Terapija je tudi tukaj trajala 90 s. Tako v poskusni kakor tudi v primerjalni skupini smo po končani terapiji ponovno izmerili bolečino s pomočjo algometrije na pritisk. Tudi tokrat smo izvedli tri meritve ter za končen rezultat vzeli povprečno vrednost vseh treh meritev. Meritve je vedno izvajal isti preiskovalec.
3.5 Statistične metode
Rezultati meritev so bili predstavljeni z opisno statistiko (povprečje (standardni odklon)). Za vrednotenje učinkovitosti pred in po intervenciji smo opravili analizo s parnim Studentovim testom t, za primerjavo med poskusno in primerjalno skupino pa smo uporabili Studentov test t za neodvisne vzorce. Pri obeh testih je bil prag statistične značilnosti določen pri p <
0,05.
Za statistično analizo smo uporabili statistični program IBM SPSS Statistics for Windows, Version 22.0. (IBM Corp. Released 2013. Armonk, NY: IBM Corp.)
12
4 REZULTATI
V raziskavi je sodelovalo 60 mladih odraslih, ki so bili razporejeni v poskusno in primerjalno skupino. Povprečna starost v poskusni skupini je bila za 0,6 let višja kot v primerjalni skupini, vendar razlika ni bila statistično pomembna (Tabela 1). Skupini se nista razlikovali tudi po spolni strukturi, telesni višini, telesni masi in indeksu telesne mase (Tabela 1).
Tabela 1: Antropometrični in demografski podatki preiskovancev v raziskavi Lastnosti preiskovancev Vsi Poskusna
skupina
Ž = ženske; SN = statistično nepomembno
Občutljivost na pritisk je bila pred terapijo v poskusni skupini v povprečju za 0,33 kg/cm2 večja kot v primerjalni skupini, vendar razlika ni bila statistično pomembna (Tabela 2). Po terapiji je bila občutljivost na pritisk za 0,86 kg/cm2 večja v poskusni skupini, razlika med skupinama je bila statistično pomembna (Tabela 2).
Tabela 2: Vrednotenje učinkovitosti terapije
Skupina
Algometrija s pritiskom (kg/cm2) Pred terapijo
Legenda: = povprečje; SO = standardni odklon; p = verjetnost
13
Občutljivost na pritisk se je v poskusni skupini po terapiji zmanjšala v povprečju za 1,08 kg/cm2 v primerjavi z občutljivostjo pred terapijo, razlika je bila statistično pomembna (Tabela 2). V primerjalni skupini pa se je občutljivost na pritisk po terapiji zvečala za 0,11 kg/cm2, razlika pa ni bila statistično pomembna (Tabela 2).
14
5 RAZPRAVA
Namen raziskave je bil ovrednotiti učinek lokalne vibracijske terapije na zaznavanje pritiska pri osebah z LMPT mišice levator scapulae. Rezultati so pokazali, da vibracijska terapija pomembno vpliva na zmanjšanje občutljivosti na pritisk in s tem na zmanjšanje bolečine pri osebah z LMPT. Do učinkov je najverjetneje prišlo na osnovi teorije vrat. Pri tem pride do spremembe občutenja bolečine zaradi inhibicije nociceptivnih signalov in s tem do dviga bolečinskega pragu. Slednje trdijo tudi Lundeberg in sodelavci (1984), ki pravijo, da lahko z vibracijami zvišamo bolečinski prag. Podpora ideji, da vibracijska terapija zmanjša bolečino v mišicah, izhaja tudi iz prejšnjih raziskav terapevtskih načinov, uporabljenih po športnih dejavnostih (Bakhtiary et al., 2007; Barnes et al., 2012; Edge et al., 2009).
V raziskavah, ki so na voljo, so vsi skupnega mnenja, da vibracijska terapija ugodno vpliva na zmanjšanje občutenja bolečine. Seritella in sodelavci (2020) so izvedli podobno raziskavo, v kateri so aplicirali lokalno vibracijsko terapijo neposredno na področje tempomandibularnega sklepa ter pripadajočih mišic z namenom, da bi ocenili učinkovitost lokalne vibracijske terapije na zmanjšanje sklepne bolečine, mišične bolečine in glavobola pri osebah s tempomandibularnimi motnjami. Osebe v poskusni skupini so prejele eno-tedensko zdravljenje po 16 minut na dan s 50- in 100-Hz lokalno vibracijsko terapijo. Osebe v primerjalni skupini pa so prejele lažno terapijo. Pred in po terapiji so merili stopnjo bolečine s pomočjo vizualne analogne lestvice. Pri osebah, ki so prejele aktivno lokalno vibracijsko terapijo, so ugotovili pomembno znižanje v stopnji bolečine v sklepu, mišicah in glavobolih.
Podobne ugotovitve je dobil tudi Cochrane (2017), ki je izvedel raziskavo z namenom, da bi preučil akutne učinke vibracijske terapije po izvajanju ekscentričnih vaj mišic upogibalk komolca. Preiskovanci so takoj po izvajanju vaj na eni roki prejeli 15-minutno vibracijsko terapijo (120 Hz), na drugi pa ne. Terapijo so ponovili tudi po 24-tih, 48-tih in 72-tih urah.
Pri raziskavi so merili mišično silo, obseg gibanja v sklepu, elektromiografijo, mišično bolečino in kreatin kinazo. Ugotovitve raziskave so bile, da ima vibracijska terapija kratkoročen učinek na zmanjšanje bolečine in povečanje obsega giba. Podobne ugotovitve sta potrdila tudi Lau in Nosaka (2011). Cochrane (2017) predvideva, da pride do razlik med rezultati različnih raziskav zaradi uporabe različnih vibracijskih naprav, frekvenc ter trajanja terapij, pri čemer bi imele daljše terapije z višjo frekvenco morda večji učinek na zmanjšanje bolečine. Tudi Weerakkodya in sodelavci (2001) so prikazali, da vibracijska terapija
15
neposredno na mišico zviša bolečinski prag vzporedno s spremembami v aktivnosti mišičnega vretena, kar vodi do povečane refleksne živčne aktivacije mišice.
Zdi se, da vibracijska terapija poveča periferno cirkulacijo, pretok mišične krvi in temperaturo mišice (Kerschan-Schindl et al., 2001; Lohman et al., 2007; Cochrane et al., 2008). Ker pa po teoriji Simonsa in sodelavcev (1999) vemo, da na nastanek MPT pomembno vplivajo neprestano napeta mišična vlakna, ki stisnejo lokalne kapilare in s tem zmanjšajo dovod kisika in hranilnih snovi, kar privede do energijske krize, se tukaj odpira vprašanje, ali bi lahko z vibracijsko terapijo vplivali na boljši pretok krvi in pripomogli k odpravi energijske krize in s tem posledično k odpravi MPT. Slednjega s to raziskavo ne moremo potrditi ali ovreči, je pa odlična popotnica za nadaljnjo raziskovanje.
16
6 ZAKLJUČEK
V diplomskem delu smo želeli ovrednotiti učinek vibracijske terapije na zaznavanje pritiska pri osebah z LMPT mišice levator scapulae. Rezultati naše raziskave so pokazali, da je prišlo do pomembnega zvišanja občutljivosti na pritisk in s tem znižanja v zaznavanju bolečine zaradi pritiska pri osebah, ki so prejele vibracijsko terapijo. Pri osebah, ki pa so prejele lažno vibracijsko terapijo, pa do le-teh ni prišlo. Tako smo s to raziskavo potrdili, da vibracijska terapija ugodno vpliva na zmanjšanje zaznavanja bolečine na pritisk.
Glede na rezultate naše raziskave se zdi, da lahko vibracijsko terapijo uporabimo kot dopolnilno terapijo pri obravnavi LMPT, saj z njo vplivamo na zmanjšanje občutenja bolečine.
V prihodnje bi bilo smiselno, da bi se meritve občutljivosti po terapiji opravile večkrat v določenem časovnem presledku. V raziskovanje bi bilo smiselno vključiti različne frekvence in različne časovne intervale in tako primerjati učinek na zmanjšanje občutenja bolečine. Ob enem bi se bilo vredno osredotočiti tudi na druge parametre, kot so: lokalni pretok krvi v mišicah, obseg gibljivosti vratu ali pa merjenje izometrične moči in tako primerjati učinke vibracijske terapije na le-te. Ob Izvajanju raziskave pa se nam je pojavilo vprašanje ali bi z vibracijsko terapijo pripomogli pri odpravi energetske krize, zaradi katere pride do nastanka miofascialnih prožilnih točk in tako pri odpravi le-teh.
17
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Bakhtiary AH, Safavi-Farokhi Z, Aminian-Far A, Rezasoltani A (2007). Influence of vibration on delayed onset of muscle soreness following eccentric exercise. Br J Sports Med 41(3): 145–8. doi: 10.1002/mus.25081.
Barnes MJ, Perry BG, Mündel T, Cochrane DJ (2012). The effects of vibration therapy on muscle force loss following eccentrically induced muscle damage. Eur J Appl Physiol 112(3): 1189–94. doi: 10.1007/s00421-011-2064-3.
Capó-Juan MA (2015). Síndrome de dolor miofascial cervical. Revisión narrativa del tratamiento fisioterápico [Cervical myofascial pain syndrome. Narrative review of physiotherapeutic treatment]. An Sist Sanit Navar 38(1): 105–15. doi:
10.23938/ASSN.0058.
Cheatham SW, Stull KR, Kolber MJ (2019). Comparison of a vibration roller and a nonvibration roller intervention on knee range of motion and pressure pain threshold: a randomized controlled trial. J Sport Rehabil. 28(1): 39–45. doi: 10.1123/jsr.2017-0164.
Chiarotto A, Clijsen R, Fernandez-de-Las-Penas C et al. (2016). Prevalence of myofascial trigger points in spinal disorders: a systematic review and meta-analysis. Arch Phys Med Rehabil 97(2): 316–37. doi: 10.1016/j.apmr.2015.09.021.
Cochrane DJ (2017). Effectiveness of using wearable vibration therapy to alleviate muscle soreness. Eur J Appl Physiol 117(3): 501–9. doi: 10.1007/s00421-017-3551-y.
Costantino C, Galuppo L, Romiti D (2017). Short-term effect of local muscle vibration treatment versus sham therapy on upper limb in chronic post-stroke patients: a randomized controlled trial. Eur J Phys Rehabil Med 53(1): 32–40. doi:
10.23736/S1973-9087.16.04211-8.
Dong Y, Wang W, Zheng J, Chen S, Qiao J, Wang X. (2019). Whole body vibration exercise for chronic musculoskeletal pain: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Arch Phys Med Rehabil 100(11): 2167–78. doi:
10.1016/j.apmr.2019.03.011.
18
Edge J, Mündel T, Weir K, Cochrane DJ (2009). The effects of acute whole body vibration as a recovery modality following high-intensity interval training in well-trained, middle-aged runners. Eur J Appl Physiol 105(3): 421–8. doi: 10.1007/s00421-008-0919-z.
Faul F, Erdfelder E, Lang AG, Buchner A (2007). G*Power 3: a flexible statistical power analysis program for the social, behavioral, and biomedical sciences. Behav Res Methods 39(2): 175–91. doi: 10.3758/bf03193146.
Faul F, Erdfelder E, Buchner A, Lang AG (2009). Statistical power analyses using G*Power 3.1: Tests for correlation and regression analyses. Behav Res Methods 41(4):
1149–60. doi: 10.3758/BRM.41.4.1149.
Fischer AA (1986). Pressure threshold meter: its use for quantification of tender spots.
Arch Phys Med Rehabil 67(11): 836–8.
Fischer AA (1987). Pressure algometry over normal muscles. Standard value, validity and reproducibility of pressure threshold. Pain 30(1): 115–26. doi:
10.1016/0304-3959(87)90089-3.
Gay A, Parratte S, Salazard B et al., (2007). Proprioceptive feedback enhancement induced by vibratory stimulation in complex regional pain syndrome type I: an open comparative pilot study in 11 patients. Joint Bone Spine 74(5): 461– 6. doi:
10.1016/j.jbspin.2006.10.010.
Germann D, El Bouse A, Shnier J, Abdelkader N, Kazemi M (2018). Effects of local vibration therapy on various performance parameters: a narrative literature review. J Can Chiropr Assoc 62(3): 170–81.
Giamberardino MA, Tafuri E, Savini A, Fabrizio A, Affaitati G, Lerza R et al. (2007).
Contribution of myofascial trigger points to migraine symptoms. J Pain 8(11): 869–78. doi:
10.1016/j.jpain.2007.06.002.
Greenberg DL (2014). Evaluation and treatment of shoulder pain. Med Clin N Am 98(3):
487–504. doi: 10.1016/j.mcna.2014.01.016.
19
Grosshandler SL, Stratas NE, Toomey TC, et al (1985). Chronic neck and shoulder pain, focusing on myofascial origins. Postgrad Med 77(3):149–58. doi:
10.1080/00325481.1985.11698897.
Hong CZ (1998). Algometry in evaluation of trigger points and referred pain. J Musculoskelet Pain 6(1): 47–59. doi: 10.1300/J094v06n01_04.
Hong CZ, Hsueh TC (1996). Difference in pain relief after trigger point injections in myofascial pain patients with and without fibromyalgia. Arch Phys Med Rehabil 77(11):
1161–6. doi: 10.1016/s0003-9993(96)90141-0.
Hyperice (2019) Dostopno na: https:
https://hyperice.com/hypervolt//hyperice.com/hypervolt <19.5.2020>
Iglesias-Gonzalez JJ, Munoz-Garcia MT, Rodrigues-de-Souza DP, Alburquerque-Sendin F, Fernandez-de-Las-Penas C (2013). Myofascial trigger points, pain, disability, and sleep quality in patients with chronic nonspecific low back pain. Pain Med 14(12): 1964–70. doi:
10.1111/pme.12224.
Iodice P, Bellomo RG, Gialluca G, Fanò G, Saggini R (2011). Acute and cumulative effects of focused high-frequency vibrations on the endocrine system and muscle strength.
Eur J Appl Physiol 111(6): 897–904. doi: 10.1007/s00421-010-1677-2.
Kerschan-Schindl K, Grampp S, Henk C et al. (2001). Whole-body vibration exercise leads to alterations in muscle blood volume. Clin Physiol 21(3): 377–82. doi: 10.1046/j.1365-2281.2001.00335.x.
Latoszek BBV (2020). Treatment effectiveness of novafon local vibration voice therapy for dysphonia treatment. J Voice 34(1): 160. doi: 10.1016/j.jvoice.2018.05.009.
Lau W. Y., Nosaka K (2011). Effect of vibration treatment on symptoms associated with eccentric exercise-induced muscle damage. Am J Phys Med Rehab 90(8): 648–57. doi:
10.1097/PHM.0b013e3182063ac8.
Lewit K (1991). Manipulative therapy in rehabilitation of the locomotor system. 2nd ed.
Oxford: Butterworth Heinemann, 195–6.
20
Lim W, Park H (2017). Effects of whole body vibration therapy in pain, function and depression of the patients with fibromyalgia. J Phys Ther Sci 29(10): 1856–9.
doi: 10.1589/jpts.29.1856.
Liu L, Huang QM, Liu QG et al., (2015). Effectiveness of dry needling for myofascial trigger points associated with neck and shoulder pain: a systematic review and meta-analysis. Arch Phys Med Rehabil 96(5): 944–55. doi: 10.1016/j.apmr.2014.12.015.
Lluch E, Nijs J, De Kooning M et al. (2015). Prevalence, incidence, localization, and pathophysiology of myofascial trigger points in patients with spinal pain: a systematic literature review. J Manipulative Physiol Ther 38(8): 587–600. doi:
10.1016/j.jmpt.2015.08.004.
Lohman EB, Scott PJ, Maloney-Hinds C, Betts-Schwab H, Thorpe D (2007). The effect of whole body vibration on lower extremity skin blood flow in normal subjects. Med Sci Monit 13(2): 71–6.
Lyu BJ, Lee CL, Chang WD, Chang NJ (2020). Effects of vibration rolling with and without dynamic muscle contraction on ankle range of motion, proprioception, muscle strength and agility in young adults: a crossover study. Int J Environ Res Public Health 17(1): 354. doi: 10.3390/ijerph17010354.
Pamukoff DN, Ryan ED, Troy Blackburn J (2014). The acute effects of local muscle vibration frequency on peak torque, rate of torque development, and EMG activity. J Electromyography Kinesiol 24(6): 888–94. doi: 10.1016/j.jelekin.2014.07.014.
Pecos-Martin D, Ponce-Castro MJ, Jiménez-Rejano JJ, Nunez-Nagy S, Calvo-Lobo C, Gallego-Izquierdo T (2019). Immediate effects of variable durations of pressure release technique on latent myofascial trigger points of the levator scapulae: a double-blinded randomised clinical trial. Acupunct Med 37(3): 141–50. doi: 10.1136/acupmed-2018-011738.
Pietrangelo T, Mancinelli R, Toniolo L et al. (2009). Effects of local vibrations on skeletal muscle trophism in elderly people: mechanical, cellular, and molecular events. Int J Mol Med 24(4): 503–12. doi: 10.3892/ijmm_00000259.
21
Reeves, JL, Jaeger B, Graff-Radford SB (1986). Reliability of pressure algometer as a measure of myofascial trigger point sensitivity. Pain 24(3): 313–21. doi: 10.1016/0304-3959(86)90117-x.
Ribeiro DC, Belgrave A, Naden A, Fang H, Matthews P, Parshottam S (2018). The prevalence of myofascial trigger points in neck and shoulder-related disorders: a systematic review of the literature. BMC Musculoskelet Disord 19(1): 252.
doi:10.1186/s12891-018-2157-9.
Rickards LD (2006). The effectiveness of non-invasive treatments for active myofascial trigger point pain: A systematic review of the literature. International Journal of
Osteopathic Medicine 9(4): 120–36. doi: 10.1016/j.ijosm.2006.07.007.
Rittweger J (2010). Vibration as an exercise modality: how it may work, and what its potential might be. Eur J Appl Physiol 108(5): 877–904. doi: 10.1007/s00421-009-1303-3.
Simons DG (1995). The nature of myofascial trigger points. Clin J Pain 11(1): 83–4.
Simons DG, Travell JG, Simons LS (1999). “Travell & Simons" myofascial pain and dysfunction: the trigger point manual. Baltimore: Williams & Wilkins, 1–10.
Skootsky SA, Jaeger B, Oye RK (1989). Prevalence of myofascial pain in general internal medicine practice. West J Med 251(2): 157–60.
Weerakkody NS, Whitehead NP, Canny BJ, Gregory JE, Proske U 2001. Large-fiber mechanoreceptors contribute to muscle soreness after eccentric exercise. J Pain 2(4): 209–
19. doi: 10.1054/jpai.2001.22496.
Wilke J, Vogt L, Banzer W (2018). Immediate effects of self-myofascial release on latent trigger point sensitivity: a randomized, placebo-controlled trial. Biol Sport 35(4): 349–54.
doi: 10.5114/biolsport.2018.78055.
8 PRILOGE
8.1 Pojasnilo raziskave preiskovancem
Oddelek za fizioterapijo
POJASNILO RAZISKAVE PREISKOVANCEM
Spoštovani,
Sem Domen Švikart, študent dodiplomskega študija 1. stopnje fizioterapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom doc. dr. Miroljuba Jakovljevića, dipl. fiziot. in somentorstvom Asist. Marka Macuha, dipl. Fiziot. opravljam raziskavo z naslovom » Učinek lokalne vibracije na zaznavanje pritiska na latentni miofascialni prožilni točki mišice levator scapulae«. Rezultate raziskave bom uporabil za izdelavo diplomskega dela, s katerim bom zaključil prvostopenjski študij fizioterapije.
Da bi lahko pridobil podatke za diplomsko delo vas vabim k sodelovanju v raziskavi, ki se bo odvijala v prostorih Zdravstvene fakultete v Ljubljani (Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana). Pri osebah od 20 do 30 let, bom na latentnih miofascialnih prožilnih točkah s pomočjo vibracijske naprave Hypervolt napravil terapijo. Terapija bo trajala 90 sekund. Pred in po terapiji bom izmeril občutljivost na pritisk s pomočjo algometra, ki pokaže količino pritiska, ki ga nanesem na določeno točko. Čas za testiranje enega posameznika je približno 15 minut. S pomočjo rezultatov bom ugotovil učinkovitost terapije na miofascialnih prožilnih točkah.
Vsi pridobljeni podatki bodo strogo zaupni in bodo uporabljeni izključno za izdelavo diplomskega dela in objavo v znanstvenih revijah. Podatki ne bodo v vpogled nikomur, razen izvajalcu raziskave in mentorjem ter bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Z izsledki raziskave vas bomo na vašo željo seznanili. Vaše sodelovanje v raziskavi je prostovoljno, vsak trenutek lahko od raziskave tudi odstopite.
Raziskava ne bo ogrožala vašega življenja.
Če ste pripravljeni sodelovati v raziskavi, vas prosim, da podpišete obrazec prostovoljne in zavestne privolitve.
Za sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujem.
Domen Švikart
Mentor diplomskega dela:
doc. dr. Miroljub Jakovljević, dipl. fiziot.
Somentor diplomskega dela:
asist. Marko Macuh, dipl. fiziot.
8.2 Izjava o prostovoljni in zavestni privolitvi udeleženca k sodelovanju v raziskavi
Oddelek za fizioterapijo
IZJAVA O PROSTOVOLJNI IN ZAVESTNI PRIVOLITVI UDELEŽENCA K SODELOVANJU V RAZISKAVI