UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA
ORTOTIKA IN PROTETIKA, 1. STOPNJA
Diana Dragan
ZNANJE LAIKOV O UPORABI ESMARCHOVE PREVEZE
diplomsko delo
KNOWLEDGE OF LAYMAN ABOUT USE OF THE ESMARCH BANDAGE
diploma work
Mentor: doc. dr. Damjan Slabe Somentorica: asist. Eva Dolenc Recenzent: viš. pred. Robert Sotler
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Ob končanem študiju se zahvaljujem mentorju doc. dr. Damjanu Slabetu, prof. zdr. vzg., ter somentorici asist. Evi Dolenc, mag. zdr. nege, za vso strokovno pomoč, vodenje, usmerjanje ter potrpežljivost skozi celoten proces pisanja diplomskega dela.
Zahvaljujem se vsem predavateljem Zdravstvene fakultete v Ljubljani za predano znanje.
Zahvaljujem se tudi gospe Ani Mariji Skelo za strokovno lektoriranje in tehnični pregled diplomskega dela in recenzentu viš. pred. Robertu Sotlerju za recenzijo diplomskega dela.
Iskrena hvala mojim staršem in sestri za vso finančno in čustveno podporo na vseh stopnjah študija.
Hvala fantu in prijateljicam, da so bili vedno tam zame, ko sem jih potrebovala. Brez njih bi bilo vse veliko težje.
IZVLEČEK
Uvod: Huda krvavitev je življenjsko ogrožajoče stanje. Življenjsko ogrožajoče krvavitve iz arterij imajo šestkrat večjo izgubo krvi v primerjavi z vensko, vse krvavitve pa je potrebno v okviru prve pomoči nemudoma zaustaviti. Aktualne smernice prve pomoči priporočajo tri načine zaustavitve krvavitve, in sicer z neposrednim pritiskom na rano, kompresijsko obvezo ter prevezo. Poznamo tudi pritisk na področno arterijo, ki pa se več ne priporoča. Pojem Esmarchova preveza je naveden kot instrument, s katerim zmanjšamo ali popolnoma prekinemo hudo vensko ali arterijsko krvavitev na okončinah. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje uporabe Esmarchove preveze v prvi pomoči med laično populacijo. Naši cilji so ugotoviti, ali laiki vedo, kdaj uporabljamo Esmarchovo prevezo, kako in s čim jo naredimo in kako deluje. Metode dela: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Tematiko smo podprli s strokovno in znanstveno literaturo s področja uporabe Esmarchove preveze v prvi pomoči. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan s programskim orodjem 1-ka. Pridobljene rezultate smo analizirali z Microsoft Excel Office Home 2019.
Rezultati: Na anketni vprašalnik je odgovorilo 190 oseb, največ v starostni skupini od 18 do 30 let. V 81 % so anketiranci vedeli, da arterijska krvavitev zahteva takojšnje ukrepanje.
Na krvaveče mesto bi s prsti preko čiste tkanine pritisnilo 46 % anketiranih. Anketiranci bi Esmarchovo prevezo uporabili v primeru, da s kompresijsko obvezo hude krvavitve ne zaustavimo (67 %). 92 % oseb se z namestitvijo preveze na vratu ni strinjalo, preostali so se strinjali ali niso bili prepričani (8 %). Več kot polovica (56 %) bi v primeru ugriza kače namestila Esmarchovo prevezo. 97 % jih meni, da z namestitvijo preveze lahko rešimo življenje. Za improvizacijo preveze bi največkrat uporabili trikotno ruto (84 %) ali kos oblačila (82 %). Tečaja, kjer bi se naučili ustaviti krvavitev in namestiti Esmarchovo prevezo, bi se udeležilo 79 % anketiranih. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je znanje laikov o krvavitvah in uporabi Esmarchove preveze pomanjkljivo. Da bi ga nadgradili, bi to področje uvedli v učne programe osnovnih in srednjih šol ter pripravili tečaje, kjer bi teoretično znanje prenesli v prakso.
Ključne besede: krvavitev, prva pomoč, življenjsko ogrožajoča stanja, Esmarchova preveza
ABSTRACT
Introduction: Severe bleeding is a life-threatening condition. Life-threatening bleeding from the arteries has six times the loss of blood compared to venous bleeding, and all bleeding must be stopped immediately as part of first aid. Current first aid guidelines recommend three ways to stop bleeding, namely by direct pressure on the wound, a compression bandage, and a tourniquet. We also know the pressure on the regional artery, which is no longer recommended. The term Esmarch bandage is referred to as an instrument to reduce or completely stop severe venous or arterial bleeding in the extremities. Purpose:
The purpose of the diploma work is to determine the knowledge of the use of Esmarch's bandage in first aid among the lay population. Our goals are to find out if lay people know when to use Esmarch’s bandage, how and with what we do it, and how it works. Methods of work: We used a quantitative method of work. We supported the topic with professional and scientific literature in the field of the use of Esmarch's bandage in first aid. Data collection was carried out with the help of an anonymous survey questionnaire, which was designed with the software tool 1-ka online. The obtained results were analyzed with Microsoft Excel Office Home2019. Results: 190 people responded to the questionnaire, mostly in the age group of 18 to 30 years. In 81 % of respondents, they knew that arterial bleeding required immediate action. 46 % of respondents would press their fingers to the bleeding site over a clean cloth. Respondents would use the Esmarch bandage if the compression bandage did not stop severe bleeding (67 %). 92 % of people did not agree with the placement of the neck bandage, the rest agreed or were not sure (8 %). More than half (56 %) would install an Esmarch bandage in the event of a snake bite. 97 % of them believe that installing a bandage can save lives. A triangular scarf (84 %) or a piece of clothing (82
%) would most often be used to improvise a bandage. A course where they would learn to stop the bleeding and install an Esmarch bandage would be attended by 79 % of respondents.
Discussion and Conclusion: We have found that laymen’s knowledge of bleeding and the use of the Esmarch bandage is deficient. In order to upgrade it, this area would be introduced into the curricula of primary and secondary schools and courses would be prepared where theoretical knowledge would be transferred into practice.
Key words: bleeding, first aid, tourniquet, major injuries, tourniquet
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Krvavitve ... 2
1.1.1 Delitev krvavitev ... 2
1.1.2 Načini zaustavljanja zunanje krvavitve ... 3
1.2 Zgodovina uporabe preveze ... 4
1.3 Lastnosti Esmarchove preveze ... 6
1.4 Indikacije in kontraindikacije za namestitev Esmarchove preveze ... 7
1.5 Namestitev Esmarchove preveze ... 8
2 NAMEN ... 11
3 METODE DELA ... 12
3.1 Opis populacije ... 12
3.2 Opis merskega instrumenta ... 12
3.3 Opis izvedbe zbiranja podatkov ... 12
4 REZULTATI ... 14
4.1 Demografski podatki anketiranih ... 14
4.2 Poznavanje načinov zaustavljanja hudih krvavitev med anketiranimi ... 15
4.3 Rezultati znanja anketirancev o uporabi Esmarchove preveze ... 17
4.4 Rezultati poznavanja indikacij in kontraindikacij za uporabo Esmarchove preveze v okviru prve pomoči ... 22
5 RAZPRAVA ... 26
5.1 O poznavanju načinov zaustavljanja hude krvavitve ... 26
5.2 O znanju uporabe Esmarchove preveze ... 27
5.3 O indikacijah ter kontraindikacijah ... 28
6 ZAKLJUČEK ... 30
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 32
8 PRILOGE
8.1 Anketni vprašalnik
KAZALO SLIK
Slika 1: Trikotna ruta z ilustracijami (Hernigou, 2016) ... 5
Slika 2: Improvizacija nameščene preveze (Zurschmeide, 2018) ... 9
Slika 3: Prikaz starostne skupine anketirancev ... 14
Slika 4: Prikaz zaposlitvenega statusa anketirancev ... 14
Slika 5: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali poznate osebo, ki je imela amputiran ud in so ji uspešno zaustavili krvavitev?« ... 15
Slika 6: Prikaz deležev odgovorov anketiranih na vprašanje o pomenu ukrepanja ob različnih vrstah hudih krvavitev ... 16
Slika 7: Prikaz deleža odgovorov na vprašanje »Ali bi rahljali (popuščali) Esmarchovo prevezo med tem, ko bi s poškodovancem čakali na prihod reševalcev?« ... 19
Slika 8: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi prenehali z nameščanjem Esmarchove preveze, če bi z njo poškodovancu povzročali hudo bolečino?« ... 19
Slika 9: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Bi znali v realnosti narediti Esmarchovo prevezo, če bi okoliščine to zahtevale?« ... 20
Slika 10: Deleži odgovorov pri vprašanju »Bi se udeležili tečaja, kjer bi se naučili ustaviti krvavitev in namestiti Esmarchovo prevezo?« ... 21
Slika 11: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru amputacij prstov na roki?« ... 22
Slika 12: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru krvavitve na vratu?« ... 23
Slika 13: Deleži odgovorov anketiranih pri vprašanju »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru opeklin, omrzlin ali ozeblin?« ... 23
Slika 14: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru ugriza kače?« ... 24
Slika 15: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru pika žuželke?« ... 24
Slika 16: Strinjanje anketirancev za namestitev Esmarchove preveze, ko smo ali nismo uspeli zaustaviti krvavitve s kompresijko obvezo ... 25
KAZALO TABEL
Tabela 1: Število in delež odgovorov anketiranih, o načinu ukrepanja v primeru hude krvavitve ... 16 Tabela 2: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev glede na trditve o uporabi Esmarchove preveze ... 18 Tabela 3: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev na danem primeru »Primer: 60- letni gospod si je ob žaganju drv z motorno žago poškodoval stegno. Iz globoke rane na notranji strani stegna močno krvavi. Kri je svetle barve in brizga iz rane. Kako bi ukrepali, če bi bili prisotni ob taki delovni nesreči?« ... 20 Tabela 4: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev glede na trditve o uporabi pripomočkov za improvizacijo Esmarchove preveze ... 21 Tabela 5: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev glede na trditve o odprtem zlomu in krvavitvah ... 22 Tabela 6: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev glede na trditve o nastalih poškodbah pri nepravilno nameščeni Esmarchovi prevezi ... 25
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
NMP Nujna medicinska pomoč
PP Prva pomoč
1
1 UVOD
Nezgode, v katerih je človek psihično ali fizično poškodovan, se pripetijo med igro, doma, na mestu zaposlitve ali z uporabo prevoznih sredstev (Kobilšek, Fink, 2017). Travmatološke poškodbe so po svetu poznane kot poškodbe, ki dosežejo največjo smrtnost. Nenadzorovana močna krvavitev je temeljni vzrok za izgubo življenja pri 35 % travmatološko poškodovanih osebah. Hitro ukrepanje in nadzor nad močno krvavitvijo je ključna veščina v prvi pomoči (PP), saj lahko tako preprečimo, da poškodovanec izkrvavi v manj kot petih minutah (Zideman, 2020). Znanje prve pomoči je bistveno za obvladovanje krvavitev pred strokovno oskrbo poškodovanca (IFRC – International federation of red cross red crescent societies, 2016).
Pomoč sočloveku je bila vedno ločena na nujno medicinsko pomoč (NMP) ter PP za laike, ki pa se je skozi zgodovino zelo razvijala (Priolcar, 2012). Razvoj PP ter medicine (od začetka človeštva do danes) ni bil linearen. Zamisel o pomoči sočloveku je prikazal boj za preživetje, najvišji razvoj prve pomoči pa je sledil med vojno (Slabe, 2016). »Prva pomoč je neposredna zdravstvena oskrba, ki jo dobi poškodovanec ali nenadno zboleli na kraju dogodka in je opravljena s preprostimi pripomočki in z improvizacijo« (Derganc, 1994, 15).
Solidarnost sočloveku je eno izmed pomembnejših dejanj, da je realizirano celotno bistvo PP (Slabe, 2016). Zideman s sodelavci (2015) PP definirajo kot začetno oskrbo in ravnanje ob nastali poškodbi oziroma bolezni. Takšno definicijo vključujejo smernice Evropskega reanimacijskega sveta. Bistvo PP je:
• vzdrževanje življenja,
• preprečevanje dodatnih poškodb ali bolezni,
• blažitev bolečine,
• zmanjšati posledice nesreče ter
• učinkovito pomagati do prihoda zdravnika (Derganc, 1994).
Vsak posameznik lahko PP nudi tako drugim kot tudi sebi, če le ima dovolj znanja.
Pomembno je, da pravilno presodimo potrebe in skupaj z znanjem poskrbimo za varnost ter primerno oskrbo poškodovanca. Prepoznati moramo, kje niso več naše kompetence in poškodovani osebi zagotoviti ustrezno profesionalno oskrbo (Zideman, 2020). Če smo dovolj hitro nudili pomoč, lahko pri nekaterih stanjih, kot so nezavest, prenehanje dihanja, zastrupitev ali huda krvavitev, rešimo življenje (Kobilšek, Fink, 2017).
2
Hudo krvavitev lahko najhitreje ustavimo z neposrednim pritiskom na rano. V primeru, da krvavitve ne moremo zaustaviti, v najslabšem primeru uporabimo prevezo uda. Pri nekaterih hudih krvavitvah na okončinah je Esmarchova preveza edini ukrep, s katerim preprečimo izkrvavitev poškodovanca (Derganc, 1994). Življenjsko ogrožajoče krvavitve niso pogoste samo v vojni, ampak tudi v primeru terorističnih napadov na množice ljudi, eksplozije min, eksplozivnih naprav in naravnih katastrof. Do večjih težav lahko pride, ko že izdelane Esmarchove preveze ni na voljo (takšne, kot jo na primer uporabljajo vojaki); zaradi nesrečnih okoliščin pa je lahko ta nujno potrebna. Poškodovance, ki močno krvavijo, lahko v tem primeru reši le improvizirana Esmarchova preveza (Stewart et al., 2014).
1.1 Krvavitve
Krvavitev opisuje razlitje krvi iz krvnega obtoka. Bolj kot je krvavitev močna, večja je nevarnost za izgubo življenja (Kobilšek, Fink 2017). Glede na volumen krvi v telesu (5̶ 6 l) lahko mlada populacija, ki ni bolna, izgubi dva do tri litre krvi brez večjih posledic. Pri malih otrocih, bolnih in slabotnih osebah je za izgubo življenja dovolj izguba enega litra krvi iz telesa (Ahčan, Špan, 2006). Glavni vir smrtnosti usodnih krvavitev so množične nesreče.
Poškodbe, ki povzročijo tako močne krvavitve, so amputacije, globoke vreznine ali strelne rane (Loftus et al., 2018).
1.1.1 Delitev krvavitev
Glede na vzrok razlikujemo med poškodbenimi in bolezenskimi, glede na lokacijo pa med zunanjimi in notranjimi krvavitvami. Travmatološke oziroma poškodbene krvavitve se pojavijo v nesrečah, kot so raztrganine, večje ureznine, usekanine, zlom kosti, udarnine, in se pri tem žile močno poškodujejo. Patološke krvavitve so rezultat bolezni žil ali krvi. Nekaj bolezenskih stanj, ki to povzročijo, so:
• tumorji, vnetja – bolezen locirana blizu žil,
• anevrizma – bolezen locirana znotraj žil,
• hemofilija – bolezen krvi (Ahčan, Špan, 2006).
3
Notranje krvavitve se kažejo kot odliv iz krvnih žil znotraj telesa. Te niso vedno očem nevidne, ampak se lahko pokažejo tudi preko človeških naravnih odprtin, na primer skozi uho, nos, usta, nožnico, sečnico, anus ali v predelu počene kože (Rai, Kaur, 2011).
Izvor zunanjih krvavitev ugotavljamo na podlagi tega, katera žila je poškodovana (Ahčan, Špan, 2006). Poznamo tri vrste žil: arterije, vene in kapilare. Vsaka skupina žil privede do različne jakosti in barve krvavitve. Kapilarna krvavitev je prisotna ob vsaki poškodbi, izguba krvi pa je minimalna. Ob prejetem udarcu je vidna kot hematom ali drugače podplutba (Krevel, 2015). Nadzor nad njimi lahko postane težaven, ko imajo poškodovanci okvaro ali pomanjkanje trombocitov (faktorjev za strjevanje krvi) (Davids, Mabry, 2015). V venah je prisotnost kisika majhna, zato je kri temno rdeče barve. Čeprav je v venah tlak nižji, se vseeno pospešeno niža volumen krvi in nastanek močne krvavitve ni izključen. Zelo intenzivna krvavitev nastane ob poškodbi arterije, saj je ta najbolj obogatena s kisikom in je v njej povišan krvni pritisk. Posledično se na hitro zniža volumen krvi (Krevel, 2015).
Življenjsko ogrožajoče so krvavitve iz arterij, predvsem v predelu dimelj, pazduhe ter vratu.
Ob krvavitvah na teh področjih je izguba krvi šestkratna v primerjavi z vensko, vse krvavitve pa je potrebno v okviru PP nemudoma zaustaviti (Ahčan, Špan, 2006). Krvavitve, pri katerih je ogroženo življenje poškodovanca, prepoznamo po hitrem iztekanju ali brizganju krvi iz rane, z veliko razlite krvi na tleh, ali ko krvavitev ni mogoče ustaviti samo z neposrednim pritiskom na krvaveče mesto (Zideman, 2020). Ko ugotovimo za katero poškodbo žile gre in kako močna je krvavitev, se odločimo za primeren način, kako jo ustaviti (Kobilšek, Fink, 2017).
1.1.2 Načini zaustavljanja zunanje krvavitve
Poznamo tri načine, kako se krvavitev zaustavi, in sicer z neposrednim pritiskom na rano, kompresijsko obvezo ter prevezo. Poznamo tudi pritisk na področno arterijo, ki pa ga novejše smernice več ne priporočajo (Ahčan, Špan, 2006). Oseba, ki je prva v stiku s poškodovancem in mu nudi PP, lahko to najprej naredi z močnim pritiskom na mesto krvavitve (Zideman et al., 2015). Že leta nazaj je veljalo, da je najboljši način za zaustavljanje krvavitve neposredni pritisk z roko na rano. Tudi danes je v predbolnišničnem okolju ta način prva izbira, da se krvavitev zaustavi (Davids, Mabry, 2015). Neposredni pritisk lahko ustvarjamo preko čiste tkanine z roko. Na ta način je nadzor nad krvavitvijo lahko delno ali v celoti uspešen.
4
Poškodovani ud lahko dvignemo nad nivo srca in s tem še dodatno pripomoremo k znižanju pretoka krvi. Kljub temu da je izvajanje neposrednega pritiska na rano nujno za takojšnjo pomoč ob močni krvavitvi, se pojavijo nevšečnosti, kot so učinkovitost zaustavitve krvavitve, težavnost ohranjanja enakomernega pritiska na rano dlje časa. Ne glede na to nam nudi takojšni nadzor ter omejitev izgube krvi do naslednjega nadomestnega načina (Naimer, 2014). Tkanina, s katero pritisnemo na rano, mora biti dovolj debela, da na krvavečem mestu ne razširi ali zmanjša pritiska. Ko je enkrat nameščena, vzdržujemo močan pritisk do prihoda profesionalne oskrbe. Rane v tem času ne pregledujemo, saj lahko preprečimo strjevanje krvi ali povzročimo ponovno krvavitev. Oseba, ki nudi takšno PP, mora mesto pritiska stalno opazovati. Za nadzor nad arterijskimi krvavitvami moramo doseči dovolj močan pritisk (20 minut ali več), ki bo zaustavil krvavitev. Venska krvavitev se zaustavi z manjšim pritiskom in v krajšem času kot arterijska (Davids, Mabry, 2015).
Če je poškodovancev več ali v primeru, da dajalec PP ne more izvajati neposrednega pritiska z roko, se namesti kompresijska obveza. Kompresijska obveza je učinkovita in zanesljiva, da z njo zaustavimo zunanjo krvavitev. Lahko jo izdelamo iz materialov, kot so elastični povoji, kravate ali že pripravljeni praktični povoji. Pogoji nameščanja so enaki tako pri neposrednem pritisku z roko kot pri kompresijski obvezi. Neposredno na rano položimo nekaj plasti čiste tkanine in obvežemo s pomočjo povoja, trikotne rute ali druge ustrezne improvizirane obveze (npr. kravate). Zadosten pritisk je največjega pomena, da se krvavitev ustavi (Davids, Mabry, 2015). Kompresijska obveza se uporabi, ko je krvavitev že nadzorovana, ne uporablja pa se kot nadomestitev ročnega pritiska na rano. Pritisk na področne arterije ni priporočljiv način za nadzorovanje hudih krvavitev (Zideman, 2020).
Če ugotovimo, da zaustavitev krvavitve s kompresijsko obvezo ni bila uspešna in je še vedno ogroženo življenje poškodovanca, ali da z nobenim drugim načinom ne moremo zaustaviti hude krvavitve, namestimo prevezo uda (Ahčan, Špan, 2006).
1.2 Zgodovina uporabe preveze
Prvi zapisi o uporabi preveze segajo v antiko. Skozi stoletja se je pomen preveze spreminjal;
v določenem obdobju so jo priporočali, saj je pomenila rešitev življenja, po drugi strani pa je bila zaradi nevarnosti dodatnih poškodb tkiv v določenih obdobjih odsvetovana (Welling et al., 2012). Etienne Morel je prvič uporabil prevezo na bojišču v Flandersu leta 1674. Odtlej
5
se je preveza uda vedno uporabljala že v predbolnišničnem okolju za zdravljenje poškodovanih bolnikov kot tudi med samo operacijo (McMillan et al., 2020).
Ko Friedrich von Esmarch predstavi svojo metodo na Congress of the German Surgical Association leta 1873, se metoda poimenuje Esmarchova preveza. Friedrich je bil pionir v vojni triaži in pri oskrbah ran. Uporabil je trikotne rute in razvil povoj, ki se ga lahko uporablja v različnih oblikah za oskrbo ranjenih, in tako pomagal rešiti življenja. Ilustracije na trikotnih rutah (Slika 1) so upodabljale primerno uporabo preveze na kateremkoli delu telesa, kar je vojakom olajšalo nameščanje.
Slika 1: Trikotna ruta z ilustracijami (Hernigou, 2016)
Trikotno ruto so lahko uporabljali zloženo ali raztegnjeno na 32 različnih načinov. Bila je zelo enostavna in genialna iznajdba (kje in kako jo uporabiti), v kolikor je nekdo imel prevezo in nekdo ilustracijo. Pred predstavitvijo same Esmarchove preveze ljudje niso vedeli, koliko krvi se lahko izgubi iz posameznih poškodovanih delov (npr. stegenska amputacija), če preveze ne bi namestili (Hernigou, 2016).
V prvi svetovni vojni so bile poškodbe na udih izjemno pogoste. Predvidljivi so bili slabi rezultati (amputacije uda, gangrene ali celo smrt); saj je bil to čas, ko hiter premik poškodovanega največkrat ni bil možen in je posledično prišlo do pretirano dolgega nameščanja prevez. Po prvi svetovni vojni je Arnold Dwight Tuttle napisal Priročnik za sanitejce/vojaško zdravstveno osebje in v njem zapisal pravila o uporabi preveze, ki so pomembna še danes:
6
• preveze ne pokrivamo,
• na listek napišemo ''Esmarchova preveza'',
• če je poškodovana oseba prisebna, mora poročati, s kom je bila v kontaktu in kdo ji je prevezo namestil,
• preveze ne pustimo nameščene več kot 6 ur, saj bo ud zagotovo odmrl (Welling et al., 2012).
Za Esmarchovo prevezo se odločimo glede na vrsto poškodbe, lokacijo, kjer je prišlo do poškodbe in predviden čas nameščene preveze. Esmarchova preveza je bil temeljni ukrep v vojni za oskrbo travmatskih poškodb (Welling et al., 2012).
Dr. John Edward Hutton je leto dni preživel v Vietnamski vojni (1955–1975) in omenja, da je bilo veliko prevez improviziranih z uporabo pasov, vrvic, rut, gaz in cevi. Videl je več rešenih življenj kot smrti z uporabo preveze (Welling et al., 2012). Strelne rane, bombe ob cesti, improvizirane eksplozivne naprave so bile vzrok za hude poškodbe tudi med vojno v Afganistanu (1979–1989) in Iraku (2003–2011). Vse poškodbe pa so jim prinesle veliko znanja o uporabi preveze, saj so z njo rešili več kot 2000 vojakov (Fuchs, 2020).
V primeru terorističnega napada, v vojni in tudi pri določenih nesrečah posameznikov je uporaba Esmarchove preveze nudila več prednosti kot slabosti. S tem se je strah pred neuporabo preveze zmanjšal (IFRC, 2016).
1.3 Lastnosti Esmarchove preveze
Iz francoske besede ''turner'' (obrni se) se je razvil izraz ''tourniquet'' (preveza) (Fuchs, 2020).
Pojem se uporablja za poimenovanje pripomočka, ki se ga uporabi, da zmanjšamo ali popolnoma prekinemo hudo vensko ali arterijsko krvavitev na okončinah (McMillan et al., 2020), najpogosteje ob amputacijah in zmečkaninah (Kobilšek, Fink, 2017).
Esmarchova preveza je lahko narejena iz različnih materialov, na primer 5 cm širokega pasu, kravate, trikotne rute ali manšete za merjene krvnega tlaka (Ahčan, Špan, 2006). Uporabimo lahko tudi kos oblačila (rokav dolge majice) in iz njega naredimo primeren trak. Širši kot je, večje, hitrejše in učinkovitejše je zaustavljanje krvavitve (McMillan et al., 2020). Manjša kot je širina preveze, večje so sile na mehko tkivo, bolečina bo močnejša, prizadete so žile
7
ter mišice. Najpogosteje imamo opravka s takšnimi problemi, ko želimo improvizirati prevezo (Fuchs, 2020).
Improvizacija ni priporočljiva, lahko pa se izvede v primeru, ko nimamo na voljo ustreznih profesionalnih pripomočkov. Najbolj se priporočajo preveze, izdelane iz oblačil. Te morajo biti široke najmanj 4–5 cm, da se izognemo slabim posledicam. Za praktično prevezo sta potrebna dva kosa oblačil, in sicer eden za samo prevezo in drug za pritrditev. Potrebna je tudi trša palica, ki služi, da se preveza dodatno zategne (Fuchs, 2020). Improvizirana preveza je z uporabo vitla (palice, s katero prekinemo pretok krvi v predelu pod rano) (angl.
Windlass) uspešna v 32 %, brez pa je neuspeh preveze 99 %. Na podlagi teh podatkov mora improvizirana preveza vedno vsebovati vitel za prekinitev pretoka krvi. Medtem, ko televizija in filmi uprizarjajo kot improvizirano prevezo pas za hlače, je ta v resničnem življenju zelo težaven za učinkovito uporabo (Loftus et al., 2018).
1.4 Indikacije in kontraindikacije za namestitev Esmarchove preveze
Ko je ud stisnjen in je vidna močna krvavitev, lahko oseba, ki nudi PP, namesti Esmarchovo prevezo (Kragh, 2011). Indikacije, ko se prevezo lahko uporabi, so:
• enakomerno hitra, brizgajoča krvavitev,
• neuspešna zaustavitev krvavitve z načinom neposrednega pritiska ali kompresijske obveze,
• vrsta poškodbe, kjer ne moremo ustvariti neposrednega pritiska,
• vidna prepojena oblačila s krvjo,
• vidna velika količina krvi na tleh,
• amputacije okončin,
• poškodovanec je v šoku (Fuchs, 2020).
Popolnih kontraindikacij za uporabo Esmarchove preveze na udih ni, mora pa biti specifično določena glede na poškodovanca in osnovne postopke (McMillan et al., 2020). Zapleti nameščene preveze so rezultat neposrednega stiska na mestu, ponovne krvavitve, venskih zastojev, ishemije (Shackelford et al., 2015), dvigovanja udov ali kompresijskega povijanja (Kragh, 2011).
8
Najpogosteje pride do zapleta ob nameščanju preveze v PP, ko izvajalec preveze ne zategne dovolj močno in se posledično krvavitev nadaljuje preko mehkega tkiva v predel uda pod rano (dlje od trupa). Navzoča je tudi bolečina, vendar je ta vedno prisotna, če želimo, da je namestitev preveze uspešna (Fuchs, 2020). Največkrat je poškodovano živčno tkivo, kar lahko povzroči različne stopnje funkcionalne oslabelosti, ki so v večini primerov najpogosteje začasne, s popolnim funkcionalnim okrevanjem. Poleg tega lahko neposredno mehansko stiskanje privede do poškodb kože, venskih in mišičnih poškodb (McMillan et al., 2020), zlasti z uporabo ožjih prevez (Shackelford et al., 2015). Uporaba širših prevez ter zmanjšan čas namestitve sta najučinkovitejša dejavnika, da preprečimo prej navedene poškodbe. Preprečevanje poškodb je posebnega pomena pri osebah, ki so si namestile prevezo ob krvavitvi, ki ni bila življenjsko ogrožajoča (Shackelford et al., 2015). Področja, na katerih se prevezo ne namešča, so sklepi (Fuchs 2020), glava, vrat, pazduhe, trup, dimlje ali na okončine dojenčka (Zideman, 2020).
1.5 Namestitev Esmarchove preveze
Prvotno za zaustavitev krvavitve uporabimo neposreden pritisk na rano za najmanj 15 minut.
Prevezo uporabimo le, če krvavitve ne zaustavimo in je ogroženo življenje (Galante, 2017).
Krvavitev iz rane lahko s prevezo preprečimo tako, da jo namestimo nad krvavečim mestom (bližje trupu). Preveza deluje pravokotno na tlak, ustvarjen v žilah (Fuchs, 2020). Največkrat se preveze namestijo ob večjih travmatoloških poškodbah v času pred prihodom v bolnišnico na stegno ali zgornji ud, uporablja pa se jo tudi med operacijami (McMillan et al., 2020).
Namestitev mora biti dovolj močna in hitra, kajti v nasprotnem primeru pride do neželenih posledic (Kragh, 2011). Zaradi že prej omenjenih poškodb je predviden čas Esmarchove preveze na udu 30–45 minut (Kobilšek, Fink, 2017). Čas nameščene preveze mora biti, v kolikor je mogoče, minimalen, saj so zapleti neposredno povezani s časom in pritiskom preveze (McMillan et al., 2020). Zelo pomemben je vrstni red postopkov namestitve.
Najpomembnejše nam je preživetje poškodovanega, zato moramo zelo dobro premisliti, ali je primerno v določeni situaciji namestiti Esmarchovo prevezo ali ne (Kragh, 2011).
Že na začetku moramo biti dobro organizirani. Zagotovimo varnost poškodovanega, sebe, okolja in če le imamo na voljo rokavice, si jih nadenemo (Kobilšek, Fink, 2017). Za boljši pregled rane oblačila na mestu poškodbe raztrgamo in v nadaljevanju namestimo prevezo,
9
ki mora biti locirana 5–7 cm nad krvavečim mestom. V izjemah je lahko nameščena tudi čez oblačila, ne smemo pa jo dati čez sklep (Fuchs, 2020). Zloženo trikotno ruto, kos oblačila ali drugo sredstvo, ki ga bomo uporabili, namestimo okoli poškodovanega uda nad rano.
Pomembno je, da obvezo tesno zategnemo in skupaj s palico, ki bo delovala kot vitel, vrtimo, da zaustavimo pretok krvi (Kobilšek, Fink, 2017). To počnemo toliko časa, da na udu pod prevezo ne čutimo več pulza (Galante, 2017). Ko je vitel dovolj zategnjen in ga želimo ohraniti nepremičnega, ga z drugo tkanino pritrdimo na ud. Biti mora vzdržljiv, da se ne bo pri ustvarjanju tlaka z zategovanjem prelomil ali pretrgal. V primeru, da ga nimamo, ga poskušamo improvizirati z materialom preveze (Loftus et al., 2018) (Slika 2).
Slika 2: Improvizacija nameščene preveze (Zurschmeide, 2018)
Naimer (2014), Kobilšek in Fink (2017) priporočajo, da prizadeto osebo nato namestimo v vodoravni položaj na hrbet, hkrati pa mu poškodovane ude dvignemo nad nivo srca; s tem pa se ne strinjajo IFRC (2016), Gradišek s sodelavci (2015) in zgoraj omenjeni Kragh (2011).
Vsaka krvavitev se mora ustaviti kmalu po nameščeni prevezi (Galante, 2017). V primeru, da se ne, je potrebna namestitev dvojnih prevez eno ob drugi ali uporaba širše preveze (Kragh, 2011). Ko je krvavitev ustavljena in pod nadzorom, označimo čas namestitve, do prihoda reševalcev opazujemo prizadeto nogo ali roko (zatekanje, ponovna krvavitev, povečana togost mišic) (Galante, 2017). Na poškodovanem udu tipamo pulz, da vidimo, ali
10
je prisoten ali ne. Esmarchova preveza nikoli ne sme biti pokrita. Če jo pokrijemo, lahko osebje v bolnišnici pokrite preveze ne vidi pravočasno, kar posledično pomeni daljši namestitveni čas ter poslabša stanje poškodbe (Fuchs, 2020). Kar pa je najpomembneje, preveze ne odstranjujemo ali rahljamo do prihoda profesionalne oskrbe (Galante, 2017).
Esmarchova preveza se v preteklosti ni vedno pojavljala v učnih programih, namenjenih splošni javnosti, saj ni bilo zadostnih dokazov, da bi jo laiki znali ustrezno namestiti, brez dodatnih poškodb tkiv. Da bi bilo v program PP smiselno vključiti izobraževanje o prevezi, mora biti to podkrepljeno s prakso (nameščanje preveze in sodelovanje pri hudih krvavitvah na različnih primerih) (IFRC, 2016).
Najpomembnejše kar si morajo osebe v času izobraževanja zapomniti je, da se prevezo namešča samo v primerih, ki so ogrožajoči za življenje (IFRC, 2016). Pojavlja se vprašanje o znanju uporabe Esmarchove preveze v primeru hude krvavitve med laiki.
11
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je poznavanje uporabe Esmarchove preveze v PP med laično populacijo. Cilji so ugotoviti, ali laiki vedo, kdaj uporabljamo Esmarchovo prevezo v PP, kako in s čim jo naredimo in kako deluje.
Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja.
• Koliko anketiranih pozna pravilno uporabo Esmarchove preveze v okviru PP?
• Ali anketirani poznajo indikacije in kontraindikacije za namestitev Esmarchove preveze?
• Ali anketirani poznajo primerne pripomočke za namestitev Esmerchove preveze?
• Kakšno je mnenje anketiranih o uporabi Esmarchove preveze v primeru, da bi v resnični situaciji okoliščine zahtevale njeno namestitev?
12
3 METODE DELA
Tematiko podpira strokovna literatura, ki smo jo iskali v slovenskem jeziku: krvavitev, prva pomoč, življenjsko ogrožajoče poškodbe, Esmarchova preveza; ter angleškem jeziku:
bleeding, first aid, tourniquet, major injuries, tourniquet. Pregledovanje literature se je iskalo preko mednarodnih podatkovnih baz PubMed, DiKul, ResearchGate, Google Scholar.
Vključitveni kriteriji analize literature so bili: ustrezna vsebina ter starost literature (med letom 2006 in 2021), dostopnost besedila v celoti in možnost izposoje gradiva. Izbrana literatura je bila iskana v obdobju od maja 2020 do februarja 2021.
3.1 Opis populacije
Ugotavljali smo znanje laične populacije, starejše od 18 let. Starostna struktura anketiranih je med 18 in 70 let, s prevladovanjem ženskega spola. Vseh anketirancev je bilo 190.
3.2 Opis merskega instrumenta
Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika (Priloga 1), ki je bil oblikovan s spletnim programskim orodjem 1-ka. Sestavljen je bil iz 27 vprašanj štirih glavnih sklopov: poznavanje uporabe Esmarchove preveze v PP, presojanje indikacij ter kontraindikacij za namestitev, poznavanje primernih pripomočkov ter splošno mnenje o Esmarchovi prevezi in njena uporaba v realnosti. Vprašanja so bila zaprtega tipa in oblikovana na osnovi aktualne strokovne literature (Ahčan, Špan, (2006), IFRC (2016), Gradišek et al., (2015), Derganc, (1994), Fuchs, (2020) in ostalih). Prvotno smo se želeli prepričati, ali je vprašalnik za laike dovolj razumljiv, in ugotoviti, ali vedo, kako izgleda Esmarchova preveza. V ta namen smo aprila 2021 posredovali testno različico 10 anketirancem, ki so nam pomagali pri izboljšavi anketnega vprašalnika.
3.3 Opis izvedbe zbiranja podatkov
Vprašalnik je bil poslan naključno izbrani laični populaciji preko socialnih omrežij ter preko elektronske pošte. Pričakovana velikost vzorca je bila 200 oseb, pridobljeni rezultati so bili analizirani z Microsoft Excel Office Home 2019. Časovno obdobje anketiranja je bilo od 26.
13
4. 2021 do 5. 5. 2021. Upoštevali smo samo v celoti izpolnjene vprašalnike, ostale smo izključili.
14
4 REZULTATI
V nadaljevanju so predstavljeni demografski podatki ankete, sledijo rezultati znanja o načinih zaustavljanja hude krvavitve, o znanju uporabe Esmarchove preveze in poznavanju indikacij ter kontraindikacij za njeno uporabo v okviru PP.
4.1 Demografski podatki anketiranih
Na anketni vprašalnik je v celoti odgovorilo 190 oseb, od tega 149 žensk in 41 moških.
Glede na starostno skupino je na anketni vprašalnik odgovorilo največ oseb starih med 18 in 30 let (Slika 3).
Slika 3: Prikaz starostne skupine anketirancev
Približno polovica anketiranih je zaposlenih (Slika 4).
Slika 4: Prikaz zaposlitvenega statusa anketirancev
2%
75%
17%
7%
pod 18 let 18 - 30 let 31 - 50 let 51 - 70 let
5%
39%
49%
6%
dijak/inja študent/ka zaposlen/a brezposelen/na
15
Anketirani ne poznajo osebe, ki je imela resnično amputiran ud in so ji uspešno zaustavili krvavitev (Slika 5).
Slika 5: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali poznate osebo, ki je imela amputiran ud in so ji uspešno zaustavili krvavitev?«
V anketi je sodelovala skoraj 1/3 zdravstvenih delavcev (29 %). Kot zadnje smo anketirance vprašali po njihovih poklicih in prostočasnih dejavnostih (na primer motoristi, delavci v gozdu…) in s tem dobili vzorec anketiranih, ki spada pod ogroženo skupino za nastanek hude krvavitve in potrebo po namestitvi Esmarchove preveze. To so bili v večini gasilci, motoristi, plezalci, delavci na strminah, mehaniki, gozdarji, delavci na strehi ter strelci (delo z orožjem).
4.2 Poznavanje načinov zaustavljanja hudih krvavitev med anketiranimi
153 anketirancev je označilo, da je arterijska krvavitev tista, za katero je potrebno takojšnje ukrepanje (Slika 6).
8%
92%
DA NE
16
Slika 6: Prikaz deležev odgovorov anketiranih na vprašanje o pomenu ukrepanja ob različnih vrstah hudih krvavitev
Najpogostejši odgovori anketirancev o načinih zaustavljanja hude krvavitve so, da bi s prsti pritisnili na glavno arterijo nad poškodovanim delom, 102 osebi bi namestili kompresijsko obvezo in 93 oseb bi namestilo Esmarchovo prevezo. Odgovor »na krvaveče mesto bi s prsti pritisnil/a preko čiste tkanine« je na 4 mestu (Tabela 1).
Tabela 1: Število in delež odgovorov anketiranih, o načinu ukrepanja v primeru hude krvavitve
FREKVENCE ODSTOTKI
S prsti bi pritisnil/a na glavno arterijo nad poškodovanim delom.
127 67 %
Na krvaveče mesto bi namestil/a
kompresijsko obvezo. 102 54 %
Na krvaveče mesto bi namestil/a
Esmarchovo prevezo. 93 49 %
Na krvaveče mesto bi s prsti
pritisnil/a preko čiste tkanine. 87 46 %
Ne vem. 4 2 %
Krvavitve ne bi ustavil/a, ampak bi klical/a reševalce (nujna medicinska pomoč).
3 2 %
Na krvaveče mesto bi nalepil/a
obliže. 3 2 %
SKUPAJ 190 100 %
1% 5%
81%
11% 3%
kapilarna
venska
arterijska
vse zahtevajo takojšnje ukrepanje
ne vem
17
Anketirancev, ki so menili, da bi Esmarchova preveza lahko rešila življenje pri nadaljnji oskrbi krvavitve je bilo 97 %, 3 % so izbrali možnost ne vem.
4.3 Rezultati znanja anketirancev o uporabi Esmarchove preveze
S trditvijo »Esmarchovo prevezo uporabljamo za zaustavljanje hude krvavitve v primeru, da s kompresijsko obvezo krvavitve ne zaustavimo«, se je popolnoma strinjalo 67 % anketiranih. Večina je označila, da se Esmarchova preveza ne uporablja ob vsaki manjši krvavitvi. S popolnim strinjanjem je 72 anketiranih izbralo trditev, da z Esmarchovo prevezo popolnoma prekinemo krvavitev na okončinah. S trditvijo »je eden boljših načinov za imobilizacijo krvavečega uda«, se 25 % anketiranih sploh ni strinjalo (stopnja 1), 25 % pa se jih je odločilo za stopnjo 5 (popolnoma se strinjam). 90 anketirancev se sploh ni strinjalo, da bi Esmarchovo prevezo nameščali samo reševalci ali drugo usposobljeno zdravstveno osebje, v nasprotju pa se je popolnoma strinjalo 9 oseb (Tabela 2).
18
Tabela 2: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev glede na trditve o uporabi Esmarchove preveze
1 (sploh se ne
strinjam)
2 (se ne strinjam)
3 (delno se strinjam, delno se ne strinjam)
4 (se strinjam)
5 (popolnoma
se strinjam) ne vem
A
4
2 %
4
2 %
10
5 %
32
17 %
128
67 %
12
6 %
B
155
82 %
17
9 %
6
3 %
2
1 %
5
3 %
5
3 %
C
20
11 %
19
10 %
37
19 %
30
16 %
72
38 %
12
6 %
D
47
25 %
23
12 %
28
15 %
28
15 %
48
25 %
16
8 %
E
90
47 %
36
19 %
26
14 %
15
8 %
9
5 %
14 7 %
Legenda : A ̶̶ uporabljamo jo za zaustavljanje hude krvavitve v primeru, da s kompresijsko obvezo krvavitve ne zaustavimo; B ̶ uporabljamo jo ob vsaki manjši krvavitvi; C ̶ z njo popolnoma prekinemo krvavitev na okončinah; D ̶ je eden boljših načinov za imobilizacijo krvavečega uda; E ̶ je preveza, ki jo lahko nameščajo samo reševalci ali drugo usposobljeno zdravstveno osebje.
19
92 oseb Esmarchove preveze ne bi rahljalo do prihoda NMP (Slika 7).
Slika 7: Prikaz deleža odgovorov na vprašanje »Ali bi rahljali (popuščali) Esmarchovo prevezo med tem, ko bi s poškodovancem čakali na prihod reševalcev?«
44 % anketirancev ne ve, da kljub bolečini nadaljujemo z nameščanjem preveze, saj je reševanje življenja pomembnejše (Slika 8).
Slika 8: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi prenehali z nameščanjem Esmarchove preveze, če bi z njo poškodovancu povzročali hudo bolečino?«
57 oseb bi na danem primeru ravnala tako, da bi z roko pritisnila na rano, poklicala 112 in se nato ravnala po njihovih navodilih. 47 oseb bi ravnalo s pritiskom roke na rano, nato bi naredili kompresijsko obvezo in poklicali 112 (Tabela 3).
33%
48%
18%
DA NE NE VEM
18%
56%
26% DA
NE NE VEM
20
Tabela 3: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev na danem primeru »Primer: 60- letni gospod si je ob žaganju drv z motorno žago poškodoval stegno. Iz globoke rane na notranji strani stegna močno krvavi. Kri je svetle barve in brizga iz rane. Kako bi ukrepali,
če bi bili prisotni ob taki delovni nesreči?«
FREKVENCE ODSTOTKI
Z roko bi pritisnil/a na rano, poklical/a 112, nato ravnal/a po njihovih navodilih.
57 30 %
Na rano bi pritisnil/a z roko, nato bi naredil/a kompresijsko obvezo in poklical/a 112.
47 25 %
Takoj bi namestil/a Esmarchovo prevezo in poklical/a 112.
40 21 %
Takoj bi poklical/a 112, nato bi z roko pritisnil/a na rano ali namestil/a kompresijsko obvezo.
32 17 %
Takoj bi poklical/a 112, nato pa
namestil/a Esmarchovo prevezo. 14 7 %
SKUPAJ 190 100 %
V praksi polovica anketirancev meni, da bi znali narediti prevezo, polovica je ne bi znala ali ni prepričana (Slika 9).
Slika 9: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Bi znali v realnosti narediti Esmarchovo prevezo, če bi okoliščine to zahtevale?«
50%
24%
26% DA
NE NE VEM
21
Iz tabele 4 je razvidno, da bi za improvizacijo preveze največkrat uporabili trikotno ruto in kos oblačila. 68 % bi izbralo tudi pas za kavbojke, širok 2 cm.
Tabela 4: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev glede na trditve o uporabi pripomočkov za improvizacijo Esmarchove preveze
FREKVENCE ODSTOTKI
Trikotno ruto 160 84 %
Kos oblačila 155 82 %
Pas za kavbojke, širok 2 cm 130 68 %
Elastični povoj, širok 6 cm 94 49 %
Vezalke 31 16 %
Vrvico 24 13 %
Nič, saj je ne bi znal narediti 8 4 %
Žico 6 3 %
Drugo (napišite kaj) 5 3 %
Ne vem 2 1 %
SKUPAJ 190 100 %
Tečaja o Esmarchovi prevezi bi se udeležilo 151 anketiranih (Slika 10).
Slika 10: Deleži odgovorov pri vprašanju »Bi se udeležili tečaja, kjer bi se naučili ustaviti krvavitev in namestiti Esmarchovo prevezo?«
79%
6%
14%
DA NE NE VEM
22
4.4 Rezultati poznavanja indikacij in kontraindikacij za uporabo Esmarchove preveze v okviru prve pomoči
V primeru amputacij prstov na roki bi več kot polovica anketiranih namestila Esmarchovo prevezo ali ne vedo, kaj bi (Slika 11).
Slika 11: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru amputacij prstov na roki?«
Iz tabele 5 je razvidno, da anketiranci vedo, kdaj se prevezo namesti in kdaj ne. Anketirani so potrdili namestitev preveze pri odprtem zlomu skupaj z močno krvavitvijo na stegnu (74
%) ter močno krvavitvijo nadlakti (79 %). Potrdili so, da preveze ne bi namestili pri odprtem zlomu in manjši oziroma šibki krvavitvi stegna (89 %) in nadlakti (91 %) (Tabela 5).
Tabela 5: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev glede na trditve o odprtem zlomu in krvavitvah
DA NE NE VEM
V primeru odprtega zloma in močne krvavitve stegna
141 74 %
37 19 %
12 6 %
V primeru odprtega zloma in manjše oziroma šibke krvavitve stegna
13 7 %
170 89 %
7 4 %
V primeru odprtega zloma in močne krvavitve nadlakti
150 79 %
28 15 %
12 6 %
V primeru odprtega zloma in manjše oziroma šibke krvavitve nadlakti
10 5 %
173 91 %
7 4 % 41%
44%
15%
DA NE NE VEM
23
174 anketirancev preveze ne bi namestilo, ko je močna krvavitev na vratu. 16 oseb je skupaj odgovorilo z DA ali NE VEM (Slika 12).
Slika 12: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru krvavitve na vratu?«
Preveze v primeru opeklin, omrzlin ali ozeblin večina anketirancev ne bi namestila (Slika 13).
Slika 13: Deleži odgovorov anketiranih pri vprašanju »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru opeklin, omrzlin ali ozeblin?«
Skupno107 anketiranih bi v primeru ugriza kače namestilo Esmarchovo prevezo ali v to niso prepričani.
3%
92%
5%
DA NE NE VEM
2%
95%
3%
DA NE NE VEM
24
Slika 14: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru ugriza kače?«
169 anketiranih v primeru pika žuželke ne bi namestila preveze (Slika 15).
Slika 15: Deleži odgovorov anketiranih na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru pika žuželke?«
Pri vprašanju »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru zmečkanine, odtrganine, popolne ali nepopolne amputacije roke/noge, ko smo ali nismo uspeli s kompresijsko obvezo zaustaviti krvavitev? « so anketiranci pri uspešni kompresiji v 84 % odgovorili z NE in pri neuspešni kompresiji v 88 % z DA.
38%
44%
18%
DA NE NE VEM
4%
89%
7%
DA NE NE VEM
25
Slika 16: Strinjanje anketirancev za namestitev Esmarchove preveze, ko smo ali nismo uspeli zaustaviti krvavitve s kompresijko obvezo
Dobre tri četrtine anketiranih je označilo, da preveza največkrat povzroči odmrtje uda. Nato sledijo poškodbe žil in poškodbe živcev (Tabela 6).
Tabela 6: Prikaz števila in deleža odgovorov anketirancev glede na trditve o nastalih poškodbah pri nepravilno nameščeni Esmarchovi prevezi
FREKVENCE ODSTOTKI
Odmrtje uda 146 77 %
Poškodbe žil 123 65 %
Poškodbe živcev 116 61 %
Poškodbe mišic 108 57 %
Poškodbe kože 106 56 %
Nobenih poškodb, če jo
pravilno namestiš 41 22 %
Poškodbe sklepa nad
prevezo 27 14 %
Ne vem 18 9 %
SKUPAJ 190 100 %
7%
84% 88%
8% 6% 6%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
SMO USPELI NISMO USPELI
ODSTOTEK
USPEŠNOST DA NE NE VEM
26
5 RAZPRAVA
5.1 O poznavanju načinov zaustavljanja hude krvavitve
Primarno smo ugotavljali, kako dobro anketiranci poznajo osnovna dejstva o krvavitvah. 81
% anketiranih je vedelo, da je arterijska krvavitev tista, ki zahteva takojšnje ukrepanje.
Ahčan in Špan (2006) sta poudarila, da je arterijska krvavitev šestkrat večja od venske in zato zahteva takojšnje ukrepanje. Opazili smo pomankanje znanja anektiranih v zvezi s prvim ukrepom za obvladovanje hude krvavitve v okviru PP. V primeru hude krvavitve bi 46% anketirancev med pravilnimi odgovori izbralo postopek, da na krvaveče mesto s prsti pritisnejo preko čiste tkanine. Gradišek s sodelavci (2015) ter Deakin s sodelavci (2010) trdijo, da se močne zunanje krvavitve ne zaustavlja preko pritiska glavne arterije nad poškodovanim delom, kar je veljalo kot smernica do leta 2015. Za slednjo trditev med napačnimi odgovori, se je odločila večina (67 %) vprašanih. Načini, da se krvavitev zaustavi, si sledijo po vrstnem redu, ki temelji na uspešnosti zaustavljene krvavitve. Poškodovancu, ki močno krvavi, bi sprva pomagali z močnim pritiskom roke (preko čiste tkanine) na krvaveče mesto (Zideman et al., 2015). V primeru, da ne bi zaustavili krvavitve, ali v primeru, da je poškodovanih oseb veliko, bi namestili kompresijsko obvezo. Davids in Mabry (2015) sta potrdila zanesljivost in učinkovitost kompresijske obveze za zaustavljanje krvavitve. V naši raziskavi je bilo 84 % anketiranih seznanjenih, da v primeru zmečkanine, odtrganine, popolne ali nepopolne amputacije roke/noge, ko smo s kompresijsko obvezo uspešno zaustavili krvavitev, ni potrebno nameščati Esmarchove preveze. V primeru, ko s kompresijsko obvezo nismo uspeli zaustaviti krvavitve (88 %), anketiranci vedo, da je potrebno namestiti Esmarchovo prevezo. S tem sta se strinjala tudi Ahčan in Špan (2006).
Če hude krvavitve ne obvladamo, obstaja možnost, da poškodovanec umre. Temu se lahko izognemo s pogostejšo uporabo Esmarchove preveze ob hudi krvavitvi (Kragh et al., 2011).
Naimer (2014) je raziskal, da imamo lahko z dvigom uda nad nivojem srca boljši nadzor nad zaustavljanjem krvavitve, saj se zniža tlak na krvavečem mestu. S tem se strinjata tudi Kobilšek in Fink (2017) z izjemo, da tega ne storimo v primeru notranjih krvavitev, poškodbi glave, nog ali medenice. Z dvigovanjem uda se niso strinjali Gradišek s sodelavci (2015), Kragh (2011) ter IFRC (2016), ki so raziskali, da z dvigom uda lahko zgolj poslabšamo krvavitev in podaljšamo hospitalizacijo.
27
5.2 O znanju uporabe Esmarchove preveze
Med navedenimi trditvami, ki so se nanašale na uporabo Esmarchove preveze v PP, je bil pri možnosti »je preveza, ki jo lahko nameščajo samo reševalci ali drugo usposobljeno zdravstveno osebje« izbran delež odgovorov 47 %, kar za laično populacijo ni malo. S tem so nam pokazali, da lahko Esmarchovo prevezo namesti kdor koli z malo znanja. Da so laiki tisti, ki imajo glavno vlogo v PP ob zaustavljanju krvavitve, so dokazali Dennis in sodelavci (2019). Zideman (2020) je potrdil, da lahko to storijo uspešno in pravilno. Pri vprašanju »Ali bi rahljali (popuščali) Esmarchovo prevezo, med tem ko bi s poškodovancem čakali na prihod reševalcev?« 48 % anketiranih preveze ne bi popuščalo, kar je pravilno, in to zagovarja tudi Galante (2017) in Fuchs (2020). V nasprotnem primeru (33 %) bi prevezo popuščali. Na eni strani smo ugotovili precejšen delež anketiranih, ki so uporabo preveze povsem napačno opredelili (npr. pri ugrizu kače, nameščanju preveze na vrat, rahljanje preveze, ukrepanju pri primeru), po drugi strani pa so bili anektirani motivirani za obnovitev znanja z udeležbo tečaja, kjer bi se naučili ustaviti krvavitev in namestiti Esmarchovo prevezo (79 %). Denis s sodelavci (2019) bi priporočili tečaje, ki bodo dovolj preprosti, da lahko laična populacija enostavno osvoji uporabo Esmarchove preveze, vendar bi še vedno vsebovali dovolj natančna navodila. Zwislewski s sodelavci (2019) so potrdili učinkovitost udeležbe tečajev. Sodelujoči, ki so imeli poleg teorije tudi vaje, so pokazali boljše praktično znanje pri nameščanju preveze uda kot tisti, ki so bili deležni le teorije. Na primer tečaj Stop the Bleed spodbuja celotno populacijo k takojšnji pomoči, hitremu odzivu, prepoznavanju in nadzorovanju hude krvavitve. Preko njega bi se lahko naučili ukrepanja v različnih okoliščinah okoli nas. Osnovna načina za ukrepanje ob krvavitvah, ki bi ju moral znati vsak, sta neposreden pritisk ter namestitev preveze (Pasley et al., 2018).
Skupno (32 %) so določeni izbrali nepravilne pripomočke, kot so vezalke, vrvica in žica. Za improvizacijo preveze so največkrat izbrali trikotno ruto (84 %) ali kos oblačila (82 %).
Stewart s sodelavci (2014) je v svoji raziskavi opisal, da bi laiki za improvizacijo Esmarchove preveze posegli po pripomočkih, ki ne obetajo uspešne zaustavitve krvavitve.
Na primer ozek pas ali žica lahko močno poškodujeta poškodovanca. Pri vprašanju:
»Približno koliko centimetrov mora biti po vašem mnenju široka Esmarchova preveza?«
smo pridobili prevladujoče pravilne odgovore 5–6 cm (46 %). Glede na te rezultate je presenetljivo, da bi za improvizacijo Esmarchove preveze kot tretji najpogostejši odgovor
28
uporabili pas za kavbojke, širok 2 cm (68 %), kar ni pravilno. Loftus (2018) je menil, da do uporabe tanjših prevez, kot je na primer pas za hlače, pride iz filmskih prizorov.
5.3 O poznavanju indikacij in kontraindikacij za nameščanje Esmarchove preveze
Pomembno je vedeti, kakšne so indikacije in kontraindikacije nameščanja preveze. V anketni vprašalnik smo vključili vprašanja, ki so se nanašala na področja poškodbe in stanja poškodovanca. V primeru amputacij prstov na roki se delež anketiranih, ki so odgovorili z DA (41 %), ni veliko razlikoval od tistih, ki se s tem niso strinjali (44 %). Glede na delež oseb, ki niso vedeli (15 %), ter skoraj izenačenemu rezultatu zgoraj bi bilo potrebno znanje o amputacijah prstov nadgraditi. Zanimalo nas je, koliko anketirancev bi ob odprtem zlomu in prisotni krvavitvi namestilo Esmarchovo prevezo. Ponudili smo štiri odgovore, in sicer dva z močno krvavitvijo in dva s šibko. Anketiranci so za namestitev preveze pravilno in v večini izbrali odgovor na močno krvavitev stegna (74 %) in nadlakti (79 %). Anketiranci so bili v odgovore o nameščanju preveze ob manjši oziroma šibki krvavitvi bolj prepričani, kot v trditve o močni krvavitvi. Anketiranci so označili, da preveze ne bi namestili v primeru manjše krvavitve stegna (89 %), niti v primeru manjše krvavitve nadlakti (91 %). Zelo so nas presenetili rezultati vprašanja »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru krvavitve na vratu?«. V 92 % se anketiranci niso strinjali z nameščanjem preveze, preostali skupni delež odgovorov (8 %) pa je odgovorilo napačno, kar potrjuje tudi Zideman (2020).
Anketiranci našega vprašalnika so dovolj dobro poznali ukrepe prve pomoči omrzlin, ozeblin ter opeklin. Strinjali so se, da v takšnih pojavih Esmarchove preveze ne nameščamo (95 %). Čeprav so ozebline/omrzline/opekline redkejše, še vedno lahko nastanejo hude posledice, ki poškodujejo kožo in območno tkivo. V teh primerih ni prisotne hude krvavitve, zato Esmarchove preveze ne nameščamo. Z napačno namestitvijo preveze lahko hkrati še dodatno poškodujemo kožo, tkiva, mišice in žile (IFRC, 2016).
Nepričakovane rezultate smo dobili pri nameščanju preveze v primeru ugriza kače. Pravilno (torej z odgovorom NE) jih je odgovorilo samo 44 %. Skoraj več kot polovica (56 %) pa je v primeru ugriza kače izbrala odgovor z nameščanjem Esmarchove preveze ali pa v to ni gotova. Sesanje strupa iz rane, namestitev preveze ter rez čez rano so najbolj uporabljeni napačni postopki za PP ob ugrizu kače. Chan in sodelavci (2016) so v raziskavi ugotovili 93,5 % napačnih odgovorov z nameščanjem preveze. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi
29
Jerman (2018), ki je v svoji raziskavi ugotovila, da bi skoraj 70 % anketiranih za PP ob ugrizu kače nad ugrizom namestilo prevezo. V praksi se za najboljšo pomoč pri ugrizu kače največkrat uporabi sterilno gazo oziroma tkanino in čez njo namesti povoj. V raziskavi Mahmood in sodelavci (2019), več kot polovica vprašanih (72 %) ni izbrala pravilnih načinov, 62 % se jih je odločilo za prevezo. Poškodovancu ne dovolimo da hodi, če je bil ugriz na nogah, lahko pa mu namestimo opornico. Podrobnejšo obravnavo so priporočili Slabe in sodelavci (2019), ki poleg zgoraj naštetih ukrepov vsebuje še hlajenje ter čiščenje mesta ugriza in odstranitev nakita ali ročne ure. Tudi v njihovi raziskavi so dokazali, da bi 77 % anketiranih ob ugrizu kače naredilo prevezo za ud. V raziskavi Godpower in sodelavci (2011) so omenili, da je pri ugrizu kače prevladoval ukrep z nameščanjem preveze, za kar se je odločilo 53 oseb (73,6 %). Četrtina oseb z nameščeno prevezo je imela zaplete, potrebovali so antivirus in podaljšal se je njihov čas hospitalizacije. Smith s sodelavci (2019) navajajo, da so se pojavljali dvomi o izobraževanju uporabe preveze. Udeleženci so razmišljali, ali bo preveza uda vedno na razpolago v nujnih primerih in glede na to izrazili mnenja, da bi se rajše naučili improvizirati prevezo iz vsakdanjih pripomočkov. National snake bite management protocol, World Health Organisation, Wilderness Medical Society niso priporočili uporabe preveze, ker lahko pripelje do izgube okončine, ishemije, poškodbe živcev, gangrene, velike možnosti nekroze ter povečanega tveganja, da ob sprostitvi preveze spustimo v krvni obtok strup kače (angl. bolus venom effect) (Gargi, Saini, 2020).
Piki nekaterih žuželk niso nevarni, določeni pa lahko v človeško telo prenesejo nevarne bolezni (klopni encefalitis, malarija), povzročijo okužbo ali alergijsko reakcijo. PP nudimo tako, da žuželko odstranimo. To storimo previdno, da je ne poškodujemo, saj lahko drugače razširimo strup (IFRC, 2016). Gargi in Saini (2020) sta omenjala, da ob odstranitvi Esmarchove preveze strup močno sprostimo po krvnem obtoku, zato je v takih primerih ne nameščamo. V naši anketi so na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru pika žuželke?« z zanikanjem pravilno odgovorili v 89 %.
Odmrtje uda se je anketirancem zdela najpogostejša poškodba pri nepravilnem nameščanju preveze (77 %). Med odgovori so prevladovale tudi poškodbe žil (65 %), živcev (61 %) ter mišic (57 %). McMillan s sodelavci (2020) pravijo, če preveze ne namestimo pravilno, so kmalu lahko prisotne poškodbe. Pravilna namestitev brez večjih zapletov je pogojena s časom, in sicer 30–40 minut. Soočiti se z izgubo uda ni lahko, ko pa gre za življenje poškodovanca, moramo izgubo uda sprejeti pozitivno (Stewart et al., 2014).
30
6 ZAKLJUČEK
Odgovore na raziskovalna vprašanja smo pridobili s spletnim vprašalnikom in tako dosegli namen raziskovanja. Nanj smo imeli hiter in učinkovit odziv. Omejitev naše raziskave je bilo ugotavljanje zgolj teoretičnega znanja ter način pridobivanja rezultatov s spletno anketo, zato smo posledično imeli manj oseb starih več kot 70 let. Omejili smo se tudi z izborom zaprtega tipa vprašanj, kar je prispevalo k temu, da so lahko nekateri udeleženci zaradi napeljevanja na pravilen odgovor, tako tudi odgovorili.
Poznavanje uporabe Esmarchove preveze v PP med laično populacijo je bistvenega pomena, saj lahko osebi, ki močno krvavi, rešimo življenje. Ugotovili smo pomanjkljivo znanje pri ukrepih za zaustavljanje krvavitve kot tudi pri nameščanju Esmarchove preveze. V primeru hude krvavitve bi večina ukrepala s pritiskom na glavno arterijo nad poškodovanim delom, ki že nekaj časa ni pravilen ukrep za zaustavljanje močne zunanje krvavitve. Dovolj dobro poznajo nalogo Esmarchove preveze. Njihovo neznanje se je pokazalo pri ugotavljanju indikacij ter kontraindikacij za nameščanje preveze. Med vprašanji, ki so velikokrat dilema (nameščanje preveze na prstih, vratu ali pri ugrizu kače), bi zaradi neznanja lahko bistveno ogrožali življenje poškodovanca. Na podlagi rezultatov še posebej priporočamo nadgradnjo znanja PP v primeru hude krvavitve na vratu in pri ugrizu kače. Laiki pa vseeno dobro poznajo namestitev preveze, ko z neposrednim pritiskom na rano ali s kompresijsko prevezo ne uspemo zaustaviti krvavitve, ali v primerih odprtega zloma in krvavitve, poškodb zaradi mraza/toplote in pika žuželke.
V primeru, da bi okoliščine zahtevale namestitev preveze, bi anketiranci v večini znali ukrepati. Najpogosteje bi uporabili trikotno ruto ali kos oblačila. Za pogostost odgovora (pas za kavbojke, širok 2 cm) bi lahko sklepali, da je odraz prikaza v medijih preko filmov, serij itn. Niso pa bili prepričljivi glede rahljanja preveze pred prihodom reševalcev. Kot zadnje je bil v anketi primer krvavitve, iz katerega smo lahko razbrali, da ukrepanje v urgentnih stanjih najbolj zaupajo NMP in upoštevajo njihove korake.
Priporočljivo bi bilo poudarjati znanje o uporabi Esmarchove preveze v sklopu zdravstvenih šol, narediti tečaje, ki bi ljudem razblinili dvome, da bi znali pravilno in učinkovito namestiti prevezo, tudi brez pomoči reševalcev. Smiselno bi bilo tudi, da bi PP uvedli v učne programe osnovnih in srednjih šol ter pripravili tečaje, kjer bi teoretično znanje prenesli v prakso. S tem bi lahko preprečili poslabšanje stanja poškodb ter celo izgube življenja.
31
32
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Ahčan UG, Špan M (2006). Krvavitev. In: Ahčan UG, ed. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. 1 izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 97–116.
Davids NB, Mabry RL (2015). Hemorrhage control. In: Cone DC, Brice JH, Delbridge TR, Myers JB , eds. Emerg Med Services: clinical practice and systems oversight, 2 Volume Set, 265–71. doi: 10.1002/9781118990810.ch35.
Deakin CD, Nolan JP, Soar J, et al. (2010). European resuscitation council guidelines for resuscitation 2010. Section 4. Adult advanced life support. Resusc 81(10):1305–52. doi:
10.1016/j.resuscitation.2010.08.017.
Dennis A, Bajani F, Schlanser V et al., (2019). Missing expectations: windlass tourniquet use without formal training yields poor results. J Trauma Acute Care Surg 87(5): 1096–103.
doi: 10.1097/TA.0000000000002431.
Derganc M (1994). Krvavitev. In: Mižgoj M, ed. Osnove prve pomoči za vsakogar.
Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 97–113.
Derganc M (1994). Pomen in naloga prve pomoči. In: Mižgoj M, ed. Osnove prve pomoči za vsakogar. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 15–7.
Fuchs S (2020). Tourniquets in major extremity trauma. Pediatr Emerg Care 36(10): 489–
94. doi: 10.1097/PEC.0000000000002226.
Galante JM (2017). Using tourniquets to stop bleeding. Jama 317(14): 1490. doi:
10.1001/jama.2015.8581.
Gargi G, Saini A (2020). Tourniquet application in snake bite: are we aweare? Int J Res Med Sci 8(8): 3031–34. doi: 10.18203/2320-6012.ijrms20203459.
Godpower CM, Thacher TD, & Shehu MIL (2011). The effect of pre-hospital care for venomous snake bite on outcome in Nigeria. Trans R Soc Trop Med Hyg 105(2): 95–101.
doi: 10.1016/j.trstmh.2010.09.005.
33
Gradišek P, Grenc MG, Košir AS, eds. (2015). Smernice za oživljanje 2015 Evropskega reanimacijskega sveta. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 110–113.
Dostopno na: https://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf <2. 6. 2021>.
Hernigou P (2016). Authorities and foundation of an orthopaedic school in Germany in the nineteenth century: Part I: Conrad Johann Martin Langenbeck; Georg Friedrich Louis Stromeyer; Bernhard Rudolf Conrad von Langenbeck; Johann Friedrich August von Esmarch. Int J Orthop 40(3): 633–40. doi: 10.1007/s00264-015-3009-y.
http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2019/230-
236.pdf?fbclid=IwAR1Xz8_G0dHstoHFt_nWLGnNpegQ8- VHPhyNMVCbG74eo18rWJa-zMBiKRc <31. 8. 2021>.
https://www.ifrc.org/Global/Publications/Health/First-Aid-2016-
Guidelines_EN.pdf?fbclid=IwAR2cxf9JxlMkFttGis0yVzQ5GOO8EINu7fycA7GvaquPCg ybmF8SYSuy3Y8 <31.8.2021>.
IFRC – International federation of red cross red crescent societies (2016). International first aid and resuscitation guidelines 2016. First aid for injuries, 74–94.
Dostopno na:
Jerman A (2018). Prva pomoč pri ugrizu kače. Diplomsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Kobilšek PV, Fink A (2017). Krvavitve. In: Grafenauer Korošec E, ed. Prva pomoč in nujna medicinska pomoč: učbenik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za vsebinski sklop Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. 1 izd.
Ljubljana: Grafenauer, 104–12.
Kragh JF (2011). Tourniquets. In: Owens BD, Belmont PJ, eds. Combat orthopedic surgery:
lessons learned in Iraq and Afghanistan. Slack Incorporated, 119–26.
Dostopno na: http://104.131.4.44/images/uploads/2015/11/027-tourniquets-2011.pdf
<31.8.2021>.
Krevel B (2015). Rane in krvavitve. In: Mohun J, ed. Prva pomoč celostni vodnik za pomoč poškodovancem in bolnikom v nujnih stanjih.1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 108–15.
