Veljavnost so preučevali v osmih raziskavah, preverjeni pa sta bili kriterijska veljavnost in veljavnost konstrukta.
4.4.1 Kriterijska veljavnost
Kriterijsko veljavnost so preučevali v petih raziskavah (Kahraman et al., 2020; Eden et al., 2017; Bruun et al., 2017; Gill et al., 2012; Jones et al., 1999), v vseh petih so ugotavljali sočasno veljavnost. V dveh raziskavah so sočasno veljavnost raziskovali s tehniko znane skupine (Kahraman et al., 2020; Gill et al., 2012). Gill in sodelavci (2012) so ugotovili, da posamezniki, ki pri hoji ne uporabljajo pripomočka, dosegajo na testu 30sSTS boljše rezultate kot tisti posamezniki, ki si pri hoji pomagajo s pripomočkom. Kahraman in sodelavci (2020) pa so rezultate na testu 30sSTS primerjali med pacienti, uvrščenimi v razred II ali razred III po lestvici za opredelitev srčnega popuščanja New York Heart
20
Association. Avtorji poročajo, da so pacienti v razredu II dosegli boljše rezultate kot tisti v razredu III. Podrobnosti ostalih rezultatov raziskav so predstavljene v Tabeli 6.
Eden in sodelavci (2017) so ugotovili šibko povezanost testa 30sSTS s 6-minutnim testom hoje ter testom hoje na 10 m ter šibko negativno povezanost z lestvico LASF. Bruun in sodelavci (2017) so ugotovili dobro povezanost z indeksom premičnosti de Morton, prav tako s podskupino nalog, ki ocenjuje hojo in podskupino nalog, ki ocenjujejo dinamično ravnotežje. Jones in sodelavci (1999) so raziskovali povezanost testa 30sSTS z izvedbo giba potisk z nogami na trenažerju in ugotovili dobro povezanost, tako pri skupnih rezultatih moških in žensk kot tudi pri vsakem spolu posebej (Tabela 6).
Tabela 6: Rezultati raziskav kriterijske veljavnosti Testa vstajanja s stola v tridesetih sekundah
Avtor, leto Preiskovanci Sočasna veljavnost r/ro
(95 % IZ) Drug merski Legenda: r – Pearsonov koeficient korelacije, ro – Spearmanov koeficient korelacije, IZ – interval zaupanja, LASF – linearna analogna lestvica ocenjevanja funkcije (angl. linear analog scale assessment of function), DEMMI – indeks premičnosti de Morton (angl. de Morton mobility index), RM – ponovitveni maksimum
4.4.2 Veljavnost konstrukta
Veljavnost konstrukta so preučevali v sedmih raziskavah, od tega so v dveh preučevali samo konvergentno veljavnost (Kahraman et al., 2020; Zhang et al., 2018), v dveh samo divergentno (Bruun et al., 2017; Jones et al., 1999), v treh pa obe (Tolk et al., 2017; Tveter et al., 2014; Gill et al., 2012).
21
V Tabeli 7 so predstavljeni rezultati raziskav o konstruktni veljavnosti testa 30sSTS, ki so pri ugotavljanju veljavnosti podali Pearsonov ali Spearmanov koeficient korelacije.
Gill in sodelavci (2012) so ugotovili dobro negativno povezanost testa 30sSTS s testom hoje na 50 čevljev (približno 15 m) in vprašalnikom WOMAC (Tabela 7). Diskriminatorno veljavnost so dokazovali s povezanostjo duševnega in telesnega zdravja in ugotovili šibko povezanost s kratkim vprašalnikom o duševnem zdravju. Poleg tega so preučevali še povezanost z nekaterimi drugimi testi telesne zmogljivosti in z vsemi dokazali šibko povezanost.
Kahraman in sodelavci (2020) ter Zhang in sodelavci (2018) so ugotovili dobro povezanost s 6-minutnim testom hoje (Tabela 7). Zhang in sodelavci so ugotovili, da test 30sSTS zelo dobro negativno korelira s testom petih vstajanj. Poročajo tudi, da preiskovančev nizek rezultat na testu 30sSTS napoveduje slab rezultat na 6-minutnem testom hoje z občutljivostjo 62 % in specifičnostjo 75 %. Kot mejna vrednost je bil določen izid 21,5.
Preučevali so tudi povezanost s testi, ki merijo pljučno funkcijo, in ugotovili šibko povezanost. Šibko povezanost so ugotovili tudi z zmogljivostjo mišice kvadriceps ter šibko negativno povezanost s starostjo, medtem ko so Kahraman in sodelavci (2020) ugotovili dobro pozitivno oz. negativno povezanost pri istih spremenljivkah.
Povezanost z zmogljivostjo oz. vzdržljivostjo mišic spodnjega uda so preučevali tudi Tveter in sodelavci, rezultati kažejo na šibko povezanost obeh s testom 30sSTS (Tabela 7).
Izokinetično so testirali mišice fleksorje in ekstenzorje kolena. Za mišično zmogljivost so preiskovanci izvedli pet ponovitev pri hitrosti 60°/s, za mišično vzdržljivost pa 30 ponovitev pri hitrosti 240°/s. Prav tako so ugotovili, da test 30sSTS pomembno razlikuje med preiskovanci, ki se označujejo za malo ali zmerno telesno dejavne in tistimi, ki se označujejo za visoko telesno dejavne.
22
Tabela 7: Rezultati raziskav konstruktne veljavnosti Testa vstajanja s stola v tridesetih sekundah Legenda: r – Pearsonov koeficient korelacije, ro – Spearmanov koeficient korelacije, IZ – interval zaupanja, 50FTW – test hoje na 50 čevljev ≈ 15 m (angl. 50-foot timed walk), WOMAC – indeks osteoartroze univerz Zahodnega Ontaria in McMaster (angl. Western Ontario and Mc Master University Osteoarthritis index), SF-36 – kratek vprašalnik o zdravju, IPAQ-SF – Kratka verzija mednarodnega vprašalnika o telesni dejavnosti (angl. International Physical Activity
Questionnaire Short Form), NYHA – Newyorška razvrstitev srčnega popuščanja (angl. New York Heart Association), KOPB – kronična obstruktivna pljučna bolezen
V treh raziskavah so avtorji svoje ugotovitve o konstruktni veljavnosti predstavili opisno (Bruun et al., 2017; Tolk et al., 2017; Jones et al., 1999).
Bruun in sodelavci (2017) so ugotovili, da test razloči med pacienti z nizko telesno pripravljenostjo v primerjavi s tistimi z visoko telesno pripravljenostjo, kot mejna vrednost pa je bil določen izid 8 ponovitev vstajanj. Ugotovili so tudi, da nižjemu rezultatu na testu 30sSTS sledi večja potreba po pomoči pri vsakodnevnih dejavnostih, ter da delež pacientov, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih ali širših dnevnih dejavnostih, upada z boljšo telesno pripravljenostjo. Tudi Jones in sodelavci (1999) poročajo, da bolj aktivno posamezniki na testu dosežejo boljši rezultat kot manj aktivni. Ugotovili pa so tudi, da
23
povprečen rezultat na testu z leti linearno pada, to so potrdili v starostnih skupinah pri ljudeh v 60-ih, 70-ih oz. 80-ih letih.
Tolk in sodelavci (2020) so si za preverjanje veljavnosti testa postavili 12 hipotez, ki preverjajo tako konvergentno kot diskriminatorno veljavnost testa. Predvidevali so, da bodo mere izida, ki temeljijo na izvedbi, korelirale z merami izida, o katerih poročajo pacienti sami, ter z močjo mišice kvadriceps. Nadalje so predvidevali, da imajo mere izida, ki temeljijo na izvedbi, višjo korelacijo s tistimi merami izida, o katerih poročajo pacienti, ki ocenjujejo funkcijo, kot tistimi, ki ocenjujejo duševno zdravje. Postavili so tudi hipotezo, da imajo mere izida o katerih poročajo pacienti, višjo korelacijo z bolečino kot z merami izida, ki temeljijo na izvedbi. Avtorji navajajo, da je mera izida, ki temelji na izvedbi, veljavna, če je potrjenih vsaj 75 % vnaprej določenih hipotez, v tem primeru pa je bilo potrjenih pet hipotez (42 %). Zavrnjene so bile vse hipoteze, k so predvidevale povezavo med tistimi merami izidov, o katerih poročajo pacienti sami, ter tistimi, ki temeljijo na izvedbi.