Visual Studio in C#

V podjetju se za razvoj aplikacij uporablja programa Visual Studio ter programski jezik Python in C3#. Predlog je bil, da se za razvoj uporabi programski jezik C#.

3.3.1. Visual Studio

Program Visual Studio, imenovan tudi Microsoft Visual Studio, je po podatkih uradne spletne strani produkta (Microsoft Corporation, 2021) integrirano razvojno okolje (angl. integrated development environment, IDE) podjetja Microsoft. Je celovit program, ki omogoča urejanje in pisanje kode, odpravljanje napak ter izdajanje izdelanih aplikacij.

V uporabi je za izdelavo najrazličnejših aplikacij, kot so spletne aplikacije, spletne strani, spletne storitve, aplikacije za operacijske sisteme Windows, mobilne aplikacije in aplikacije na osnovi ogrodja .NET. Uporablja razvojne platforme, kot so Windows API, Windows Forms, Windows Presentation Foundation, Windows Store in Microsoft Silverlight. Podpira uporabo več kot 30 različnih programskih jezikov, med drugim tudi C, C++, C#, F#, Visual Basic .NET, JavaScript, XML, HTML, CSS in podobne. Programski jeziki, kot so Python, Ruby, Node.js in drugi, so dostopni z namestitvijo namenskih vtičnikov. (Microsoft Corporation, 2021)

Kot pri preostalih integriranih razvojnih okoljih tudi ta vsebuje urejevalnik kode in sprotno razhroščevanje. Poleg tega ponuja tudi nekatera druga orodja, ki pripomorejo k lažjemu in hitrejšemu razvoju programske opreme. Urejevalnik kode podpira označevanje in dopolnjevanje kode z orodjem IntelliSense. Vizualno označuje posamezne gradnike kode, kot so spremenljivke, objekti, razredi, funkcije, metode in zanke. S pomočjo samodejno generirane baze podatkov se med pisanjem kode v pojavnem oknu pojavijo predlogi za nadaljevanje. Orodje uporablja tudi pretvornik v strojni jezik, ki

valovito zeleno črto, napake pa z rdečo. Razhroščevalnik deluje na nivoju programskega in strojnega jezika. Omogoča, da se izvajanje kode ustavi na določeni točki. Lahko sprožimo po eno vrstico naenkrat, da točno preverimo delovanje posameznega dela kode in vmesne vrednosti spremenljivk.

Med izvajanjem same kode je mogoče tudi spreminjati izvorno kodo in nadaljevati na določeni točki.

Uporabno je pri lociranju napak med izvajanjem kode. (Microsoft Corporation, 2021)

Trenutno je v uporabi zadnja izdana različica programa in sicer Visual Studio 2019, v prihodnosti pa je napovedana izdaja nove in hitrejše različice Visual Studio 2022. (Microsoft Corporation, 2021) Na sliki 5 je prikazan videz programa Visual Studio 2019, če je odprta datoteka s kodo. Na sredini zaslona je urejevalnik kode. Desno zgoraj je raziskovalec rešitve. Prikazuje vse datoteke, ki so vključene v projekt in so pri objavi aplikacije na uporabnikov računalnik nameščene skupaj z .exe datoteko, s katero zaženemo program. Desno spodaj je podokno za prikaz lastnosti izbranega gradnika. Ker je odprt urejevalnik kode, je polje prazno. Na levi strani je orodjarna, ki vsebuje vse razpoložljive gradnike. Prav tako je to podokno prazno, ker je odprt urejevalnik kode.

Vir: Lastni

Slika 5. Urejevalnik kode

Na sliki 6 je prikazan videz programa Visual Studio 2019, če je odprta grafična datoteka. Na sredini zaslona je zdaj namesto urejevalnika kode odprt grafični urejevalnik. Desno spodaj so prikazane lastnosti izbranega gradnika. V tem primeru je izbrani gradnik obrazec osnovnega okna. Na levi strani je orodjarna, ki prikazuje vse gradnike, ki jih lahko uporabimo. Spodaj je podokno za razhroščevanje, ki prikazuje sporočila za napake in opozorila. To so osnovna podokna, ki smo jih uporabili pri oblikovanju programske rešitve. Vsa podokna lahko v programu poljubno razporedimo glede na lastne potrebe.

Vir: Lastni

Slika 6. Grafični urejevalnik 3.3.2. C#

Programski jeziki so bili skozi zgodovino ustvarjeni za rešitev določenega problema, jezik C# pa je po podatkih Microsoftove spletne strani (Microsoft Corporation, 2021) univerzalen programski jezik.

V osnovi je namenjen podjetjem, ki za svoje potrebe potrebujejo različne vrste programov za različne probleme. Programski jezik C# je preprost, sodoben in objektno usmerjen jezik. Razvil ga je Microsoft leta 2001 z namenom, da se izdela jezik, ki je enostaven za učenje in podpira razvoj sodobne programske opreme. Uporabimo ga lahko za izdelavo računalniških (namiznih), spletnih in mobilnih aplikacij za platforme Windows, Linux in Mac. Mogoče je izdelati tudi knjižnice, aplikacije v oblaku in videoigre. Je hiter in odprtokodni jezik, ki se razvija s pomočjo skupnosti. V primerjavi z drugimi programskimi jeziki se razvija najhitreje. V uporabi je že različica C# 9.0.

4 Izdelava programske rešitve

Pred začetkom izdelave programske rešitve je bilo treba natančno načrtovati programsko rešitev.

Osnovni namen je spraviti čim več informacij na eno mesto in avtomatizirati procese, ki vzamejo največ časa.

Pri delu zdaj ves čas uporabljamo dve Excelovi tabeli, ki sta shranjeni na strežniku, in podatke redno posodabljamo. To sta tabela predvidenih odprem in transformatorjev na zunanjem skladiščenju. V tabeli predvidenih odprem je več zavihkov.

Na prvem zavihku so prikazani podatki vseh transformatorjev, ki so bili odpremljeni. Podatki segajo do sredine leta 2015 in obsegajo osnovne podatke, ki se s pomočjo funkcije VLOOKUP prikazujejo iz CMP-ja. Osnovni podatki so element PPS, številka SAP naročila, matični podatek, serijska številka, nazivna moč, kupec, država in odgovorni komercialist. Ostali podatki, ki jih vnesemo ročno, so oznaka ponudbe, na podlagi katere je izdelan transformator, računska in realna teža glavnega dela transformatorja in obrat, v katerem je bil transformator izdelan. Vnesti je treba datum odpreme glavnega dela iz tovarne, datum postavitve glavnega dela na temelj ter izvajalca montaže in meritev.

Nazadnje je treba v tabelo še vnesti datuma najave odpreme za en teden vnaprej in dva tedna vnaprej.

Datuma sta vpisana zaradi vodenja evidence odstopanja od najavljenih odprem.

Na drugem zavihku so prikazane predvidene odpreme. Prav tako so tu osnovni podatki vpisani iz CMP-ja glede na element PPS, ki je vpisan v prvem stolpcu. Prikazan je torej element PPS, številka SAP naročila in ID kosa. Vpisani so tudi nazivna moč in napetost, serijska številka, kupec, država ter komercialist. Poleg teh podatkov ročno vpišemo še predviden datum odpreme, ki nam ga sporoči komercialist ali prevoznik. Ročno vpišemo še podatke o indikatorjih tresljajev. Vpišemo tudi, ali je med transportom dovolj en indikator in/ali sta potrebna dva ali nobeden. Vpišemo tudi, ali je zahtevana montaža na kotel ali aktivni del. Za nekatere projekte najamemo zunanje izvajalce, zato vpišemo tudi izvajalca montaže transformatorja na terenu. Kot zadnji je prikazan podatek o odpremi transformatorja, ki je vnesen v sistemu SAP. Prikazuje se s pomočjo funkcije VLOOKUP iz tabele, kjer so izvoženi podatki iz sistema SAP.

Na zavihku SAP odpreme so s pomočjo Excelovega orodja Power Query prikazani podatki iz Excelovega dokumenta, ki vsebuje surove podatke iz SAP-a. Zavihek uporabljamo za preverjanje, ali se podatki ujemajo z našim datumom predvidene odpreme.

V tabeli TR na zunanjem skladišču je glavni poudarek na prikazu podatkov o skladiščenih transformatorjih, ki so postavljeni na skladiščenje na dvorišče tovarne. Tudi v tej tabeli so osnovni podatki prikazani s pomočjo funkcije VLOOKUP glede na element PPS, ki je vpisan v prvem stolpcu.

Prikazani so podatki, kot so serijska številka, nazivna napetost in moč, kupec ter komercialist.

Vključena sta tudi datum predvidene odpreme, ki je povezan s tabelo predvidenih odprem, in datum planiranih FAT meritev, ki je povezan s tabelo Plan FAT, ki se nahaja na strežniku. Ročno vpišemo težo transformatorja, ki je na skladiščenju, in ni nujno, da se vedno ujema s transportno težo glavnega dela. Vpisani so tudi oznaka lokacije in zaporedna številka za lažje lociranje transformatorja na skladiščni površini ter datum postavitve na zunanje skladišče.

Glavni cilj programske rešitve je urejen prikaz čim večje količine podatkov, ki so dostopni v podatkovni bazi. Ročni vpis podatkov bi bil samo za podatke, ki so v domeni oddelka prodajne logistike. Standardiziran vnos podatkov naj bi minimaliziral možnost napak z omejitvami in preverjanji.