Med navedenimi trditvami, ki so se nanašale na uporabo Esmarchove preveze v PP, je bil pri možnosti »je preveza, ki jo lahko nameščajo samo reševalci ali drugo usposobljeno zdravstveno osebje« izbran delež odgovorov 47 %, kar za laično populacijo ni malo. S tem so nam pokazali, da lahko Esmarchovo prevezo namesti kdor koli z malo znanja. Da so laiki tisti, ki imajo glavno vlogo v PP ob zaustavljanju krvavitve, so dokazali Dennis in sodelavci (2019). Zideman (2020) je potrdil, da lahko to storijo uspešno in pravilno. Pri vprašanju »Ali bi rahljali (popuščali) Esmarchovo prevezo, med tem ko bi s poškodovancem čakali na prihod reševalcev?« 48 % anketiranih preveze ne bi popuščalo, kar je pravilno, in to zagovarja tudi Galante (2017) in Fuchs (2020). V nasprotnem primeru (33 %) bi prevezo popuščali. Na eni strani smo ugotovili precejšen delež anketiranih, ki so uporabo preveze povsem napačno opredelili (npr. pri ugrizu kače, nameščanju preveze na vrat, rahljanje preveze, ukrepanju pri primeru), po drugi strani pa so bili anektirani motivirani za obnovitev znanja z udeležbo tečaja, kjer bi se naučili ustaviti krvavitev in namestiti Esmarchovo prevezo (79 %). Denis s sodelavci (2019) bi priporočili tečaje, ki bodo dovolj preprosti, da lahko laična populacija enostavno osvoji uporabo Esmarchove preveze, vendar bi še vedno vsebovali dovolj natančna navodila. Zwislewski s sodelavci (2019) so potrdili učinkovitost udeležbe tečajev. Sodelujoči, ki so imeli poleg teorije tudi vaje, so pokazali boljše praktično znanje pri nameščanju preveze uda kot tisti, ki so bili deležni le teorije. Na primer tečaj Stop the Bleed spodbuja celotno populacijo k takojšnji pomoči, hitremu odzivu, prepoznavanju in nadzorovanju hude krvavitve. Preko njega bi se lahko naučili ukrepanja v različnih okoliščinah okoli nas. Osnovna načina za ukrepanje ob krvavitvah, ki bi ju moral znati vsak, sta neposreden pritisk ter namestitev preveze (Pasley et al., 2018).
Skupno (32 %) so določeni izbrali nepravilne pripomočke, kot so vezalke, vrvica in žica. Za improvizacijo preveze so največkrat izbrali trikotno ruto (84 %) ali kos oblačila (82 %).
Stewart s sodelavci (2014) je v svoji raziskavi opisal, da bi laiki za improvizacijo Esmarchove preveze posegli po pripomočkih, ki ne obetajo uspešne zaustavitve krvavitve.
Na primer ozek pas ali žica lahko močno poškodujeta poškodovanca. Pri vprašanju:
»Približno koliko centimetrov mora biti po vašem mnenju široka Esmarchova preveza?«
smo pridobili prevladujoče pravilne odgovore 5–6 cm (46 %). Glede na te rezultate je presenetljivo, da bi za improvizacijo Esmarchove preveze kot tretji najpogostejši odgovor
28
uporabili pas za kavbojke, širok 2 cm (68 %), kar ni pravilno. Loftus (2018) je menil, da do uporabe tanjših prevez, kot je na primer pas za hlače, pride iz filmskih prizorov.
5.3 O poznavanju indikacij in kontraindikacij za nameščanje Esmarchove preveze
Pomembno je vedeti, kakšne so indikacije in kontraindikacije nameščanja preveze. V anketni vprašalnik smo vključili vprašanja, ki so se nanašala na področja poškodbe in stanja poškodovanca. V primeru amputacij prstov na roki se delež anketiranih, ki so odgovorili z DA (41 %), ni veliko razlikoval od tistih, ki se s tem niso strinjali (44 %). Glede na delež oseb, ki niso vedeli (15 %), ter skoraj izenačenemu rezultatu zgoraj bi bilo potrebno znanje o amputacijah prstov nadgraditi. Zanimalo nas je, koliko anketirancev bi ob odprtem zlomu in prisotni krvavitvi namestilo Esmarchovo prevezo. Ponudili smo štiri odgovore, in sicer dva z močno krvavitvijo in dva s šibko. Anketiranci so za namestitev preveze pravilno in v večini izbrali odgovor na močno krvavitev stegna (74 %) in nadlakti (79 %). Anketiranci so bili v odgovore o nameščanju preveze ob manjši oziroma šibki krvavitvi bolj prepričani, kot v trditve o močni krvavitvi. Anketiranci so označili, da preveze ne bi namestili v primeru manjše krvavitve stegna (89 %), niti v primeru manjše krvavitve nadlakti (91 %). Zelo so nas presenetili rezultati vprašanja »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru krvavitve na vratu?«. V 92 % se anketiranci niso strinjali z nameščanjem preveze, preostali skupni delež odgovorov (8 %) pa je odgovorilo napačno, kar potrjuje tudi Zideman (2020).
Anketiranci našega vprašalnika so dovolj dobro poznali ukrepe prve pomoči omrzlin, ozeblin ter opeklin. Strinjali so se, da v takšnih pojavih Esmarchove preveze ne nameščamo (95 %). Čeprav so ozebline/omrzline/opekline redkejše, še vedno lahko nastanejo hude posledice, ki poškodujejo kožo in območno tkivo. V teh primerih ni prisotne hude krvavitve, zato Esmarchove preveze ne nameščamo. Z napačno namestitvijo preveze lahko hkrati še dodatno poškodujemo kožo, tkiva, mišice in žile (IFRC, 2016).
Nepričakovane rezultate smo dobili pri nameščanju preveze v primeru ugriza kače. Pravilno (torej z odgovorom NE) jih je odgovorilo samo 44 %. Skoraj več kot polovica (56 %) pa je v primeru ugriza kače izbrala odgovor z nameščanjem Esmarchove preveze ali pa v to ni gotova. Sesanje strupa iz rane, namestitev preveze ter rez čez rano so najbolj uporabljeni napačni postopki za PP ob ugrizu kače. Chan in sodelavci (2016) so v raziskavi ugotovili 93,5 % napačnih odgovorov z nameščanjem preveze. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi
29
Jerman (2018), ki je v svoji raziskavi ugotovila, da bi skoraj 70 % anketiranih za PP ob ugrizu kače nad ugrizom namestilo prevezo. V praksi se za najboljšo pomoč pri ugrizu kače največkrat uporabi sterilno gazo oziroma tkanino in čez njo namesti povoj. V raziskavi Mahmood in sodelavci (2019), več kot polovica vprašanih (72 %) ni izbrala pravilnih načinov, 62 % se jih je odločilo za prevezo. Poškodovancu ne dovolimo da hodi, če je bil ugriz na nogah, lahko pa mu namestimo opornico. Podrobnejšo obravnavo so priporočili Slabe in sodelavci (2019), ki poleg zgoraj naštetih ukrepov vsebuje še hlajenje ter čiščenje mesta ugriza in odstranitev nakita ali ročne ure. Tudi v njihovi raziskavi so dokazali, da bi 77 % anketiranih ob ugrizu kače naredilo prevezo za ud. V raziskavi Godpower in sodelavci (2011) so omenili, da je pri ugrizu kače prevladoval ukrep z nameščanjem preveze, za kar se je odločilo 53 oseb (73,6 %). Četrtina oseb z nameščeno prevezo je imela zaplete, potrebovali so antivirus in podaljšal se je njihov čas hospitalizacije. Smith s sodelavci (2019) navajajo, da so se pojavljali dvomi o izobraževanju uporabe preveze. Udeleženci so razmišljali, ali bo preveza uda vedno na razpolago v nujnih primerih in glede na to izrazili mnenja, da bi se rajše naučili improvizirati prevezo iz vsakdanjih pripomočkov. National snake bite management protocol, World Health Organisation, Wilderness Medical Society niso priporočili uporabe preveze, ker lahko pripelje do izgube okončine, ishemije, poškodbe živcev, gangrene, velike možnosti nekroze ter povečanega tveganja, da ob sprostitvi preveze spustimo v krvni obtok strup kače (angl. bolus venom effect) (Gargi, Saini, 2020).
Piki nekaterih žuželk niso nevarni, določeni pa lahko v človeško telo prenesejo nevarne bolezni (klopni encefalitis, malarija), povzročijo okužbo ali alergijsko reakcijo. PP nudimo tako, da žuželko odstranimo. To storimo previdno, da je ne poškodujemo, saj lahko drugače razširimo strup (IFRC, 2016). Gargi in Saini (2020) sta omenjala, da ob odstranitvi Esmarchove preveze strup močno sprostimo po krvnem obtoku, zato je v takih primerih ne nameščamo. V naši anketi so na vprašanje »Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru pika žuželke?« z zanikanjem pravilno odgovorili v 89 %.
Odmrtje uda se je anketirancem zdela najpogostejša poškodba pri nepravilnem nameščanju preveze (77 %). Med odgovori so prevladovale tudi poškodbe žil (65 %), živcev (61 %) ter mišic (57 %). McMillan s sodelavci (2020) pravijo, če preveze ne namestimo pravilno, so kmalu lahko prisotne poškodbe. Pravilna namestitev brez večjih zapletov je pogojena s časom, in sicer 30–40 minut. Soočiti se z izgubo uda ni lahko, ko pa gre za življenje poškodovanca, moramo izgubo uda sprejeti pozitivno (Stewart et al., 2014).
30
6 ZAKLJUČEK
Odgovore na raziskovalna vprašanja smo pridobili s spletnim vprašalnikom in tako dosegli namen raziskovanja. Nanj smo imeli hiter in učinkovit odziv. Omejitev naše raziskave je bilo ugotavljanje zgolj teoretičnega znanja ter način pridobivanja rezultatov s spletno anketo, zato smo posledično imeli manj oseb starih več kot 70 let. Omejili smo se tudi z izborom zaprtega tipa vprašanj, kar je prispevalo k temu, da so lahko nekateri udeleženci zaradi napeljevanja na pravilen odgovor, tako tudi odgovorili.
Poznavanje uporabe Esmarchove preveze v PP med laično populacijo je bistvenega pomena, saj lahko osebi, ki močno krvavi, rešimo življenje. Ugotovili smo pomanjkljivo znanje pri ukrepih za zaustavljanje krvavitve kot tudi pri nameščanju Esmarchove preveze. V primeru hude krvavitve bi večina ukrepala s pritiskom na glavno arterijo nad poškodovanim delom, ki že nekaj časa ni pravilen ukrep za zaustavljanje močne zunanje krvavitve. Dovolj dobro poznajo nalogo Esmarchove preveze. Njihovo neznanje se je pokazalo pri ugotavljanju indikacij ter kontraindikacij za nameščanje preveze. Med vprašanji, ki so velikokrat dilema (nameščanje preveze na prstih, vratu ali pri ugrizu kače), bi zaradi neznanja lahko bistveno ogrožali življenje poškodovanca. Na podlagi rezultatov še posebej priporočamo nadgradnjo znanja PP v primeru hude krvavitve na vratu in pri ugrizu kače. Laiki pa vseeno dobro poznajo namestitev preveze, ko z neposrednim pritiskom na rano ali s kompresijsko prevezo ne uspemo zaustaviti krvavitve, ali v primerih odprtega zloma in krvavitve, poškodb zaradi mraza/toplote in pika žuželke.
V primeru, da bi okoliščine zahtevale namestitev preveze, bi anketiranci v večini znali ukrepati. Najpogosteje bi uporabili trikotno ruto ali kos oblačila. Za pogostost odgovora (pas za kavbojke, širok 2 cm) bi lahko sklepali, da je odraz prikaza v medijih preko filmov, serij itn. Niso pa bili prepričljivi glede rahljanja preveze pred prihodom reševalcev. Kot zadnje je bil v anketi primer krvavitve, iz katerega smo lahko razbrali, da ukrepanje v urgentnih stanjih najbolj zaupajo NMP in upoštevajo njihove korake.
Priporočljivo bi bilo poudarjati znanje o uporabi Esmarchove preveze v sklopu zdravstvenih šol, narediti tečaje, ki bi ljudem razblinili dvome, da bi znali pravilno in učinkovito namestiti prevezo, tudi brez pomoči reševalcev. Smiselno bi bilo tudi, da bi PP uvedli v učne programe osnovnih in srednjih šol ter pripravili tečaje, kjer bi teoretično znanje prenesli v prakso. S tem bi lahko preprečili poslabšanje stanja poškodb ter celo izgube življenja.
31
32
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI
Ahčan UG, Špan M (2006). Krvavitev. In: Ahčan UG, ed. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. 1 izd. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 97–116.
Davids NB, Mabry RL (2015). Hemorrhage control. In: Cone DC, Brice JH, Delbridge TR, Myers JB , eds. Emerg Med Services: clinical practice and systems oversight, 2 Volume Set, 265–71. doi: 10.1002/9781118990810.ch35.
Deakin CD, Nolan JP, Soar J, et al. (2010). European resuscitation council guidelines for resuscitation 2010. Section 4. Adult advanced life support. Resusc 81(10):1305–52. doi:
10.1016/j.resuscitation.2010.08.017.
Dennis A, Bajani F, Schlanser V et al., (2019). Missing expectations: windlass tourniquet use without formal training yields poor results. J Trauma Acute Care Surg 87(5): 1096–103.
doi: 10.1097/TA.0000000000002431.
Derganc M (1994). Krvavitev. In: Mižgoj M, ed. Osnove prve pomoči za vsakogar.
Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 97–113.
Derganc M (1994). Pomen in naloga prve pomoči. In: Mižgoj M, ed. Osnove prve pomoči za vsakogar. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 15–7.
Fuchs S (2020). Tourniquets in major extremity trauma. Pediatr Emerg Care 36(10): 489–
94. doi: 10.1097/PEC.0000000000002226.
Galante JM (2017). Using tourniquets to stop bleeding. Jama 317(14): 1490. doi:
10.1001/jama.2015.8581.
Gargi G, Saini A (2020). Tourniquet application in snake bite: are we aweare? Int J Res Med Sci 8(8): 3031–34. doi: 10.18203/2320-6012.ijrms20203459.
Godpower CM, Thacher TD, & Shehu MIL (2011). The effect of pre-hospital care for venomous snake bite on outcome in Nigeria. Trans R Soc Trop Med Hyg 105(2): 95–101.
doi: 10.1016/j.trstmh.2010.09.005.
33
Gradišek P, Grenc MG, Košir AS, eds. (2015). Smernice za oživljanje 2015 Evropskega reanimacijskega sveta. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, 110–113.
Dostopno na: https://www.szum.si/media/uploads/files/ERC_2015_slo-1.pdf <2. 6. 2021>.
Hernigou P (2016). Authorities and foundation of an orthopaedic school in Germany in the nineteenth century: Part I: Conrad Johann Martin Langenbeck; Georg Friedrich Louis Stromeyer; Bernhard Rudolf Conrad von Langenbeck; Johann Friedrich August von Esmarch. Int J Orthop 40(3): 633–40. doi: 10.1007/s00264-015-3009-y.
http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2019/230- 236.pdf?fbclid=IwAR1Xz8_G0dHstoHFt_nWLGnNpegQ8-VHPhyNMVCbG74eo18rWJa-zMBiKRc <31. 8. 2021>.
https://www.ifrc.org/Global/Publications/Health/First-Aid-2016-Guidelines_EN.pdf?fbclid=IwAR2cxf9JxlMkFttGis0yVzQ5GOO8EINu7fycA7GvaquPCg ybmF8SYSuy3Y8 <31.8.2021>.
IFRC – International federation of red cross red crescent societies (2016). International first aid and resuscitation guidelines 2016. First aid for injuries, 74–94.
Dostopno na:
Jerman A (2018). Prva pomoč pri ugrizu kače. Diplomsko delo. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta.
Kobilšek PV, Fink A (2017). Krvavitve. In: Grafenauer Korošec E, ed. Prva pomoč in nujna medicinska pomoč: učbenik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega za vsebinski sklop Prva pomoč in nujna medicinska pomoč. 1 izd.
Ljubljana: Grafenauer, 104–12.
Kragh JF (2011). Tourniquets. In: Owens BD, Belmont PJ, eds. Combat orthopedic surgery:
lessons learned in Iraq and Afghanistan. Slack Incorporated, 119–26.
Dostopno na: http://104.131.4.44/images/uploads/2015/11/027-tourniquets-2011.pdf
<31.8.2021>.
Krevel B (2015). Rane in krvavitve. In: Mohun J, ed. Prva pomoč celostni vodnik za pomoč poškodovancem in bolnikom v nujnih stanjih.1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 108–15.
34
Loftus A, Pynn H, Parker P (2018). Improvised first aid techniques for terrorist attacks.
Emerg Med J 35(8): 516–21. doi: 10.1136/emermed-2018-207480.
Mahmood MA, Halliday D, Cumming R, et al., (2019). Inadequate knowledge about snakebite envenoming symptoms and application of harmful first aid methods in the community in high snakebite incidence areas of Myanmar. PLoS Negl Trop Dis 13(2): 1–
10. doi: 10.1371/journal.pntd.0007171.
McMillan TE, Gardner T, Johnstone, AJ (2020). Current concepts in tourniquet uses.
Surgery. doi: 10.1016/j.mpsur.2020.01.005.
Naimer SA (2014). A review of methods to control bleeding from life-threatening traumatic wounds. Health 6(6): 479–90. doi: 10.4236/health.2014.66067.
Pasley AM, Parker BM, Levy MJ et al., (2018). Stop the bleed: does the training work one month out? Am Surg 84(10): 1635–8. doi: 10.1177/000313481808401020.
Priolcar X (2012). First-aid at workplace-past, current and future. Indian J Occup Environ Med 16(1): 1–2. doi: 10.4103/0019-5278.99678.
Rai S, Kaur M (2011). Bleeding disorders. JOOS 3(2): 71–75.
Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/216748523_Bleeding_Disorders
<31. 8. 2021>.
Shackelford SA, Butler FK, Kragh JF et al., (2015). Optimizing the use of limb tourniquets in tactical combat casualty care. J Spec Oper Med 15(1): 17–31.
Dostopno na:
https://www.researchgate.net/publication/273577952_Optimizing_the_Use_of_Limb_Tour niquets_in_Tactical_Combat_Casualty_Care_TCCC_Guidelines_Change_14-02 <10. 8.
2021>.
Slabe D (2016). Prva pomoč kot oblika solidarnosti v sodobni slovenski družbi. Magistrsko
delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/doktorska_dela/pdfs/dr_slabe-damjan.pdf.
Slabe D, Jerman A, Dolenc E, Brvar M (2019). Poznavanje napotkov za prvo pomoč v primeru ugriza kače – poročilo o raziskavi. UJMA (33): 230–6.
Dostopno na:
35
Smith LA, Caughey S, Liu S et al., (2019). World trauma education: hemorrhage control training for healthcare providers in India. Trauma Surg Acute Care Open 4(1): 1–3. doi:
10.1136/tsaco-2018-000263.
Stewart SK, Duchesne JC, Khan MA (2015). Improvised tourniquets: Obsolete or obligatory?. J Trauma Acute Care Sur 78(1): 178–83. doi: 10.1097/TA.0000000000000485.
Welling DR, McKay PL, Rasmussen TE, Rich NM (2012). A brief history of the tourniquet.
J Vasc Surg 55(1): 286–90. doi: 10.1016/j.jvs.2011.10.085.
Zideman D (2020). European resuscitation council. Draft guidelines for public comment.
21. october.
Dostopno na:
https://www.researchgate.net/publication/350363544_European_Resuscitation_Council_G uidelines_2021_Education_for_resuscitation <15 4. 2021>.
Zideman DA, De Buck EDJ, Singletary EM et al. (2015). European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2015 Section 9. First aid. Resuscitation 95: 278–87. doi:
10.1016/j.resuscitation.2015.07.031.
Zurschmeide J (2018). When the blood wont't stop: how to apply a tourniquet.
Dostopno na: https://www.asgmag.com/survival-skills/survival-first-aid/when-the-blood-wont-stop-how-to-apply-a-tourniquet/ <2. 6. 2021>.
Zwislewski A, Nanassy AD, Meyer LK, et al., (2019). Practice makes perfect: The impact of Stop the Bleed training on hemorrhage control knowledge, wound packing, and tourniquet application in the workplace. Injury 50(4): 864–8. doi: 10.1016/j.injury.2019.03.025.
8 PRILOGE
8.1 Anketni vprašalnik
Spoštovani, sem Diana Dragan, študentka študijskega programa ortotike in protetike na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pod mentorstvom doc. dr. Damjana Slabeta in somentorstvom asist. Eve Dolenc pišem diplomsko delo o uporabi Esmarchove preveze v prvi pomoči. Vljudno vas prosim, da izpolnite ta anketni vprašalnik, s katerim pridobivam podatke o poznavanju Esmarchove preveze. Izpolnjevanje anketnega vprašalnika traja predvidoma 5 minut. Izpolnjevanje vprašalnika je prostovoljno, zagotovljena je anonimnost, rezultati pa bodo uporabljeni izključno za namen izdelave diplomskega dela. Že vnaprej se vam zahvaljujem za sodelovanje!
1. Glede na žilo, iz katere poškodovanec krvavi, razlikujemo kapilarne, venske in arterijske krvavitve. Katera izmed njih zahteva takojšnje ukrepanje?
o kapilarna o venska o arterijska
o vse zahtevajo takojšnje ukrepanje o ne vem
2. Kako bi ukrepali v primeru hude krvavitve? (Možnih je več odgovorov) o na krvaveče mesto bi nalepil/a obliže
o na krvaveče mesto bi s prsti pritisnil/a preko čiste tkanine o s prsti bi pritisnil/a na glavno arterijo nad poškodovanim delom o na krvaveče mesto bi namestil/a kompresijsko obvezo
o na krvaveče mesto bi namestil/a Esmarchovo prevezo
o krvavitve ne bi ustavil/a, ampak bi klical/a reševalce (nujna medicinska pomoč) o drugo (napišite kako):
o ne vem
3. Navedene so trditve, ki se nanašajo na uporabo Esmarchove preveze v prvi pomoči. Prosim označite stopnjo strinjanja (5 ̶ popolnoma se strinjam; 1 ̶ sploh se ne strinjam) z njimi.
Primer Esmarchove preveze za boljše razumevanje reševanja ankete.
4. Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru amputacij prstov na roki?
o DA o NE o NE VEM
5. Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru odprtega zloma in:
DA NE NE VEM
Močne krvavitve stegna
Manjše oziroma šibke krvavitve stegna Močne krvavitve nadlakti
Manjše oziroma šibke krvavitve nadlakti
6. Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru krvavitve na vratu?
o DA o NE o NE VEM
7. Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru opeklin, omrzlin ali ozeblin?
o DA o NE o NE VEM
8. Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru ugriza kače?
o DA o NE o NE VEM
9. Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru pika žuželke?
o DA o NE o NE VEM
10. Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru zmečkanine, odtrganine, popolne ali nepopolne amputacije roke/noge, ko SMO USPELI s kompresijsko obvezo zaustaviti krvavitev?
o DA o NE o NE VEM
11. Ali bi Esmarchovo prevezo namestili v primeru zmečkanine, odtrganine, popolne ali nepopolne amputacije roke/noge, ko s kompresijsko obvezo NISMO USPELI zaustaviti krvavitve?
o DA o NE o NE VEM
12. Približno koliko centimetrov mora biti po vašem mnenju široka Esmarchova preveza?
o 2 - 3 cm
o 5 - 6 cm10 cm ali več o
o debelina preveze ni pomembna, važno je, da je krvavitev zaustavljena o ne vem
13. Ali menite, da z namestitvijo Esmarchove preveze lahko rešimo življenje?
o DA o NE o NE VEM
14. Kakšne poškodbe lahko povzroči NEPRAVILNO nameščena Esmarchova preveza? (Možnih je več odgovorov)
o poškodbe živcev
o poškodbe sklepa nad prevezo o poškodbe kože
o ne vem
15. Bi znali v realnosti narediti Esmarchovo prevezo, če bi okoliščine to zahtevale?
o DA o NE o NE VEM
16. Ali poznate osebo, ki je imela amputiran ud in so ji uspešno zaustavili krvavitev?
o DA o NE
17. Kaj od naštetega bi uporabili za improvizacijo Esmarchove preveze? (Možnih je več odgovorov)
o nič, saj je ne bi znal/a narediti o pas za kavbojke, širok 2 cm o vrvico
o trikotno ruto
o elastični povoj, širok 6 cm o vezalke
o kos oblačila o žico
o drugo (napišite kaj):
o ne vem
18. Ali bi rahljali (popuščali) Esmarchovo prevezo med tem, ko bi s poškodovancem čakali na prihod reševalcev?
o DA o NE o NE VEM
19. Ali bi prenehali z nameščanjem Esmarchove preveze, če bi z njo poškodovancu povzročali hudo bolečino?
o DA o NE o NE VEM
20. Bi se udeležili tečaja, kjer bi se naučili ustaviti krvavitev in namestiti Esmarchovo prevezo?
o DA o NE o NE VEM
21. Primer: 60-letni gospod si je ob žaganju drv z motorno žago poškodoval stegno.
Iz globoke rane na notranji strani stegna močno krvavi. Kri je svetle barve in brizga iz rane. Kako bi ukrepali, če bi bili prisotni ob taki delovni nesreči?
o takoj bi namestil/a Esmarchovo prevezo in poklical/a 112
o takoj bi poklical/a 112, nato bi z roko pritisnil/a na rano ali namestil/a kompresijsko obvezo
o takoj bi poklical/a 112, nato pa namestil/a Esmarchovo prevezo
o na rano bi pritisnil/a z roko, nato bi naredil/a kompresijsko obvezo in poklical/a 112 o z roko bi pritisnil/a na rano, poklical/a 112, nato ravnal/a po njihovih navodilih Katerega spola ste?
o moški o ženska
V katero starostno skupino spadate?
o pod 18 let o 18 ̶ 30 let o 31 ̶ 50 let o 51 ̶ 70 let o več kot 70 let
Kakšen je vaš trenutni status?
o dijak/inja o študent/ka
o dijak/inja o študent/ka