Udeleženci - Odnos med socialnim položajem učencev v razredu in njihovo vlogo pri medvrstniškem

Vsi sodelujoči učenci so obiskovali izbrano osnovno šolo, ki se nahaja v osrednjeslovenski regiji. Po predlogu tam zaposlene psihologinje sem raziskavo izvedla v izbranih oddelkih 5., 6. in 7. razreda. Psihologinja je izbrala te oddelke, ker je menila, da je v njih največ MVN.

V raziskavi je bilo udeleženih 18 učencev petega razreda (od skupno 26 učencev) s povprečno starostjo 10,5 let (starostni razpon od 10 do 11 let), 20 učencev šestega razreda (od skupno 27 učencev) s povprečno starostjo 11,4 let (starostni razpon od 11 do 12 let) in 18 učencev sedmega razreda (od skupno 26 učencev), s povprečno starostjo 12,6 let (starostni razpon od 12 do 13 let). Vsi sodelujoči so imeli izpolnjena soglasja staršev.

Ker je bilo v vsakem od razredov veliko manjkajočih učencev oz. učencev, ki niso imeli soglasja staršev, je veljavnost Sociometrične preizkušnje nizka, kar bom upoštevala tudi pri interpretaciji podatkov in pri oblikovanju poročil za razredničarke.

Pripomočki

Kot mero socialnega položaja v razredu sem uporabila Sociometrično preizkušnjo (Coie s sod., 1982) z vprašanjema »S kom v razredu se najraje rad družiš?« in »S kom v razredu se najmanj rad družiš?«. Učenci so lahko navedli največ tri sošolce ali sošolke, ki ustrezajo vprašanju. Za vsakega učenca sem najprej seštela število imenovanj pri obeh vprašanjih in jih pretvorila v vrednosti. Sprejetost sem dobila tako, da sem pri vsakem učencu odštela z-vrednosti negativnih izbir od pozitivnih. Vpliv sem dobila tako, da sem pri vsakem učencu seštela z-vrednosti pozitivnih in negativnih izbir. Na podlagi tega sem vsakemu učencu določila sociometrično skupino (zavrnjen/priljubljen/prezrt/povprečen/kontroverzen) in pri tem sledila postopku avtorjev Coie in Dodge (1988) ter internemu gradivu s povzetkom tega postopka (Pirc, 2020). Coie s sodelavci (1982) navaja, da je retestna zanesljivost (merjena po 12 tednih) za dve vprašanji o sociometričnem položaju znašala 0,65.

Za merjenje značilnosti, ki se povezujejo tako s socialnim položajem kot medvrstniškim nasiljem, sem uporabila tehniko »Kdo je kdo«, kjer učenci prav tako imenujejo 3 sošolce ali sošolke, ki ustrezajo opisom vedenj (Farmer s sod., 2010; Košir, 2013). Uporabila sem naslednja vprašanja:

»Kdo je v tvojem razredu najbolj priljubljen?« (zaznana priljubljenost),

»Nekateri učenci so prijazni in pripravljeni pomagati. Kdo v tvojem razredu je

»Nekateri učenci pri pouku težko sedijo na svojem mestu. So glasni in motijo druge pri delu. Kdo v tvojem razredu se tako obnaša?« (hiperaktivnost),

»Nekateri učenci pogosto kršijo pravila in ugovarjajo učiteljem. Kdo v tvojem razredu se tako vede?« (uporniško vedenje),

»Nekateri učenci začenjajo prepire in so nesramni. Kdo v tvojem razredu je takšen?«

(besedna agresivnost),

»Nekateri učenci so nasilni do drugih. Kdo v tvojem razredu je takšen?« (nasilno vedenje).

Dodala sem dve vprašanji, ki so ju uporabili Farmer in drugi (2010) v svoji raziskavi in predstavljata indikatorja socialnega vpliva. To sta: »Nekateri učenci so dobri športniki. Kdo v tvojem razredu je takšen?« (dober športnik), »Nekateri učenci vodijo večjo vrstniško skupino ali cel razred. Kdo v tvojem razredu je takšen?« (vodenje). Za ti vprašanji sem se odločila, ker se je v preteklih raziskavah izkazalo, da se povezujeta tako z MVN kot tudi s socialnim položajem v razredu. Imenovanja pri vseh postavkah sem seštela in povprečila pri vsakem učencu. Farmer in sodelavci (2010) navajajo, da je Cronbachov alfa za lestvico agresivnosti (moteč, začenja prepire, zaide v težave, začenja govorice) 0,90, za prosocialno vedenje (sodelovalen, prijazen, uspešen učenec) 0,84, za socialni vpliv (vodi, dober športnik, popularen, pogosto doseže svoje) 0,82 in za težave ponotranjenja (sramežljiv, žalosten, išče pomoč) 0,60. Coie s sodelavci (1982) poroča, da je retestna zanesljivost (izmerjena ponovno po 12 tednih) za različne vedenjske opise znašala med 0,46 in 0,88.

Kot mero vlog in oblik medvrstniškega nasilja sem uporabila Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli (School Bullying Scales; Cheng s sod., 2011; slovenska priredba Jakin in Pečjak, 2013; v Pečjak, 2021). S pomočjo pripomočka, ki je sestavljen iz treh lestvic za vlogo opazovalca (16 postavk), izvajalca (14 postavk) in žrtev (15 postavk), sem dobila vpogled v to, katere oblike nasilja se najpogosteje odvijajo v razredu in v kateri vlogi se nahaja posamezen učenec. Učenci so s križcem pri vsaki postavki označili, kolikokrat so v zadnjih šestih mesecih doživeli, izvajali ali opazili obliko MVN, omenjeno v postavki (nikoli, 1-krat–2-krat, 2-krat–3-krat na mesec, 1-2-krat–3-krat na teden, več2-krat–3-krat na teden).

Vlogo opazovalca je dobil učenec, ki je pri vsaj eni izmed trditev pri podlestvici opazovalec označil, da je v zadnje pol leta 2-krat–3-krat na mesec opazil nasilno dejanje, opisano v postavki (besedno: npr. grdo govoril o drugih, nekomu izrekel kletvico; telesno:

npr. udaril ali brcnil drugega, nekoga namerno porinil ali spotaknili; odnosno: npr. nekoga opravljal, zanetil spor med prijateljema; spletno: npr. na internetu objavil neprimerne fotografije nekoga drugega brez njegovega dovoljenja).

Vlogo izvajalca je dobil učenec, ki je pri vsaj eni izmed trditev pri podlestvici izvajalec označil, da je 2-krat–3-krat na mesec izvajal nasilno dejanje, opisano v postavki (besedno:

npr. nekoga klical z žaljivim vzdevkom, grdo govoril o nekom; telesno: npr. nekoga prisilil v določeno početje, nekomu vzel stvari; odnosno: npr. nekoga izključil iz skupine, nekoga opravljal; spletno: npr. širil govorice o nekom na internetu).

Vlogo učenca, ki doživlja nasilje je dobil učenec, ki je pri vsaj eni izmed trditev pri podlestvici žrtev označil, da je 2-krat–3-krat na mesec doživel nasilno dejanje, opisano v postavki (besedno: npr. ga je nekdo poklical z žaljivim vzdevkom, mu nekdo izrekel kletvico;

telesno: npr. ga je nekdo namerno porinil ali spotaknil, mu nekdo vzel njegove stvari;

odnosno: npr. je bil izločen iz skupine; spletno: npr. je nekdo širil govorice o njem na internetu).

Dvojno vlogo je dobil učenec, ki je pri podlestvicah žrtev in izvajalec v zadnje pol leta označil, da je 2-krat–3-krat na mesec doživel nasilno dejanje in ga tudi izvajal. Vlogo nevpletenega je dobil učenec, ki pri podlestvici opazovalec ni presegel skupnega seštevka 16 točk (najmanjše možno število točk je bilo 0, največje pa 64), pri podlestvici izvajalec ni

presegel skupnega seštevka 15 točk (najmanjše možno število točk je bilo 0, največje pa 60) in pri podlestvici žrtev ni presegel skupnega seštevka 14 točk (najmanjše možno število točk je bilo 0, največje pa 56). Zanesljivosti za podlestvico opazovalca znašajo med 0,81 in 0,96, za podlestvico žrtev med 0,58 in 0,98, za podlestvico nasilnež pa med 0,89 in 0,98.

Za merjenje zaznane opore učiteljev in vrstnikov sem uporabila dve lestvici iz vprašalnika Življenje v razredu (Classroom Life Instrument; Johnson s sod., 1983; slovenska priredba Košir in Pečjak, 2007; v Košir s sod., 2018). To sta osebna odpora učiteljev (»Mojim učiteljem ni vseeno zame«, »Mojim učiteljem je pomembno, kako se počutim«) in osebna opora vrstnikov (»Moji sošolci me imajo radi takšnega/takšno, kot sem«, »Moji sošolci me zares marajo«). Učenci so na petstopenjski lestvici Likertovega tipa obkrožili ustrezen odgovor (1 – nikoli ne drži, 2 – večinoma ne drži, 3 – včasih drži, včasih ne drži, 4 – večinoma ne drži, 5 – vedno drži). Cronbachov alfa za lestvico zaznane opore učiteljev znaša 0,74, za zaznano oporo vrstnikov pa 0,85.

Postopek

Podatke sem zbrala na priložnostnem vzorcu učencev petega, šestega in sedmega razreda, ki so obiskovali isto osnovno šolo v osrednjeslovenski regiji. V petem razredu sem podatke zbirala 1. junija, v šestem 7. junija in v sedmem 14. junija 2021. Delo mi je otežila situacija epidemije koronavirusa, zaradi katere nisem vedela, ali bom vprašalnike lahko aplicirala v živo. Na začetku leta 2021 sem se z osnovno šolo iz podravske regije dogovorila, da lahko raziskavo izvedem pri njih. Ker je v marcu sledilo še eno zaprtje države, so mi s šole sporočili, naj raje izvedem spletno anketo, ki bi jo učenci sami izpolnili. Ker bi s takim načinom aplikacije izgubila nadzor nad pogoji izpolnjevanja, sem stopila v stik z osnovno šolo iz osrednjeslovenske regije. Na izbrani osnovni šoli so mi omogočili apliciranje vprašalnika v živo.

Mayeux s sod. (2007) predlaga, da je najboljši čas za izvedbo sociometrične preizkušnje sredina šolskega leta. Učenci do takrat ponovno vzpostavijo odnose med sabo. Zavedajo se, da je še kar nekaj časa do zaključka šolskega leta, zato imajo čas, da razrešijo nekatere konflikte. Gommans in de Kemp (2010) pa menita, da je za izvedbo Sociometrične preizkušnje dobro, da imajo učenci pred izvedbo vsaj sedem mesecev neprekinjenih interakcij. Tem pogojem zaradi situacije z epidemijo nisem mogla zadostiti, saj sem zbiranje podatkov izvedla na koncu šolskega leta 2020/2021. Učenci so se približno od novembra 2020 do marca 2021 šolali na daljavo. Kljub temu so bili pred zbiranjem podatkov ponovno v šoli že skoraj tri mesece, kar pomeni, da so imeli vsaj nekaj časa, da so ponovno vzpostavili odnose v razredu. Učenci petega razreda so bili skupaj že od prvega razreda, kar pomeni, da so imeli vzpostavljene socialne odnose, ki so jih po vrnitvi s šolanja na daljavo spet obnovili.

Na izbrani osnovni šoli iz oddelkov petega razreda oblikujejo nove oddelke, kar pomeni, da so bili učenci šestega razreda sošolci eno šolsko leto. Zaradi šolanja na daljavo je vprašljivo, ali so uspeli vzpostaviti odnose med sabo. Učenci sedmega razreda so bili sošolci že predhodno šolsko leto, zato domnevam, da so imeli dovolj časa vzpostaviti odnose med sabo.

Z razredničarkami treh oddelkov sem se najprej dogovorila za datum izvedbe ankete.

Razdelila sem jim soglasja za starše, ki so mi jih vrnile na dan izvedbe.

Na dan izvedbe sem v razredu najprej pregledala, kdo vse ima soglasje staršev. Za tiste, ki tega niso imeli, sem imela pripravljene pobarvanke. Učencem sem se najprej predstavila in

povedala, kaj bodo delali in da bom njihove odgovore uporabila za izdelavo svoje magistrske naloge. Ko sem jim razdelila vprašalnike, sem jih prosila, naj na prvi strani napišejo zahtevane podatke (ime in po potrebi prva črka priimka, razred in starost). Ko so vsi izpolnili prvo stran, so obrnili list in prebrala sem navodila za izpolnjevanje Sociometrične preizkušnje. Ko so izpolnili to stran, so obrnili list in izpolnili še naslednje strani, dokler niso prišli do prve pobarvanke. Ko so prišli do pobarvanke, so se ustavili in počakali, dokler niso vsi rešili prvega vprašalnika. Pobarvanke so bile namenjene učencem, ki so hitro reševali in so tako morali počakati še ostale. Medtem ko so učenci izpolnjevali preizkušnje, sem hodila po razredu in pomagala učencem, ki so imeli težave. Težava, ki sem jo najpogosteje opazila pri njihovem izpolnjevanju Sociometrične preizkušnje, je bila, da nekateri niso znali navesti treh imen, ker ni bilo treh učencev v razredu, ki bi ustrezali kriteriju. V tem primeru sem jim rekla, naj še enkrat pomislijo, če pa se res ne morejo spomniti, naj navedejo le enega ali dva sošolca. Več učencev ni razumelo zadnje postavke pri preizkušnji »Kdo je kdo«, in sicer o vodenju. Razložila sem jim, da je vrstniška skupina skupina učencev, ki se med sabo družijo.

Med njimi je lahko nekdo, ki je glaven in ostalim ukazuje, kaj naj delajo.

Sledilo je izpolnjevanje Lestvic medvrstniškega nasilja v šoli. Prebrala sem navodilo, ki so ga imeli tudi na vprašalniku. Ponovno sem jih opozorila, da vprašalnik vsebuje štiri strani, izpolnjujejo pa ga, dokler ne pridejo do druge pobarvanke. Takrat se ustavijo. Več učencev ni razumelo besede obrekovanje. Razložila sem, da je to govorjenje za hrbtom drugega. Več učencev me je vprašalo, ali je neko dejanje (npr. klicanje sošolca z določenim vzdevkom) tudi MVN. Takrat sem učencu postavila vprašanje, ali je osebo klical s tem imenom z namenom, da bi jo prizadel. Če ja, potem to je MVN, v nasprotnem primeru pa ni.

Nazadnje so izpolnjevali še lestvici zaznane opore učiteljev in vrstnikov. Pri tej so imeli težave predvsem učenci v petem razredu, ki jih večinoma uči njihova razredničarka. Razložila sem jim, naj pomislijo na odnos z učiteljico in na podlagi tega odgovarjajo. Ko so končali, so lahko začeli reševati labirint na zadnji strani. Slednjo so lahko iztrgali in dokončali doma.

Dvema razredničarkama sem nekaj vprašalnikov pustila za učence, ki so imeli soglasja, a so na dan izvedbe manjkali. Dodatnih podatkov nisem dobila.

Izpolnjevanje vprašalnikov je v petem razredu trajalo približno 45 minut, v šestem in sedmem pa 35. Moj namen je bil zbrati podatke pri 120 učencih petega, šestega in sedmega razreda. Tako veliko število udeležencev bi mi omogočilo, da bi naredila zahtevnejše statistične analize (npr. multiplo regresijsko analizo, ki bi mi omogočila napovedovanje vlog v MVN s pomočjo spola, starosti, sociometrične skupine, vedenj ter zaznane opore učiteljev in vrstnikov). Ker sem uspela zbrati samo slabo polovico podatkov, sem podatke obdelala samo na ravni frekvenc oz. opisnih statistik s programom Microsoft Office Excel. Rezultati raziskave ne bodo posplošljivi na celotno populacijo učencev petega, šestega in sedmega razreda, vseeno pa bodo koristili trem razredničarkam izbranih razredov, da bodo dobile vpogled v dinamiko MVN v njihovem razredu.

Rezultati

Poglavje bom začela s pregledom prevladujočih vlog pri MVN glede na spol in razred.

Nadaljevala bom s prikazi oblik nasilja z vidika različnih vlog v vseh treh razredih, ločeno po spolu. O razlikah glede na spol in starost bom sklepala samo na podlagi opisnih statistik, saj zaradi tako majhnega števila udeležencev nisem mogla uporabiti statističnih postopkov za preverjanje razlik med skupinami.

Slika 1

Pogostost posameznih vlog pri MVN v razredih in po spolu

Na Sliki 1 vidimo, kakšne so razlike med razredi v vlogah pri MVN. V vseh treh razredih je bilo največ učencev v vlogi opazovalcev. V šestem razredu je bilo največ opazovalcev fantov, v petem in sedmem razredu pa so bila v tej vlogi pogosteje dekleta. Učenci vseh treh razredov so redko zavzeli preostale vloge. V nadaljevanju bom predstavila, koliko nasilja v razredu zaznavajo učenci v posameznih vlogah.

0 2 4 6 8 10 12

opazovalec žrtev žrtev-izvajalec izvajalec opazovalec žrtev žrtev-izvajalec izvajalec opazovalec žrtev žrtev-izvajalec izvajalec

5. razred 6. razred 7. razred

vloga v MVN in razred

fantje dekleta

29 Slika 2

Povprečje doživljanja in/ali izvajanja ter zaznavanja nasilja v petem razredu

Opombe. F = fantje; D = dekleta.

Na Sliki 2 vidimo, katere oblike nasilja v povprečju najpogosteje opazijo in doživljajo fantje in dekleta v petem razredu. Predstavljena so samo povprečja za tiste, ki so doživljali oz. opazili nasilje, ker je bil v preostalih vlogah po en učenec oz. učenka. Zato bom rezultate (vsoto odgovorov pri vseh oblikah nasilja) posameznih učencev predstavila v besedilu. Fantje in dekleta so najpogosteje doživljali in opazili besedno obliko nasilja. Pogosto so opazili in doživljali tudi telesno nasilje, a redkeje od besednega. Odnosno in spletno nasilje so opazili in doživljali zelo redko. Eno dekle je imelo dvojno vlogo. Poročalo je, da je doživljalo in izvajalo največ besednega (23) in telesnega (14) nasilja, najmanj pa odnosnega (6). Fant v vlogi izvajalca je izvajal največ besednega (11), sledita telesno (6) in odnosno (1) nasilje.

0 5 10 15

F D F D

opazovalec žrtev

spol in vloge

besedno telesno odnosno spletno

30 Slika 3

Povprečje doživljanja in/ali izvajanja ter zaznavanja nasilja v šestem razredu

Opombe. F = fantje; D = dekleta.

Na Sliki 3 vidimo, katere oblike nasilja v povprečju najpogosteje doživljajo fantje in dekleta v šestem razredu. Predstavljena so samo povprečja za tiste, ki so opazili nasilje, ker je bil v preostalih vlogah po en učenec oz. učenka. Zato bom rezultate (vsoto odgovorov pri vseh oblikah nasilja) posameznih učencev predstavila v besedilu. Tudi v šestem razredu so fantje in dekleta najpogosteje opazili besedno nasilje. Telesno nasilje so opazili manj pogosto kot besedno, odnosno nasilje pa v podobni meri kot telesno. Tako kot v petem razredu so tudi v šestem učenci spletno nasilje zelo redko opazili. Eno dekle je doživljalo nasilje, in sicer najpogosteje besedno (13), sledili pa so odnosno (8), telesno (5) in spletno (2) nasilje. Eno dekle je imelo dvojno vlogo. Poročalo je, da je doživljalo in izvajalo največ besednega (24) in telesnega (12) nasilja, najmanj pa odnosnega (9) in spletnega (2) nasilja. V vlogi izvajalca ni bilo nobenega učenca.

0 5 10 15

F D

opazovalec M

spol in vloga

besedno telesno odnosno spletno

31 Slika 4

Povprečje doživljanja in/ali izvajanja ter zaznavanja nasilja v sedmem razredu

Opombe. F = fantje; D = dekleta.

Na Sliki 4 vidimo, katere oblike nasilja v povprečju najpogosteje doživljajo in opazijo fantje in dekleta v sedmem razredu. Predstavljena so samo povprečja za tiste, ki so opazili oz. doživljali nasilje, ker je bil v preostalih vlogah po en učenec oz. učenka. Zato bom rezultate (vsoto odgovorov pri vseh oblikah nasilja) posameznih učencev predstavila v besedilu. V primerjavi s petim in šestim razredom so v sedmem razredu povprečja najnižja.

Fantje in dekleta so največkrat opazili in doživljali besedno in telesno nasilje. Telesno nasilje so fantje v povprečju doživljali in opazili pogosteje kot v šestem. Eno dekle je doživljalo nasilje, in sicer največ besednega (10), sledili pa so odnosno (5), spletno (3) in telesno (1) nasilje. En fant je imel dvojno vlogo. Poročal je, da je doživljal in izvajal največ besednega (18) in telesnega (15) nasilja, najmanj pa odnosnega (6) in spletnega (0). Eno dekle je izvajalo nasilje. Poročalo je, da je izvajalo največ besednega (7), v manjši meri pa tudi telesnega (6) in odnosnega (3) nasilja. V nadaljevanju bom predstavila odnos med socialnim položajem učencev v razredu in njihovo vlogo pri MVN.

0 5 10 15

F D F D

opazovalec žrtev

spol in vloge

besedno telesno odnosno spletno

32 Slika 5

Prikaz odnosa med sociometrično skupino in vlogo pri MVN

Na Sliki 5 vidimo, da je bilo največ učencev v vlogi opazovalcev v sociometrični skupini povprečni in priljubljeni. Učenci, ki so doživljali nasilje, so zavzeli vse sociometrične skupine, razen skupine kontroverzni. Trije učenci v dvojni vlogi so zavzeli skupine povprečni, zavrnjeni in prezrti. Učenca v vlogi izvajalca pa sta zavzela skupini zavrnjeni in prezrti. V nadaljevanju si bomo pogledali, katere lastnosti sošolci najpogosteje pripisujejo tistim, ki doživljajo in/ali izvajajo MVN ali ga opazijo.

Tabela 1

S strani sošolcev zaznane lastnosti učencev z različnimi vlogami v MVN Kdo je kdo

vloge N %

dober športnik vodenje zaznana priljubljenost prosocialnost odnosi z učitelji depresivnost anksioznost hiperaktivnost uporniško vedenje besedna agresivnost nasilno vedenje

O 35 63 2,2^a 2,2 1,8 2,4 1,7 1,0 1,2 2,1 2,0 1,5 1,4

Opombe. O = opazovalci; Ž = žrtve; I = izvajalci; ŽI = žrtve-izvajalci; N = nevpleteni.

16 povprečni priljubljeni zavrnjeni kontroverzni prezrti f

a Vse vrednosti so povprečna števila imenovanj pri vprašanjih preizkušnje »Kdo je kdo«, izračunana preko vseh treh razredov skupaj. Najmanjše število imenovanj je bilo 0, največje pa 17 (največje možno število imenovanj je bilo 20, ker je bilo v najštevilčnejšem razredu toliko učencev).

V Tabeli 1 lahko vidimo, da so učenci v vlogi opazovalcev in tisti, ki so doživljali nasilje, prejeli največ imenovanj na področju prosocialnosti. Učenci, ki so doživljali nasilje, so prejeli največ imenovanj na področju prosocialnosti, odnosov z učitelji in pri depresivnosti. Učenci v dvojni vlogi so bili najpogosteje imenovani kot dobri športniki, kot taki, ki vodijo, taki, ki se vedejo uporniško, so besedno agresivni in se vedejo nasilno. Bili so zaznani kot najbolj priljubljeni med sošolci. Tisti, ki so izvajali nasilje, so bili najpogosteje imenovani kot dobri športniki, kot taki, ki vodijo, a v povprečju manjkrat kot učenci v dvojni vlogi. Zaznani so bili tudi kot anksiozni in kot taki, ki se vedejo nasilno.

Glede na to, da sta bila v vlogi izvajalca nasilja na podlagi samoocenjevalnih Lestvic MVN samo dva učenca, sem preverila tudi, koliko učencem bi še lahko pripisala vlogo izvajalca, če upoštevam odgovore pri postavki nasilno vedenje (»Nekateri učenci so nasilni do drugih. Kdo je takšen v tvojem razredu?«). To sem storila z razlogom, da preverim, kako sošolci zaznavajo tiste, ki so nasilni do drugih. A. Guy s sodelavci (2019) ugotavlja, da učenci podcenjujejo izvajanje nasilja pri vprašalnikih, ki zahtevajo samoporočanje. Iz tega razloga sem v naslednjem koraku vlogo izvajalca nasilja pripisala tudi tistim učencem, katerih z-vrednost pri postavki nasilno vedenje je bila večja od ena. Enak kriterij je uporabila tudi A. Guy s sodelavci (2019) v svoji raziskavi.

Učenci, ki ustrezajo omenjenemu kriteriju, so bili štirje. Vsi so bili fantje. Eden je bil v petem, drugi v šestem in zadnja dva v sedmem razredu. Učencu iz petega razreda sem najprej glede na samoocenjevalne Lestvice MVN dodelila vlogo opazovalca. Prav tako učencu

In document Odnos med socialnim položajem učencev v razredu in njihovo vlogo pri medvrstniškem nasilju (Strani 30-52)