Kot merilno orodje zmogljivosti mišic spodnjih udov sta test STS prva standardizirala Csuka in McCarty (1985), preiskovanci so morali čim hitreje desetkrat vstati s stola in zabeležen je bil čas, potreben za izvedbo naloge. Sčasoma je postalo različic testa kar precej, najlažje pa jih ločimo v dve skupini, časovno merjene in časovno nemerjene
4
(Bohannon, 2012). Pri časovno nemerjenih različicah se lahko beleži posameznikova zmožnost ali nezmožnost vstajanja, samostojnost oz. potrebno pomoč in posameznikovo zaznavanje napora (Bohannon, 2012). Pri časovno merjenih testih lahko bodisi štejemo ponovitve v določenem časovnem obdobju bodisi merimo čas, ki ga posameznik potrebuje za izvedbo določenega števila ponovitev, v obeh primerih si pomagamo s štoparico (Alcazar et al., 2018; Bohannon, 2012). Najpogosteje se za število ponovitev uporabljata bodisi 5 ali 10 (Jones et al., 1999), za časovno obdobje pa 10, 30 ali 60 sekund (Bohannon, 2012).
Časovno merjeni testi STS ocenjujejo posameznikovo sposobnost vstajanja s stola, mišično zmogljivost trupa in spodnjih udov, posameznikovo telesno pripravljenost, pa tudi gibčnost in aerobno vzdržljivost (Mehmet et al., 2019; Gurses et al., 2018). Ker je STS bilateralna naloga, kjer sta obe stopali v stiku s tlemi, se za uspešno opravljanje pogosto uporabljajo kompenzatorni gibi, zato lahko s testi STS ocenimo asimetrijo gibanja pri ljudeh z enostransko patologijo na spodnjih udih (Abujaber et al., 2015). Yamako in sodelavci (2016) menijo, da testi STS predstavljajo dragocen vir informacij o posameznikovih gibalnih zmožnostih in pomagajo pri prepoznavanju mišične zmogljivosti in ravnotežja. V zadnjih letih se poleg vrednotenja funkcije skeletnih mišic spodnjih udov testi STS uporabljajo tudi za ocenjevanje tolerance na vadbo, na primer pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (Zhang et al., 2018). Čeprav se testi STS večinoma uporabljajo pri starejših (Gurses et al., 2018), so zaradi težavnosti opravljanja in pomembnosti giba za premičnost, pomembni tudi za druge paciente in strokovnjake za ergonomijo ter rehabilitacijo (Dall, Kerr, 2010).
STS testi so preprosti in hitri, ne zahtevajo veliko prostora, materiala ali časa, so poceni in izvedljivi v različnih okoljih (Alcazar et al., 2018).
1.2.1 Test vstajanja s stola v 30 sekundah
Čeprav se za kvantitativno ocenjevanje sposobnosti vstajanja najpogosteje uporablja test petih vstajanj (Bohannon, 2012), pa je lahko pri starejših odraslih prisoten učinek tal, zato so pričeli namesto določenega števila ponovitev STS uporabljati določen časovni interval (30 sekund) za izvedbo poljubnega števila STS (Jones et al., 1999). Pri testu vstajanja s stola v 30 sekundah (angl. 30-second sit-to-stand test – 30sSTS) se lahko bolj natančno
5
oceni posameznikov nivo zmožnosti, saj število popolno izvedenih vstajanj variira od 0 pa tudi do 20 ali več (Jones et al., 1999).
Najpogosteje se 30sSTS uporablja za ocenjevanje telesne zmogljivosti starejših odraslih (Applebaum et al., 2017; Bodilsen et al., 2015; Jones et al., 1999), vendar je bil uporabljen in preizkušen tudi na mnogih drugih skupinah preiskovancev, pri osebah s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (Morita et al., 2018; Zhang et al., 2018), Parkinsonovo boleznijo (Petersen et al., 2016), sladkorno boleznijo (Alfonso-Rosa et al., 2014), osteoartritisom kolka (Wright et al., 2011), osebah po možganski kapi (Johansen et al., 2015), pri čakajočih na endoprotezo kolka ali kolena (Gill et al., 2012), zdravih mladih (Gurses et al., 2018).
Jones in sodelavci (1999) so za izvedbo testa 30sSTS uporabili zložljiv, nedrseč stol brez naslonjal za roke višine 43,2 cm in ga postavili ob steno. Preiskovančev začetni položaj je sede na sredini stola z ravnim hrbtom, stopala so v višini ramen in položena na tla rahlo za koleni, eno stopalo je zaradi boljšega ravnotežja nekoliko pred drugim, roke so prekrižane pri zapestjih in položene na prsni koš. Preiskovalec demonstrira izvedbo testa, nato preiskovalec enkrat vstane in sede za seznanitev s testom in pravilnim položajem. Sledi testiranje, na znak »Zdaj!« preiskovanec začne z vstajanjem do pokončne stoje in nato usedanjem nazaj na stol v začetni položaj. Preiskovance se spodbuja, naj skušajo opraviti čim več vstajanj v 30 sekundah. Med izvedbo testa preiskovalec nadzoruje pravilno izvedbo in tiho šteje ponovitve. Rezultat testa je število pravilno izvedenih vstajanj v 30 sekundah, kot cel gib se ob izteku 30 sekund šteje več kot polovica opravljenega giba vstajanja, nepravilno izvedenih gibov ne štejemo.
Normativne vrednosti testa 30sSTS za starejše odrasle, ki živijo v domačem okolju, so predstavljene v Tabeli 1.
6
Tabela 1: Normativne vrednosti Testa vstajanja s stola v tridesetih sekundah Starostna skupina
Rikli in Jones (1999) sta testirali 7183 starejših odraslih iz 21 zveznih držav, Macfarlane in sodelavci (2006) pa so testirali 1038 starejših odraslih iz Hong Konga. Opazen je upad pri izidu testa z naraščajočo starostjo, vendar pa so starejši z višjo stopnjo telesne dejavnosti dosegli boljše rezultate kot tisti z nižjo (Macfarlane et al., 2006). Prav tako so se na testu bolje odrezali moški, vendar pa je vzorec upadanja glede na starost podoben pri moških in ženskah (Rikli, Jones, 1999). Upad v dosežku na testu 30sSTS je v treh desetletjih znašal 40,8 % pri moških in 44,4 % pri ženskah, kar je skladno s sicer opisanim upadom v mišični zmogljivosti, ki naj bi tipično znašal 15 % na desetletje (Rikli, Jones, 1999).
7
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature ugotoviti merske lastnosti testa vstajanja s stola v 30 sekundah pri različnih skupinah preiskovancev.
8
3 METODE DELA
Iskanje literature je potekalo v podatkovni zbirki PubMed v angleškem jeziku. Za iskanje člankov, nedostopnih preko podatkovne zbirke, je bil uporabljen oddaljen dostop Knjižnice Zdravstvene fakultete do informacijskih virov. Za iskanje so bile uporabljene naslednje ključne besede: test vstajanja s stola v 30 sekundah (30 second sit to stand oz. 30 second chair stand test), zanesljivost (reliability), veljavnost (validity), učinek stropa (ceiling effect), učinek tal (floor effect), minimalna pomembna razlika (minimal important difference), odzivnost (responsiveness), specifičnost (specificity), občutljivost (sensitivity).
Izbrani so bili članki, objavljeni do konca novembra 2020.
Za ožji izbor literature so bila upoštevana naslednja vključitvena in izključitvena merila;
vključitvena merila:
raziskovalni članki, v katerih so proučevali merske lastnosti testa 30sSTS;
izključitvena merila:
modificiran test 30sSTS;
virtualna izvedba testa 30sSTS ali izvedba, nenadzorovana s strani terapevta, temveč naprave;
raziskave, ki test 30sSTS le omenjajo.