spodbujanje terapevtskih prilagoditev, kot je izboljšana izometrična mišična sila, je bila določena frekvenca 30 do 50 Hz, enaka frekvenci utrujanja motoričnih enot med največjim naporom. Te spremembe opazimo, kadar lokalne vibracije uporabimo na mišicah, ki so v sproščenem stanju. (Pamukoff et al., 2014; Iodice et al., 2011; Pietrangelo et al., 2009).
6
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti učinek vibracijske terapije na zaznavanje pritiska pri osebah z LMPT mišice levator scapulae.
7
3 METODE DELA
Opravili smo randomizirano nadzorovano enojno slepo raziskavo. Raziskavo smo izvedli v prostorih Zdravstvene fakultete, UL. Pred izvedbo raziskave je vsak preiskovanec dobil ustno pojasnilo o poteku, namenu in cilju raziskave ter nato prebral Pojasnilo raziskave preiskovancem (priloga 8.1) in podpisal Izjavo o prostovoljni in zavestni privolitvi udeleženca k sodelovanju v raziskavi (priloga 8.2 ). Raziskavo za diplomsko delo je odobrila Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko (Št. 0120-501/2020/5; Priloga 8.3).
3.1 Preiskovanci
Na podlagi prej objavljenih raziskav in predpostavke, da mora moč raziskave dosegati vrednost 80 % (0,8) je bilo v raziskavo vključenih 60 preiskovancev. Sodelovanje pri raziskavi je bilo prostovoljno. V raziskavo so bili vključeni preiskovanci obeh spolov v starosti med 20 do 29 let. V raziskavo smo vključili zdrave mlade odrasle z vsaj eno latentno MPT v področju mišice levator scapulae. Kot izključitvene kriterije smo navedli spontane glavobole, prisotnost bolečine v vratu, glavi ali ramenih, nosečnost, jemanje protibolečinskih učinkovin, mišično-skeletne bolezni, nevropatije, sistemske bolezni, predhodne kognitivne ali funkcijske bolezni in druge konservativne, invazivne ali kirurške intervencije, ki bi lahko vplivale na izide raziskave.
3.2 Mišica levator scapulae
MPT so ene najpomembnejših vzrokov bolečine v vratu ali bolečine v vratu in ramenih, mišica levator scapulae je ena izmed najbolj pogostih mišic ramenskega obroča, kjer se MPT pojavijo (Levit, 1991; Grosshandler et al., 1985). Mišica levator scapulae izvira iz prečnih odrastkov prvih štirih vratnih vretenc ter se pripenja na zgornji notranji kot lopatice (Slika 4) (Simons et al., 1999).
Funkcija mišice je, da dviguje lopatico, ob tem pa se glenoidna jama lopatice vrti navzdol.
Ob fiksirani lopatici ta mišica pomaga pri rotaciji vratu v isto smer. Obe mišici pa hkrati nadzorujeta upogib vratu. Aktivacija MPT najverjetneje nastane kot posledica zadrževanja rame v dvignjenem položaju, kjer je mišica dlje časa v skrčenem položaju. Slednje se zgodi zlasti, kadar je mišica dlje časa izpostavljena mrazu (Simons et al., 1999).
8