Tržno komuniciranje, ki je dobro načrtovano, lahko dobro prispeva k uspešni prodaji novega izdelka na trgu in boljšemu poslovanju podjetja. Prepuščeno ne sme biti naključju. Podjetja lahko za to nalogo nastavijo oglaševalske agencije ali strokovnjake na področju prodaje in stikov z javnostmi, svoje zaposlene pa morajo usposobiti v prijazne, strokovne in pravične osebe (Lesjak 2004, 35).
Pri trženju izdelka ali storitve podjetja uporabljajo različno politiko komuniciranja. Uporabljajo jo lahko posamično ali v kombinaciji.
Potočnik (2002, 304) pravi, da promocijski ali tržnokomunikacijski splet sestavljajo:
oglaševanje,
osebna prodaja,
pospeševanje prodaje,
odnosi z javnostmi in
neposredno trženje.
Oglaševanje je oblika plačanega množičnega komuniciranja, ki je namenjeno velikemu številu uporabnikov (npr. reklamni oglasi, TV-spoti, letaki, katalogi, radijski spoti …).
29
Osebno prodajo opravljajo prodajalci, trgovski potniki, zastopniki in drugi posredniki. Njihova naloga je, da obveščajo, svetujejo in nudijo pomoč pri prodaji.
Pri pospeševanje prodaje so prisotni ukrepi, s katerimi podjetje povečuje prodajo pri lastnem prodajnem osebju in pri posrednikih (Jarc, 2013):
motiviranje lastnega prodajnega osebja (šolanje, poslovna srečanja, posredovanje reklamnega gradiva, stimulativno nagrajevanje …),
motiviranje posrednikov (šolanje, dostava reklamnega gradiva, izložbe, popusti …) in
pospeševanje porabe/prodaje pri potrošnikih (degustacije, vzorci, darila, darilni boni, kartice zvestobe, nagradne igre …).
Podjetja pri odnosih z javnostmi želijo povečati svoj imidž (Jarc, 2013):
s tiskovnimi konferencami,
z reportažami v sredstvih javnega obveščanja (plačani članki),
s poslovnimi poročili,
z dnevi odprtih vrat in
s sponzoriranjem.
Pri neposrednem trženju nam omogoča vzpostaviti osebni odnos s kupcem ter takojšni odziv.
Potočnik (2002, cit. po Kordež 2007, 35) pravi, da se industrijska podjetja bolj posvečajo osebni prodaji (npr. Revoz, Krka, Žito …). Zanje so značilne zelo visoke naložbe, uporaba dragih strojev, dobro organiziran proizvodni proces, serijska proizvodnja ter veliko število zaposlenih, za podjetja s širokopotrošnimi izdelki pa predvsem posvečanje oglaševanju ter pospeševanju prodaje, saj si s tem pridobijo veliko kupcev (npr. Mercator, Tuš, Lidl …). Izbira je odvisna od trženjskih ciljev, razpoložljivih sredstev za komuniciranje, značilnosti ciljnega trga, značilnosti izdelka, stroškov in učinkovitosti posrednikov sporočil.
Spoznali smo razvoj trženjske strategije V nadaljevanju bomo spoznali poslovno analizo.
7 POSLOVNA ANALIZA
V tem poglavju predstavljamo napoved prodaje, stroškov in dobička za nov izdelek vilice za študente.
S poslovno analizo mora podjetje najprej ugotoviti, kakšne so tržne možnosti izdelka. Ko razvijejo koncept izdelka in strategijo trženja, morajo narediti napoved prodaje, stroškov ter dobička. Ko to dodobra proučijo in ugotovijo, da so napovedi dobre, lahko začnejo z razvojem fizičnega izdelka (Kotler 1996, povz. po Kordež 2007, 36).
30 7.1 Napoved prodaje
Podjetja in posamezniki zelo težko ocenijo obsega prodaje v prihodnosti. To pa še je težje, če izumijo nov izdelek. Najprej morajo narediti analizo trga, preden sploh stopijo nanj. Pri tem morajo ugotoviti, ali bo izdelek dovolj zanimiv za kupca in ali bo obseg dovolj velik, da bo prinesel pričakovani dobiček (Lesjak 2004, 62).
Pri vilicah za študente bi se cene spreminjale, saj na primer julija, avgusta ter septembra po navadi študentje potujejo v druge države na izmenjavo ali dopust. Najmanj potujejo novembra, decembra, januarja in februarja, zato bi se cene vilic takrat tudi znižale. Posledično bi se zmanjšala tudi prodaja. Predvidevamo, da bi v enem letu prodali 2.330 kosov vilic za študente.
Prihodek od prodaje za eno leto bi znašal 25.350,00 €. Prijavili bi se na razpis Subvencija za samozaposlitev. Zavod za zaposlovanje nameni vsakemu izbranemu 5.000,00 €. Ta denar bi nam veliko pomenil, saj bi nam nekako pomagal prebroditi manjšo začetno krizo. Sklepamo, da bi bili izbrani, saj je ideja inovativna, zanimiva in uporabna. Skupaj bi imeli 30.350,00 € prihodkov.
Preglednica 2: Prihodki od prodaje za eno leto
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
Glede na kratek izračun bi lahko vilice za študente izdelali za najmanj 5,50 € za kos. Pri tem smo upoštevali druge stroške poslovanja 1.435,00 €, orodje 3.000,00 €, plače 7.356,00 €, stavbno zemljišče 20,00 € in material (okolju prijazna umetna masa) 1.004,00 €.
Izračun:
1.435,00+3.000,00+7.356,00+20,00+1.004,00=12.815,00 € 2.330x5,50=12.815,00 €
Skupni stroški same izdelave vilic za eno leto bi znašali 12.815,00 €. Če bi vilice za študente prodajali za 5,50 €, bi poslovali z ničlo (ni dobička, ni izgube). Med druge stroške poslovanja
31
smo predvideli električno energijo, komunalne storitve (odvoz odpadne okolju prijazne umetne mase), internet in telefonijo, zavarovanje, pisarniški material, oglaševalski material (letaki, plakati) in promocijske aktivnosti (Facebook oglaševanje, YouTube posnetek, televizijski oglas ter osebna prodaja). Oglaševalski material bi izdelovali na dva meseca za približno 15,00 €. V mesecu juliju bi bil znesek višji, in sicer 30,00 €, saj je takrat sezona za piknike, potovanja in podobno. Promocijske aktivnosti bi začeli izvajati z marcem (preglednica 4). Cena bi bila 12,00
€, ampak bi ji dodali 15-% popust, kar bi znašalo 10,00 € za kos. V mesecu juliju, ko se začne sezona, bi cena bila 12,00 € za kos (preglednica 2).
Preglednica 3: Stroški prodanega blaga za eno leto
Preglednica 4: Drugi stroški poslovanja za eno leto
Drugi stroški poslovanja bi skupaj znašali 1.435,00 €. Orodje za izdelavo vilic bi stalo 3.000,00
€. V enem letu bi odplačali celotno orodje. Za material (okolju prijazna umetna masa) bi porabili 1.004,00 €, saj bi znesek materiala na en proizvod znašal 0,43 €. Delavnico bi imeli v domači
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
32
garaži. Konec leta bi morali plačati 20,00 € za stavbno zemljišče. Za plačo bi v enem letu porabili 7.356,00 €, saj bi mesečna plača znašala 613,00 €.
Preglednica 5: Osnovna sredstva za eno leto
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
Zgradba 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20
Orodje 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250 250
7.3 Napoved dobička ali izgube
Kot je razvidno iz tabele, bi imeli dobiček. Če pogledamo celotno leto, bi na koncu leta imeli 17.535,00 € dobička. Državi bi morali plačati 27-% davek od dobička, kar bi znašalo 4.734,45
€. Naš čisti dobiček bi znašal 12.800,55 €. Po enem letu bi odplačali orodje, kar pomeni, da bi nam naslednje leto ostalo 250,00 € mesečno.
Preglednica 6: Dobiček ali izguba v enem letu
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.
Spoznali smo poslovno analizo prodaje, stroškov in dobička ter izgube. V nadaljevanju bomo spoznali analizo ciljne skupine.
33 8 ANALIZA CILJNE SKUPINE
V tem poglavju smo naredili analizo anket ter konkurence.
V namen spoznavanja in analiziranja ciljne skupine smo izvedli anketo. Anketa je bila objavljena od 9. 11. 2017 do 16. 11. 2017. V tem času je bilo izpolnjenih 90 anket. Na začetku smo si za cilj zadali približno 70 izpolnjenih anket. Anketirancem je bilo zastavljenih 16 vprašanj. Anketo smo objavljali v različnih skupinah Erasmusa na Facebooku.
Anketo smo posredovali študentom, ki študirajo v tujini (tujim in domačim). To so študenti, ki ne študirajo v državi, iz katere prihajajo (npr. Slovenka, ki študira na Poljskem). Tukaj so všteti tudi študentje, ki so že končali študij v tujini in so se vrnili v domovino, ter študentje, ki so končali študij v tujini in so ostali tam. Za tuje študente smo se odločili zato, ker nimajo subvencionirane prehrane kot slovenski študentje. Zaradi tega tuji študentje manj zahajajo v restavracije, menze in podobno. Hrano si pripravijo doma in si jo prinesejo na fakulteto. Zraven si morajo prinesti tudi pribor.
8.1 Interpretacija rezultatov
V nadaljevanju sledijo odgovori, ki so jih na zastavljena vprašanja v anketi podali anketiranci.
37 % anketirancev je odgovorilo, da jim je dizajn vilic bolj všeč, da jim je zelo všeč, je odgovorilo 28 % anketirancev, 25 % je všeč,7 % malo všeč, 3 % anketirancev pa ni všeč.
Slika 33: Ocenitev dizajna vilic
3 6
23
33 25
Ocenite dizajn vilic:
1 – Ni mi všeč 2 – Malo mi je všeč 3 – Všeč mi je 4 – Bolj mi je všeč 5 - Zelo mi je všeč
34
41 % anketirancev na vilicah ne bi spremenilo ničesar. Kombinacijo barv bi spremenilo 23 % anketirancev, dizajn 11 % anketirancev, poimenovanje vilic 9 % ter roglje in celotne vilice 8
%.
Slika 34: Kateri del vilic anketirancem izrazito ni všeč oziroma bi ga spremenili
Anketirancem se je najbolj dopadel podaljšek za shranjevanje začimb, in sicer 28 %. Zložljivost vilic je najbolj prepričala 22 % anketirancev, celotne vilice 16 %, uporabnost 11 %, roglji 9 %, dizajn 8 % ter ideja 6 %.
Slika 35: Kateri del se anketirancem še posebej dopade
21
10 7 7 8
37
Vam kateri del vilic izrazito ni všeč oziroma bi ga spremenili?
Kateri?
Kombinacija barv Dizajn Roglji Poimenovanje vilic Vilice Nič
25
15 20 7
8 10
5
Se vam kateri del še posebej dopade? Kateri?
Shranjevanje začimb Zložljivost Vilice Dizajn Roglji Uporabnost Ideja
35
Ideja o različnih barvah sprednjega in zadnjega dela vilic je bila všeč 55 % anketirancev.
Vseeno je 34 % anketirancev, 11 % pa ideja ni všeč.
Slika 36: Sprejemanje ideje o različnih barvah sprednjega in zadnjega dela vilic
31 49
10
Vam je všeč ideja, da sta sprednji in zadnji del vilic različnih barv?
Da Ne Vseeno mi je
36
Če so anketiranci na prejšnje vprašanje odgovorili pritrdilno, so lahko zapisali svojo kombinacijo barv. Ideja je bila všeč 55 % anketiranih. Rdeče-zelena barvna kombinacija je bila najbolj všeč 13 %, oranžno-rjava 8 %, roza-rumena, rdeče-roza, vijolično-modra, zeleno-rumena ter rumeno-črna so bila všeč po 2 % anketirancev, roza-zelena, roza-modra, roza-bela, rdeče-rumena, rdeče-modra, rdeče-oranžna, rdeče-siva, črno-oranžna, črno-siva, črno-zelena, črno-bela, vijolično-zelena, vijolično-rdeča, oranžno-modra, oranžno-vijolična, zeleno-siva, zeleno-modra, modro-bela, modro-rumena, sivo-bela, sivo-vijolična, sivo-rumena, rumeno-vijolična ter prozorna pa po 1 % anketiranih.
Slika 37: Kakšno kombinacijo barv bi izbrali anketiranci
2 1
Kakšno kombinacijo barv bi vi izrbali?
Roza-rumena Roza-zelena Roza-modra Roza-bela
37
6 % anketirancev je ocenilo, da je zložljivost vilice neuporabna, delno uporabna se zdi 20 %, uporabna 40 % in zelo uporabna 34 %. Posebna oblika rogljev je neuporaba 4 % anketirancev, delno uporabna 30 %, uporabna 51 % in zelo uporabna 15 %. Shranjevanje začimb je neuporabno za 9 % anketirancev, delno uporabno 18 %, uporabno 42 % in zelo uporabno 31
%.
Slika 38: Ocena uporabnosti izpostavljenih lastnosti vilic
37 % anketirancev je ocenilo, da bi k vilicam dodali pokrovček za roglje, ničesar jim ne bi dodalo 30 %, nož bi dodalo 10 %, žlico 9 %, 7 % jih ni odgovorilo, material bi spremenili 3 %, povezavo Bluetooth bi dodala 2 %, povezavo Wi-Fi in štoparico za merjenje časa pa po 1 % anketiranih.
Slika 39: Katero drugo lastnost/funkcijo vilic bi dodali anketiranci
5 4
Zložljivost vilic Posebna oblika rogljev Shranjevanje začimb
Ocenite uporabnost izpostavljenih lastnosti vilic
Neuporabno Delno uporabno Uporabno Zelo uporabno
1
Bi dodali katero drugo lastnost/funkcijo vilic? Katero?
Wi-Fi Nož Žlico
Pokrovček za roglje Material Bluetooth
Štoparico Nič Ni odgovora
38
53 % anketirancev bi izdelalo vilice iz okolju prijazne umetne mase, iz reciklirane umetne mase bi jih izdelalo 25 % ter iz lesa 22 %.
Slika 40: Najprimernejši material za vilice
9 % anketirancev je ocenilo, da dober dizajn ni pomemben, pomemben se zdi 50 % in zelo pomemben 41 %. Nadalje jih je 11 % ocenilo, da je funkcionalnost vilic pomembna, 89 % pa, da je zelo pomembna. Material, iz katerega so vilice izdelane, 4 % anketirancev ni pomemben, 49 % je pomemben ter 47 % zelo pomemben.
Slika 41: Ocenitev kategorij po pomembnosti
22
48 20
Kateri material se vam zdi najprimernejši za vilice?
Reciklirana umetna masa Okolju prijazna umetna masa Les
8
Dober dizajn Funkcionalnost vilic Material. iz katerega so vilice izdelane
Po pomembnosti ocenite spodnje katergorije.
Ni pomembno Pomembno Zelo pomembno
39
76 % anketirancev bi vilice kupilo, 24 % pa jih ne bi kupilo.
Slika 42: Nakup vilic za študente
65 % anketiranih bi za vilice bilo pripravljenih odšteti od 6 € do 7 €, od 8 € do 9 € bi jih odštelo 10 %, od 14 € do 15 € bi jih odštelo 9 %, od 10 € do 11 € bi jih odštelo 8 % in od 12 € do 13 € bi jih odštelo 8 %.
Slika 43: Koliko bi bili anketiranci pripravljeni odšteti za vilice za študente
68 22
Bi kupili vilice za študente?
Da Ne
59 9
7 7
8
Koliko bi bili pripravljeni odšteti za vilice za študente?
6 –7 € 8 –9 € 10–11 € 12–13 € 14–15 €
40
59 % anketirancev bi dodatno prepričalo oglaševanje na družbenih omrežjih, YouTube posnetek bi prepričal 41 %, osebna prodaja 29 %, televizijski oglasi, letaki in plakati 11%, Top shop 3 % ter priporočilo prijateljev, predstavitev v menzah in brezplačna poskusna doba po 1
%. Tukaj so lahko anketiranci izbrali več možnih odgovorov.
Slika 44: Kaj bi anketirance dodatno prepričalo, da bi kupili vilice za študente
68 % anketirancev bi svetovali drugim študentom, naj kupijo vilice, 32 % pa jih vilic ne bi priporočalo drugim.
Slika 45: Ali bi anketiranci drugim osebam svetovali, naj kupijo vilice za študente
26
37 10
53
3 1 1 1
Kaj bi vas dodatno prepričalo, da bi kupili vilice za študente?
Osebna prodaja YouTube posnetek
Televizijski oglas, letaki, plakati Oglaševanje na družbenih omrežjih
Top shop Priporočilo prijateljev
Predstavitev v menzah Brezplačna poskusna doba
61 29
Bi svetovali drugim osebam, naj kupijo vilice za študente?
Da Ne
41
Na koncu smo anketirancem zastavili še vprašanja glede spola, odkod prihajajo ter kje študirajo ali so študirali.
V anketi je sodelovalo 90 anketirancev, od tega 42 % moških in 58 % žensk.
Slika 46: Spol
Anketiranci so iz 24 različnih držav. Največ jih je bilo iz Slovenije (43 %), Italije (10 %), Nemčije (7 %), Španije in Indije (po 6 %), Mehike (5 %), Francije (3 %), Islandije, Ukrajine in z Nizozemske (po 2 %) ter najmanj iz Avstrije, s Kitajske, Poljske, Portugalske, iz Švice, Litve, s Hrvaške, iz Malte, s Škotske, iz Srbije, Kanade, Belgije, Argentine in s Finske (po 1 %).
Slika 47: Države, iz katerih prihajajo anketiranci
38
42
Ti anketiranci študirajo oziroma so študirali v 30 različnih državah. Največ jih je študiralo v Sloveniji (11 %), Avstriji (10 %), Španiji (9 %), Nemčiji (8 %), na Nizozemskem (7 %), Portugalskem in Češkem (po 4 %), Hrvaškem, Poljskem, v Švici, Latvija, na Kitajskem, Danskem, Norveškem, Madžarskem (po 3 %), v Mehiki, ZDA, na Škotskem, Švedskem, v Rusiji, Severni Irski (po 2 %) ter najmanj v Ukrajini, Franciji, Kanadi, Malti, Litvi, na Finskem, v Avstraliji, Luksemburgu in Belgiji (po 1 %).
Slika 48: V kateri državi študirajo oziroma so študirali anketiranci
8.2 Konkurenca na trgu
V Velikem ugankarskem slovarju (2006, 512) je zapisano, da je konkurenca »tržno tekmovanje med blagovnimi producenti s ceno, kakovostjo.«
Simon in Renata Muha (2011, 13) pravita, da moramo o konkurenci vedeti:
kdo so glavni konkurenti,
katere izdelke/storitve ponujajo konkurenti,
katere so prednosti in slabosti izdelkov, ki jih ponujajo konkurenti,
gibanje prodaje izdelkov/storitev,
tržne deleže konkurentov ter
obseg proizvodnje konkurentov, način distribucije in prodaje.
2 6
V kateri državi študirate oziroma ste študirali?
Mehika Nemčija Španija ZDA Ukrajina
Hrvaška Francija Kanada Češka Poljska
Malta Litva Avstrija Slovenija Škotska
Švedska Švica Latvija Portugalska Finska
Kitajska Avstralija Nizozemska Rusija Danska Norveška Severna Irska Madžarska Luksemburg Belgija
43
Vsak dan se srečujemo s trgom in konkurenco na njem. Brez konkurence trg v današnjem času ne obstaja. Poznavanje konkurence pomeni tudi poznavanje trga, na katerega stopamo. Vsako podjetje ima nekakšno marketinško filozofijo, ki jo pripelje na trg, saj si vsak želi, da čim več proda in ima čim večji dobiček. Podjetja morajo cel čas spremljati razvoj novih izdelkov ter kako se giblje prodaja, saj bodo samo takrat lahko boljši od konkurence oziroma bodo lahko ponudili kupcem nekaj več. Danes lahko kupci izbirajo med različnimi izdelki različnih blagovnih znamk in različnih dobaviteljev. Primer: Papirnate robčke lahko kupimo različnih blagovnih znamk (Paloma, Lovely, Violeta, Natur, Zefa Softis) pri različnih dobaviteljih (Mercator, Spar, Tuš, Hofer) in podobno.
Ko smo prišli do ideje, je bila naša prva misel, kaj pa če takšen izdelek že obstaja. Odločili smo se, da bomo prebrskali celotni trg. Na trgu smo našli veliko različnih vilic, ki so zelo zanimive in bodo predstavljale konkurenco našim vilicam za študente.
Slabosti vilic v primerjavi z našo:
1. Vilice za na prst:
niso funkcionalne,
imajo ostre robove,
ljudje z artritisom jih ne morejo uporabljati.
Slika 49: Vilice za na prst Vir: On Amazon, 2013 2. Vilice, ki dajejo različne okuse:
so pokvarljive,
hitro se obrabijo,
okus ni naraven.
Slika 50: Vilice, ki dajejo različne okuse Vir: Dramafever, 2016
44 3. Študentske vilice:
niso higienske,
niso kompaktne,
ob močnem pritisku se zlomijo,
niso upogljive,
hitro se obrabijo.
Slika 51: Študentske vilice Vir: Fox News, 2013 4. Zložljivi pribor:
ni higienski (nabira se umazanija pri funkcionalnem delu in ga ne moremo očistiti),
ni funkcionalen, saj ne moremo naenkrat uporabljati noža in vilic,
ljudje z artritisom ga ne morejo uporabljati,
ni trden pri uporabi.
Slika 52: Zložljivi pribor Vir: On Amazon, 2014 5. Vilice za pomoč pri hujšanju:
so pokvarljive,
hitro se obrabijo.
Slika 53: Vilice za pomoč pri hujšanju Vir: SiliconAngle 2013
45 6. Pribor v enem kosu:
ima premajhne roglje,
nož je neuporaben,
neprijeten občutek v ustih (oster rob, kjer je nož).
Slika 54: Pribor v enem kosu
Spoznali smo konkurenco na trgu ter bodoče kupce. V nadaljevanju bomo opisali naše ugotovitve.
46 9 SKLEP
V zaključni projektni nalogi smo želeli prikazati, da je proces razvijanja novega izdelka dolgotrajen, zapleten in kompleksen postopek. Podjetja ga ne morejo izvajati polovično, ampak strokovno načrtovati in voditi. Ker se vsakodnevno pojavljajo novi izdelki, je zaradi tega tudi visok odstotek neuspešnih izdelkov, zato pravijo, da je razvijanje novega izdelka za podjetja vedno tvegano početje. Trg sili podjetja, da razmišljajo o novih inovativnih izdelkih, saj se zavedajo, da lahko drugače sledi propad. Veliko prednost imajo podjetja, ki lahko v najkrajšem možnem času na trgu ponudijo nov izdelek, ki je inovativen, kakovosten in cenovno ustrezen in v skladu z željami bodočih kupcev (Kordež 2007, 64).
Na podlagi anketnega vprašalnika smo analizirali, ali se bodočim kupcem izdelek dopade, kaj bi spremenili, kakšna se jim zdi uporabnost lastnosti vilic, kaj jim je pomembno pri vilicah, koliko bi bili pripravljeni odšteti zanje, kaj bi jih prepričalo in ali bi vilice svetovali dalje drugim študentom, da jih kupijo. Ugotovili smo, da je zanimanje za vilice relativno dobro, in sicer 76%.
Pred začetkom ankete smo si zadali, da bo pozitivni odziv za vilice 70%. Anketiranci so predlagali, da bi dodali na roglje pokrovček, da bi bile bolj higienske.
Za naprej smo razmišljali, da bi lahko v istem stilu izdelali še žlico in nož, nove nastavke z različnimi funkcijami ter škatlico za shranjevanje vilic.
Rezultati naše raziskave so dobra popotnica za naprej. S temi rezultati smo prišli do spoznanja, da si evropski trg študentov želi nekaj novega, inovativnega in uporabnega.
Naš cilj je, da se bodo v prihodnosti vilice za študente prodajale po celem svetu.
47
LITERATURA IN VIRI Audax. B.l.. Vstopna stran.
Http://www.3dtiskalniki.si/polyjet/polyjet-tehnologija.html (20. 10. 2017).
Balantič, Zvone. 2000. Človek – delo – učinek. Kranj: Moderna organizacija
Balantič, Zvone, Polajnar Andrej in Jevšnik Simona. 2016. Ergonomija v teoriji in praksi.
Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Bell, Alexsandra. 2013. 6 crazy forks the world doesn't need.
Http://www.foxnews.com/food-drink/2013/12/03/6-crazy-forks-world-doesnt-need.html (10. 10. 2017).
Blythe, Jim. 2006. Principle & practice of marketing. London: Thomson.
Boehm, W. Barry. 1988. A Spiral Model of Software Development an Enhancement.
IEEE Computer.
Cravens, W. David. 1987. Marketing Management. Illinois: Irwin.
Devetak, Gabrijel. 2007. Marketing management. Koper: Fakulteta za management.
Feig, Barry. 1993. The New Products Workshop: Hands-on Tool for Developing Winners. ZDA: R. R. Donnelley & Sons Company.
Jarc, Bronja. 2013. Politika prodajnih cen. Predavanje. Maribor: Srednja ekonomska šola Maribor.
Kichi, Danny. 2016. Japanese researchers invent electrical fork that can alter the taste of your food. Https://www.dramafever.com/news/japanese-researchers-invent-electrical-fork-
that-can-alter-the-taste-of-your-food/%7B%5B%7Bnotification.object.url%7D%5D%7D (12. 10. 2017).
Kordež, Nina. 2007. Razvoj novega izdelka. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Kotler, Philip. 2004. Management trženja (enajsta izdaja). Ljubljana: GV Založba.
Kotler, Philip. 1998. Marketing management. Ljubljana. Slovenska knjiga.
Kotler, Philip. 1996. Marketing Management- Trženjsko upravljanje. Ljubljana:
Slovenska knjiga.
Kovač, Anton. 2010. Strežba z organizacijo dela 1. Ljubljana: Zavod IRC.
Lesjak, Benjamin. 2017. Znamka. Predavanje. Celje: Fakulteta za management.
Lesjak, Jasmina. 2004. Nov izdelek- od zamisli do uvedbe na trg. Specialistično delo. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
48
Lešnjak, Lucija. 2014. Ideja. Predavanje. Maribor: Srednja ekonomska šola Maribor.
Likar, Borut. 2001. Inoviranje. Koper: Visoka šola za management v Kopru.
Likar, Borut, Križaj, Dejan in Fatur, Peter. 2006. Management inoviranja.
Koper: Fakulteta za management.
Likar, Borut in soavtorji. 2002. Uspeti z idejo. Ljubljana: Korona plus, d. o. o., in Pospeševalni center za malo gospodarstvo.
Mikrobiz. 2014. Kaj je življenjski cikel izdelka/storitve?
Http://www.mikrobiz.net/baza-znanja/iskalnik/categoryID=79 (27. 8. 2017).
Http://www.mikrobiz.net/baza-znanja/iskalnik/categoryID=79 (27. 8. 2017).