Pred izdelavo pakirne liste je treba še izvesti meritve tovorkov po pakiranju. Kljub skrbno izdelanim načrtom občasno pride do manjših ali večjih odstopanj, ki jih je treba preveriti in ustrezno zabeležiti.
Ko pridobimo vse te podatke, lahko šele začnemo z izdelavo pakirne liste. Trenutno uporabimo že obstoječo pakirno listo izdelano kot Wordov dokument, kamor vnesemo nove podatke za dotični transformator. Pakirno listo pošljemo v .pdf formatu vsem, ki jo potrebujejo.
Za izdelavo pakirnih list in pridobitev vseh podatkov moramo torej odpreti najmanj pet in največ sedem direktorijev na strežniku ter koledar v Outlooku. Za iskanje podatkov potrebujemo v vsakem direktoriju drugačen ključ.
3 Načrtovanje programske rešitve
Ustrezna rešitev za preprečitev razdrobljenosti podatkov je centralizirana podatkovna baza z vsemi podatki na enem mestu. Za prikaz podatkov iz podatkovne baze je treba poleg same baze izdelati tudi uporabniški vmesnik, ki prikazuje izbrane podatke in omogoča standardiziran vnos podatkov v bazo.
Za zasnovo programske rešitve je treba pregledati vse podatke, ki jih potrebujemo in obstoječo situacijo ter izdelati načrt za učinkovito izvedbo. Po pregledu dejavnosti v oddelku, ki so opisane v prejšnjem poglavju, so glavni podatki, ki jih potrebujemo za uspešno delo, naslednji:
- predvidene odpreme, ki se bodo zgodile v prihodnosti;
- odpreme transformatorjev, ki so se zgodile v preteklosti;
- zunanje skladiščenje transformatorjev in
- prikaz podatkov vseh transformatorjev za vpis dodatnih podatkov.
V podjetju je že razvitih nekaj programskih rešitev za druge oddelke. Vzpostavljena je osrednja podatkovna baza, ki vsebuje nekaj osnovnih podatkov o transformatorjih. Za potrebe oddelka prodajne logistike ti podatki zadostujejo za prikaz osnovnih podatkov, ki so našteti v prejšnjem poglavju. Treba je oblikovati in postaviti dodatne tabele za vpis podatkov, ki so v domeni oddelka.
To je na primer datum odpreme glavnega dela, način odpreme oz. število dodatnih navadnih vlačilcev in avtocistern za odpremo opreme in dielektrične hladilne tekočine ter datumi teh odprem in podobno.
3.1 Podatkovna baza MySQL
Podatkovna baza je vzpostavljena v MySQL Serverju v različici 5.7. Po navedbah uradne spletne strani (Oracle Corporation, 2021) je to sistem za upravljanje podatkovnih baz, razvit pod okriljem ameriškega podjetja Oracle Corporation. Podatkovna baza je zbirka pomensko povezanih podatkov.
Ta sistem potrebujemo za upravljanje kompleksnejših podatkovnih baz. Glavni nalogi sistema sta zagotavljanje razpoložljivosti podatkov vsem uporabnikom ves čas in nadzor nad uporabo. To pomeni na primer skrb za celovitost podatkov, skrb za namensko uporabo in skrb za uporabo v prihodnosti.
Poznamo tudi druge sisteme za upravljanje podatkovnih baz, kot so SQL Server, SQLite, Microsoft Access in Microsoft SQL Server. MySQL Server je odprtokodni sistem. To pomeni, da je uporaba brezplačna in omogoča tudi spreminjanje izvirne kode po lastnih željah. Prav tako je MySQL Server zelo prilagodljiv, saj je narejen z namenom, da upravlja velike podatkovne baze, ki so nameščene na napravah, ki so namenjene kot podatkovni strežniki. Prav tako lahko upravlja manjše podatkovne baze na osebnih računalnikih za osebno uporabo. (Oracle Corporation, 2021)
Podatkovne baze, ki so ustvarjene znotraj MySQL-a, so relacijske podatkovne baze. Omogočajo
predvsem zato, da bi se izognili podvajanju podatkov, oblikovane pa so tako, da zagotavljajo večje hitrosti podatkovne baze. Lastnost tega sistema za upravljanje podatkovnih baz je široka dostopnost ostalim programom. Celoten sistem je razvit skupaj z uporabniki, kar pomeni, da je uporaba mogoča na najrazličnejših platformah in z veliko različnimi programskimi jeziki. V uporabi je jezik SQL (angl. Structured Query Language) za upravljanje s podatkovnimi bazami. To je strukturiran poizvedovalni jezik, ki se uporablja za poizvedbe, oblikovanje in posodabljanje podatkovne baze.
Lahko je direktno uporabljen v programu, ki je uporabljen za dostop do podatkovne baze ali kot del kode za program, ki je napisan v drugem jeziku, za dostop in spreminjanje podatkovne baze. Glavni ukazi, ki se uporabljajo za delo s tabelami so CREATE TABLE, DROP TABLE; TRUNCATE TABLE in podobno, za prikaz in spreminjanje podatkov pa SELECT, DELETE, UPDATE, INSERT INTO in podobno. (Oracle Corporation, 2021)
3.2 MySQL Workbench
Za pregled podatkov v podatkovni bazi mora biti na računalniku, ki je v omrežju, nameščena ustrezna programska oprema. V podjetju je v uporabi program MySQL Workbench, ki je brezplačen in enostaven za uporabo. Po pridobitvi uporabniškega imena in gesla za dostop do podatkovne baze ter ustreznih pravic se je bilo treba seznaniti z uporabo programa in podatkovne baze. Glede na navedbe na uradni spletni strani (Oracle Corporation, 2021) ima pet glavnih funkcionalnosti, opisanih v nadaljevanju.
3.2.1. Razvijanje SQL
Prva funkcionalnost programa je upravljanje in urejanje parametrov za dostop do podatkovne baze in strežnika. Poleg tega omogoča izvajanje ukazov SQL v urejevalniku SQL.
3.2.2. Modeliranje podatkov
Poleg urejanja, dodajanja in kreiranja tabel v podatkovni bazi lahko ustvarimo grafične modele podatkovne baze s pomočjo inženiringa ali obratnega inženiringa med podatkovno bazo in shemo. S pomočjo urejevalnika tabel lahko enostavno spreminjamo, dodajamo in brišemo tabele, stolpce, atribute, primarne ter tuje ključe in podobno.
3.2.3. Nadzor nad strežnikom
Omogoča enostavno upravljanje vseh različic MySQL strežnikov, ki obratujejo. Lahko se izvajajo varnostno kopiranje podatkov, obnavljanje in pregledovanje revizijskih podatkov. Prav tako ima upravljavec pregled nad stanjem podatkovne baze in delovanjem celotnega MySQL strežnika. Dodaja lahko nove uporabnike in jim določa pravice.
3.2.4. Migracija podatkov
Podpira migracijo podatkov v relacijsko podatkovno bazo MySQL iz drugih podatkovnih baz, kot so Microsoft SQL Server, Microsoft Access, Sybase ASE, SQLite, SQL Anywhere, PostreSQL, in drugih tabel. Mogoča je tudi migracija iz starejših na novejše različice MySQL.
3.2.5. Podpora podjetjem
Program je na voljo v dveh različicah. Tako imenovana različica za skupnost oz. Community Edition je dostopna brezplačno. Dostopna je tudi komercialna različica, ki ima enake funkcionalnosti, kot jih ima brezplačna različica. Na voljo ima tudi nekatera dodatna orodja kot so Enterprise Backup, Audit in Firewall. Ta orodja omogočajo avtomatizirano varnostno kopiranje podatkov, sledljivost sprememb v podatkovni bazi in ustvarjanje požarnih zidov.
3.3 Visual Studio in C#
V podjetju se za razvoj aplikacij uporablja programa Visual Studio ter programski jezik Python in C3#. Predlog je bil, da se za razvoj uporabi programski jezik C#.
3.3.1. Visual Studio
Program Visual Studio, imenovan tudi Microsoft Visual Studio, je po podatkih uradne spletne strani produkta (Microsoft Corporation, 2021) integrirano razvojno okolje (angl. integrated development environment, IDE) podjetja Microsoft. Je celovit program, ki omogoča urejanje in pisanje kode, odpravljanje napak ter izdajanje izdelanih aplikacij.
V uporabi je za izdelavo najrazličnejših aplikacij, kot so spletne aplikacije, spletne strani, spletne storitve, aplikacije za operacijske sisteme Windows, mobilne aplikacije in aplikacije na osnovi ogrodja .NET. Uporablja razvojne platforme, kot so Windows API, Windows Forms, Windows Presentation Foundation, Windows Store in Microsoft Silverlight. Podpira uporabo več kot 30 različnih programskih jezikov, med drugim tudi C, C++, C#, F#, Visual Basic .NET, JavaScript, XML, HTML, CSS in podobne. Programski jeziki, kot so Python, Ruby, Node.js in drugi, so dostopni z namestitvijo namenskih vtičnikov. (Microsoft Corporation, 2021)
Kot pri preostalih integriranih razvojnih okoljih tudi ta vsebuje urejevalnik kode in sprotno razhroščevanje. Poleg tega ponuja tudi nekatera druga orodja, ki pripomorejo k lažjemu in hitrejšemu razvoju programske opreme. Urejevalnik kode podpira označevanje in dopolnjevanje kode z orodjem IntelliSense. Vizualno označuje posamezne gradnike kode, kot so spremenljivke, objekti, razredi, funkcije, metode in zanke. S pomočjo samodejno generirane baze podatkov se med pisanjem kode v pojavnem oknu pojavijo predlogi za nadaljevanje. Orodje uporablja tudi pretvornik v strojni jezik, ki
valovito zeleno črto, napake pa z rdečo. Razhroščevalnik deluje na nivoju programskega in strojnega jezika. Omogoča, da se izvajanje kode ustavi na določeni točki. Lahko sprožimo po eno vrstico naenkrat, da točno preverimo delovanje posameznega dela kode in vmesne vrednosti spremenljivk.
Med izvajanjem same kode je mogoče tudi spreminjati izvorno kodo in nadaljevati na določeni točki.
Uporabno je pri lociranju napak med izvajanjem kode. (Microsoft Corporation, 2021)
Trenutno je v uporabi zadnja izdana različica programa in sicer Visual Studio 2019, v prihodnosti pa je napovedana izdaja nove in hitrejše različice Visual Studio 2022. (Microsoft Corporation, 2021) Na sliki 5 je prikazan videz programa Visual Studio 2019, če je odprta datoteka s kodo. Na sredini zaslona je urejevalnik kode. Desno zgoraj je raziskovalec rešitve. Prikazuje vse datoteke, ki so vključene v projekt in so pri objavi aplikacije na uporabnikov računalnik nameščene skupaj z .exe datoteko, s katero zaženemo program. Desno spodaj je podokno za prikaz lastnosti izbranega gradnika. Ker je odprt urejevalnik kode, je polje prazno. Na levi strani je orodjarna, ki vsebuje vse razpoložljive gradnike. Prav tako je to podokno prazno, ker je odprt urejevalnik kode.
Vir: Lastni