5.2 Socialne zvrsti v šolski zakonodaji in učnih načrtih
5.2.1.2 Učni načrti
Programi i metodska uputstva za rad u srednjim školama, 1936
Str. 68: Potrebno je /.../ bez ikakvog potsmeha upozoriti učenike na provincijalizme koje primetimo u njihovom govoru i privikavati ih da govore književnim jezikom. Kod učenika sa sela treba obratiti pažnju na tačnu upotrebu padeža s predlogom, a kod učenika iz varoši na vavarizme (ni mi je poznato, potujem s vozom, idem kod strica, brat od tvog soseda i dr.). /.../
Pri govornim vežbama i kod ostalih predneta treba obratiti pažnju na čist i književni govor /.../.
Začasni učni načrt na gimnazijah in klasičnih gimnazijah Slovenije, 1945–46 A. GIMNAZIJE
Str. 4: Slovenski jezik, 1. razred:
Šolsko berilo: Jasno in pravilno branje. /…/ Ob branju bogatenje besednega zaklada, vzbujanje smisla za lep in dober jezik.
Vestnik Ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije, 1947 Učni načrt za gimnazije za šolsko leto 1947/48
III. razred:
Slovnica: Nauk o besedah. Izpeljava, sestava, zložitev. Kratko o narečjih. Omeni naj se indoevropski prajezik in praslovanščina. /.../
Učni načrt za gimnazije, nižje gimnazije14 in višje razrede sedemletk, 1948
Str. 9: Slovnica, slovniške in pravopisne vaje in utrjevanje slovniškega gradiva: /…/ Primeri morajo biti v sodobnem knjižnem jeziku in idejno pravilni. /…/ Upoštevati je treba krajevne razmere in vaditi zlasti tista pravila, ki delajo dijakom največ težav.
Učni načrt za I. in II. razred gimnazije, 1950
Str. 7: Slovniško znanje ne sme biti skupek mrtvih pravil, temveč sredstvo za resnično obvladanje materinega jezika, za lepo, pravilno, smiselno – ustno in pismeno – izražanje misli.
Učni načrt za štirirazredno nižjo gimnazijo, 195115
14 Nižja gimnazija je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni namesto meščanskih šol in dejansko zajema otroke od enajstega do štirinajstega leta starosti (današnji 5. do 9. razred). Učne načrte za nižje gimnazije sem uvrstila med učne načrte za srednje šole, ker se v dikciji in načinu obravnave snovi zelo razlikujejo od učnih načrtov za osnovno šolo iz tega časa.
15 V besedilu označeno tudi kot 1951a.
36
Navodila: Slovniško znanje ne sme biti skupek mrtvih pravil, temveč sredstvo za resnično obvladanje materinega jezika, za lepo, pravilno, smiselno – ustno in pismeno – izražanje misli. Vsa leta načrtno odstranjujmo besede in rekla, ki jih Slovenski pravopis prepoveduje, oziroma odsvetuje, učenci pa naj si sestavljajo ustrezne slovarčke.
Dijak mora, ko dovrši nižjo gimnazijo, knjižni jezik ustno in pismeno resnično obvladati.
/…/ Pri teh [govornih] vajah naj se dijaki vadijo samostojno nastopati ter v lepem in pravilnem jeziku smiselno pripovedovati.
Učni načrt za delavske gimnazije, 195116 Slovenski jezik: Smoter pouka (str. 4):
Slušatelji se morajo naučiti smiselno, pravilno in lepo izražati svoje in razumeti tuje misli – ustno in pismeno, to se pravi, obvladati morajo jezik v govoru in pisavi. Dojeti morajo ceno materinega jezika, se ga naučiti ljubiti in spoštovati kot eno izmed znamenj boja za narodno in socialno svobodo v preteklosti in kot eno izmed sredstev graditve socializma v sedanjosti. /.../
Govorne vaje: /.../ To delo [razčlemba in obnova prebranih besedil] naj hkrati z ustvarjanjem marksističnega pogleda na naravo in družbo razvija v slušateljih smisel za lepo, jasno, in vsebinsko povezano pripovedovanje ter čut za lep in pravilen jezik.
Osnutek predmetnika za petletno učiteljišče [in prvi povojni učni načrti], 195417 Slovenski seminar:
/.../
7. obravnava praktične slovnice s posebnim poudarkom na obseg in metodo dela v osnovni šoli; tehnika popravljanja slovenskih šolskih nalog; korekturni znaki; naslovi šolskih nalog; praktična uporaba Slovenskega pravopisa; pravorečne vaje; narečja (poudarek na posebnostih), ki jih prinašajo učenci s svojim govorom v šolo in ki jih mora učitelj odpravljati;
8. recitacije, deklamacije; ljudski oder; vaje v recitiranju in deklamiranju. /.../
9. /…/
Učni načrt za nižje razrede gimnazij in višje razrede osnovnih šol, 195418 Str. 8: IV. razred:
Besedni zaklad: Sestavine (domače besede, tujke, izposojenke). Prvotni in preneseni pomen besed. Tropi in figure. Trebljenje barbarizmov, provincializmov in arhaizmov. Knjižni jezik, pogovorni jezik, narečja. Ob vsaki priložnosti dijake opozarjati na dialektične posebnosti njihovega govora in na ustrezne pravilne knjižne oblike.
16 V besedilu označeno tudi kot 1951b.
17 V besedilu označeno tudi kot 1954a. Objavljeno v Tomšič, 1955.
18 V besedilu označeno tudi kot 1954b.
37 Str. 10–11: Navodila: Slovniško znanje ne sme biti skupek mrtvih pravil, temveč sredstvo za resnično obvladanje materinega jezika, za lepo, pravilno, smiselno – ustno in pismeno – izražanje misli. Vsa leta načrtno odstranjujmo besede in rekla, ki jih Slovenski pravopis prepoveduje oziroma odsvetuje, učenci pa naj si sestavljajo ustrezne slovarčke. /…/
Dijak mora, ko dovrši nižjo gimnazijo, knjižni jezik ustno in pismeno resnično obvladati.
/.../ Pri teh [govornih] vajah naj se dijaki vadijo samostojno nastopati ter v lepem in pravilnem jeziku smiselno pripovedovati.
Učni načrt za višje razrede gimnazij in klasičnih gimnazij. Začasni pravilnik o maturi, 1955
Str. 9: VI. razred Jezikovna poglavja:
2. Začetek narečnega cepljenja. Nastajanje narečij. Glavne narečne skupine. Primerjava med njimi in določanje neke zakonitosti v razvoju. /.../.
3. Kako nastajajo knjižni jeziki. To so narečja višje vrste s svojim razvojem in svojimi zakoni, izraženimi v pravopisu in pravorečju. Konservativnost knjižnega jezika. Oddaljevanje od živega govora. Sredobežne in sredotežne sile v jeziku. Umikanje narečij pred knjižnim jezikom.
Navodila:
Narečja: Dijak naj se zave, da slovenski ljudje govore različno. Skuša naj dognati poglavitne posebnosti vsaj tistih narečij, ki so mu bliže, zlasti domačega, in določiti njih razmerje do knjižnega jezika. Učitelj naj črpa narečno gradivo iz tekstov v berilih, iz dialektičnih zbirk, ki so mu pri roki, skuša naj tudi uporabiti radio in vesele večere (Splošno o tem Breznik SS IV, str. 1; SS 1947, str. 40; Ramovš, Dialektološka karta).
/…/
Pravorečje: Dijak naj določi razmerje svojega narečnega izgovora do knjižne izreke.
Priporočene so vaje za določevanje vokalne kakovosti in dolžine, pa tudi poudarka. /…/
Objave Sveta za šolstvo LRS, Sveta LRS za strokovno izobraževanje, Sveta za kulturo in prosveto LRS, Sveta za znanost LRS, Zavoda za napredek šolstva LRS, Zavoda LRS za strokovno izobraževanje, 196219
Minimalni obseg snovi za gimnazijske učne načrte Slovenski jezik s književnostjo:
/.../
19 V besedilu označeno tudi kot 1962a.
38
Ustno in pismeno izražanje: Raba jezika v družbenem življenju. Narečje. Pogovorni jezik. /.../
Gimnazija – gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta, 196220 SLOVENSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO
Naloge pouka so:
Pri pouku slovenskega jezika posredujemo učencem spoznanja o njegovem razvoju, zakonitostih knjižnega jezika in njegovih izraznih možnostih (besedni zaklad, slog). /.../
Navodila – jezik:
/.../ Pri temah, ko govorimo o slogu, je treba paziti zlasti na to, da bi se učenci izogibali vsakdanjega govornega izražanja in fraz, skratka, da bi se naučili zbornega govora. /.../
Še vedno prihajajo z gimnazij in drugih srednjih šol absolventi s slabim znanjem materinščine. To je toliko bolj boleče, ker je prvi namen jezikovnega pouka vendarle usposobiti učenca, da bi v govoru in pisavi obvladal materinščino. Kolikor bo po tem učnem načrtu študij literarne zgodovine skrčen, toliko več časa bo za kulturo materinega jezika, izobrazbo jezikovnega čuta učencev in poznavanje zgodovinskega razvoja našega jezika. /.../
Narečja: Učenec naj se zave, da slovenski ljudje govore različno. Skuša naj dognati poglavitne posebnosti vsaj tistih narečij, ki so mu bliže, zlasti domačega, in določiti njih razmerje do knjižnega jezika. Učitelj naj črpa narečno gradivo iz tekstov v berilih, iz dialektičnih zbirk, ki so mu pri roki, skuša naj tudi uporabiti radio in vesele večere (Splošno o tem Breznik SS IV, str. 1; SS 1947, str. 40; Ramovš, Dialektološka karta).
Pravorečje: Učenec naj določi razmerje svojega narečnega izgovora do knjižne izreke. /…/
UČNI NAČRT 1. razred
Jezikovna poglavja:
Ustno in pismeno izražanje: Raba jezika v družbenem življenju. Narečje. Pogovorni jezik.
Knjižni jezik. /.../
4. razred
Zgodovina jezika:
Knjižni jezik in narečja (sredotežna in sredobežna sila). Obilno gradivo za prikaz glavnih narečij. Lokalizmi in elementi iz narečij v knjižnem jeziku med obema vojnama. Knjižni jezik se čedalje bolj uveljavlja, narečja pešajo (časniki, radio, gledališče, javni nastopi, pomen narodnoosvobodilnega boja in industrializacije v spremešavanju dialektov, ozka povezanost
20 V besedilu označeno tudi kot 1962b.
39 vse dežele s prometnimi sredstvi). Nastanek nekakšne koiné. /.../ Pogovorni jezik. Pregled današnjega stanja jezika v leposlovju, znanstvena proza in časnikarstvo.
Gimnazija – gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta, 1964
(enako kot v učnem načrtu Gimnazija – gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta, 1962)
Gimnazija – predmetnik in učni načrti, 1975
(enako kot v učnem načrtu Gimnazija – gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta, 1962 in 1964)
Predmetni izpitni katalog za maturo: Slovenski jezik in književnost, 1993 (enako tudi v izdajah 1996, 1997 in 199821)
Skupni (splošni) cilji:
Učenci razvijajo zmožnosti za učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v slovenščini, zmožnosti za sprejemanje in doživljanje umetnostnih besedil ter za razumevanje in interpretacijo umetnostnih in neumetnostnih besedil.
Spoznavajo zakonitosti in izrazne možnosti slovenskega knjižnega jezika ter razumevajo, razlagajo in vrednotijo književne pojave v njihovi časovni, prostorski in vzročni povezanosti.
Sprejemajo slovenski jezik in književnost kot najpomembnejši del svoje kulturne dediščine, bistvene za človekovo osebno in narodno identiteto, ter si uzaveščajo pomen jezika in književnosti za duhovno in tvarno napredovanje posameznika in družbe.
Delni (konkretni) cilji:
Pri sporočanjskem pouku se naučijo:
/…/
Razločevati jezikovne zvrsti in jih uporabljati v skladu z govornim položajem, upoštevaje posebno naslovnika in sporočanjski namen.
/…/
Predmetni katalog – učni načrt za slovenščino, 199822 I. Opredelitev predmeta:
/…/ Dijaki se pri njem usposabljajo za ustrezno, razumljivo, pravilno in učinkovito govorno in pisno sporazumevanje v najrazličnejših okoliščinah, za izražanje spoznanj o sebi in svetu, za doživljanje in kritično vrednotenje domače in tuje besedne umetnosti v slovenskem jeziku
21 V besedilu označeno tudi kot 1998a.
22 V besedilu označeno tudi kot 1998b.
40
iz različnih dob in estetskih usmeritev, za dojemanje slovenskega jezika kot državnega jezika v Republiki Sloveniji in enega od razvitih sodobnih jezikov. /…/
II. Predmetni katalog znanj:
1.1 Splošni cilji predmeta:
1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenskega jezika v svojem osebnem in družbenem življenju.
/…/
2. Dijaki razvijajo zmožnost sporazumevanja v slovenskem knjižnem jeziku. Poznajo sistemske zakonitosti slovenskega knjižnega jezika in se zavedajo njihovega pomena, zato jih zavestno vključujejo v svoja besedila. Znajo presoditi, ali je v danih sporazumevalnih okoliščinah ustrezna raba knjižnega ali neknjižnega jezika.
/…/
Funkcionalni cilji:
[1. letnik]: Spoznavajo socialne zvrsti in okoliščine njihove rabe. Ugotavljajo posebnosti svojega narečja/pokrajinskega jezika.
[2. letnik]: Iz dejanskih posnetkov govorice najstnikov ugotavljajo značilnosti slenga.
Spoznavajo socialne podzvrsti in okoliščine za njihovo rabo.
41