• Rezultati Niso Bili Najdeni

Trikotna ruta z ilustracijami (Hernigou, 2016)

Trikotno ruto so lahko uporabljali zloženo ali raztegnjeno na 32 različnih načinov. Bila je zelo enostavna in genialna iznajdba (kje in kako jo uporabiti), v kolikor je nekdo imel prevezo in nekdo ilustracijo. Pred predstavitvijo same Esmarchove preveze ljudje niso vedeli, koliko krvi se lahko izgubi iz posameznih poškodovanih delov (npr. stegenska amputacija), če preveze ne bi namestili (Hernigou, 2016).

V prvi svetovni vojni so bile poškodbe na udih izjemno pogoste. Predvidljivi so bili slabi rezultati (amputacije uda, gangrene ali celo smrt); saj je bil to čas, ko hiter premik poškodovanega največkrat ni bil možen in je posledično prišlo do pretirano dolgega nameščanja prevez. Po prvi svetovni vojni je Arnold Dwight Tuttle napisal Priročnik za sanitejce/vojaško zdravstveno osebje in v njem zapisal pravila o uporabi preveze, ki so pomembna še danes:

6

• preveze ne pokrivamo,

• na listek napišemo ''Esmarchova preveza'',

• če je poškodovana oseba prisebna, mora poročati, s kom je bila v kontaktu in kdo ji je prevezo namestil,

• preveze ne pustimo nameščene več kot 6 ur, saj bo ud zagotovo odmrl (Welling et al., 2012).

Za Esmarchovo prevezo se odločimo glede na vrsto poškodbe, lokacijo, kjer je prišlo do poškodbe in predviden čas nameščene preveze. Esmarchova preveza je bil temeljni ukrep v vojni za oskrbo travmatskih poškodb (Welling et al., 2012).

Dr. John Edward Hutton je leto dni preživel v Vietnamski vojni (1955–1975) in omenja, da je bilo veliko prevez improviziranih z uporabo pasov, vrvic, rut, gaz in cevi. Videl je več rešenih življenj kot smrti z uporabo preveze (Welling et al., 2012). Strelne rane, bombe ob cesti, improvizirane eksplozivne naprave so bile vzrok za hude poškodbe tudi med vojno v Afganistanu (1979–1989) in Iraku (2003–2011). Vse poškodbe pa so jim prinesle veliko znanja o uporabi preveze, saj so z njo rešili več kot 2000 vojakov (Fuchs, 2020).

V primeru terorističnega napada, v vojni in tudi pri določenih nesrečah posameznikov je uporaba Esmarchove preveze nudila več prednosti kot slabosti. S tem se je strah pred neuporabo preveze zmanjšal (IFRC, 2016).

1.3 Lastnosti Esmarchove preveze

Iz francoske besede ''turner'' (obrni se) se je razvil izraz ''tourniquet'' (preveza) (Fuchs, 2020).

Pojem se uporablja za poimenovanje pripomočka, ki se ga uporabi, da zmanjšamo ali popolnoma prekinemo hudo vensko ali arterijsko krvavitev na okončinah (McMillan et al., 2020), najpogosteje ob amputacijah in zmečkaninah (Kobilšek, Fink, 2017).

Esmarchova preveza je lahko narejena iz različnih materialov, na primer 5 cm širokega pasu, kravate, trikotne rute ali manšete za merjene krvnega tlaka (Ahčan, Špan, 2006). Uporabimo lahko tudi kos oblačila (rokav dolge majice) in iz njega naredimo primeren trak. Širši kot je, večje, hitrejše in učinkovitejše je zaustavljanje krvavitve (McMillan et al., 2020). Manjša kot je širina preveze, večje so sile na mehko tkivo, bolečina bo močnejša, prizadete so žile

7

ter mišice. Najpogosteje imamo opravka s takšnimi problemi, ko želimo improvizirati prevezo (Fuchs, 2020).

Improvizacija ni priporočljiva, lahko pa se izvede v primeru, ko nimamo na voljo ustreznih profesionalnih pripomočkov. Najbolj se priporočajo preveze, izdelane iz oblačil. Te morajo biti široke najmanj 4–5 cm, da se izognemo slabim posledicam. Za praktično prevezo sta potrebna dva kosa oblačil, in sicer eden za samo prevezo in drug za pritrditev. Potrebna je tudi trša palica, ki služi, da se preveza dodatno zategne (Fuchs, 2020). Improvizirana preveza je z uporabo vitla (palice, s katero prekinemo pretok krvi v predelu pod rano) (angl.

Windlass) uspešna v 32 %, brez pa je neuspeh preveze 99 %. Na podlagi teh podatkov mora improvizirana preveza vedno vsebovati vitel za prekinitev pretoka krvi. Medtem, ko televizija in filmi uprizarjajo kot improvizirano prevezo pas za hlače, je ta v resničnem življenju zelo težaven za učinkovito uporabo (Loftus et al., 2018).

1.4 Indikacije in kontraindikacije za namestitev Esmarchove preveze

Ko je ud stisnjen in je vidna močna krvavitev, lahko oseba, ki nudi PP, namesti Esmarchovo prevezo (Kragh, 2011). Indikacije, ko se prevezo lahko uporabi, so:

• enakomerno hitra, brizgajoča krvavitev,

• neuspešna zaustavitev krvavitve z načinom neposrednega pritiska ali kompresijske obveze,

• vrsta poškodbe, kjer ne moremo ustvariti neposrednega pritiska,

• vidna prepojena oblačila s krvjo,

• vidna velika količina krvi na tleh,

• amputacije okončin,

• poškodovanec je v šoku (Fuchs, 2020).

Popolnih kontraindikacij za uporabo Esmarchove preveze na udih ni, mora pa biti specifično določena glede na poškodovanca in osnovne postopke (McMillan et al., 2020). Zapleti nameščene preveze so rezultat neposrednega stiska na mestu, ponovne krvavitve, venskih zastojev, ishemije (Shackelford et al., 2015), dvigovanja udov ali kompresijskega povijanja (Kragh, 2011).

8

Najpogosteje pride do zapleta ob nameščanju preveze v PP, ko izvajalec preveze ne zategne dovolj močno in se posledično krvavitev nadaljuje preko mehkega tkiva v predel uda pod rano (dlje od trupa). Navzoča je tudi bolečina, vendar je ta vedno prisotna, če želimo, da je namestitev preveze uspešna (Fuchs, 2020). Največkrat je poškodovano živčno tkivo, kar lahko povzroči različne stopnje funkcionalne oslabelosti, ki so v večini primerov najpogosteje začasne, s popolnim funkcionalnim okrevanjem. Poleg tega lahko neposredno mehansko stiskanje privede do poškodb kože, venskih in mišičnih poškodb (McMillan et al., 2020), zlasti z uporabo ožjih prevez (Shackelford et al., 2015). Uporaba širših prevez ter zmanjšan čas namestitve sta najučinkovitejša dejavnika, da preprečimo prej navedene poškodbe. Preprečevanje poškodb je posebnega pomena pri osebah, ki so si namestile prevezo ob krvavitvi, ki ni bila življenjsko ogrožajoča (Shackelford et al., 2015). Področja, na katerih se prevezo ne namešča, so sklepi (Fuchs 2020), glava, vrat, pazduhe, trup, dimlje ali na okončine dojenčka (Zideman, 2020).

1.5 Namestitev Esmarchove preveze

Prvotno za zaustavitev krvavitve uporabimo neposreden pritisk na rano za najmanj 15 minut.

Prevezo uporabimo le, če krvavitve ne zaustavimo in je ogroženo življenje (Galante, 2017).

Krvavitev iz rane lahko s prevezo preprečimo tako, da jo namestimo nad krvavečim mestom (bližje trupu). Preveza deluje pravokotno na tlak, ustvarjen v žilah (Fuchs, 2020). Največkrat se preveze namestijo ob večjih travmatoloških poškodbah v času pred prihodom v bolnišnico na stegno ali zgornji ud, uporablja pa se jo tudi med operacijami (McMillan et al., 2020).

Namestitev mora biti dovolj močna in hitra, kajti v nasprotnem primeru pride do neželenih posledic (Kragh, 2011). Zaradi že prej omenjenih poškodb je predviden čas Esmarchove preveze na udu 30–45 minut (Kobilšek, Fink, 2017). Čas nameščene preveze mora biti, v kolikor je mogoče, minimalen, saj so zapleti neposredno povezani s časom in pritiskom preveze (McMillan et al., 2020). Zelo pomemben je vrstni red postopkov namestitve.

Najpomembnejše nam je preživetje poškodovanega, zato moramo zelo dobro premisliti, ali je primerno v določeni situaciji namestiti Esmarchovo prevezo ali ne (Kragh, 2011).

Že na začetku moramo biti dobro organizirani. Zagotovimo varnost poškodovanega, sebe, okolja in če le imamo na voljo rokavice, si jih nadenemo (Kobilšek, Fink, 2017). Za boljši pregled rane oblačila na mestu poškodbe raztrgamo in v nadaljevanju namestimo prevezo,

9

ki mora biti locirana 5–7 cm nad krvavečim mestom. V izjemah je lahko nameščena tudi čez oblačila, ne smemo pa jo dati čez sklep (Fuchs, 2020). Zloženo trikotno ruto, kos oblačila ali drugo sredstvo, ki ga bomo uporabili, namestimo okoli poškodovanega uda nad rano.

Pomembno je, da obvezo tesno zategnemo in skupaj s palico, ki bo delovala kot vitel, vrtimo, da zaustavimo pretok krvi (Kobilšek, Fink, 2017). To počnemo toliko časa, da na udu pod prevezo ne čutimo več pulza (Galante, 2017). Ko je vitel dovolj zategnjen in ga želimo ohraniti nepremičnega, ga z drugo tkanino pritrdimo na ud. Biti mora vzdržljiv, da se ne bo pri ustvarjanju tlaka z zategovanjem prelomil ali pretrgal. V primeru, da ga nimamo, ga poskušamo improvizirati z materialom preveze (Loftus et al., 2018) (Slika 2).