Pri analizi finančnih kazalnikov smo ugotovili, da so podjetja do-segla pozitivne finančne učinke. Finančne kazalnike smo analizi-rali na različne načine in je bil rezultat vedno v povprečju poziti-ven. Prav tako smo primerjali podatke podjetij, ki so bila uspešna pri prijavi na razpis P4, na osnovi treh finančnih kazalnikov s po-datki vseh podjetij v RS v teh upravičenih dejavnostih in ugotovili, da so podjetja, ki so bila uspešna pri prijavi na razpis P4, uspešnejša od povprečja podjetij, ki poslujejo v upravičenih dejavnostih. S tem H1 ne moremo zavrniti.
S Cronbachovo alfo smo preverili zanesljivost anketnega vpra-šalnika in ugotovili, da je Cronbachova alfa v vseh spremenljivkah višja od 0,6, kar nam pove, da je anketni vprašalnik zanesljiv.
Z metodo glavnih komponent smo posamezne spremenljivke preslikali v manjše število spremenljivk oz. glavne komponente. Pri inovativnosti smo tako dobili štiri glavne komponente: spodbude za inoviranje, postopki in standardi za inoviranje, inoviranje kot po-goj in poti za inoviranje. Pri zadovoljstvu zaposlenih smo dobili tri glavne komponente: klima in zadovoljstvo, splošno zadovoljstvo, fi-nančno nagrajevanje. Dve trditvi pri zadovoljstvu zaposlenih smo izločili saj sta bili vsebinsko neustrezni. Metodo glavnih komponent smo naredili tudi za nedoseganje zastavljenih ciljev, kjer smo dobi-li tri glavne komponente: finančni problemi, tehnični in organizacij-ski problemi in gospodarorganizacij-ski problemi.
Za preverjanje H2 in H3 smo izvedli multiplo regresijsko anali-zo, s katero smo ugotavljali vplive med odvisno in neodvisnimi spre-menljivkami.
Pri H2 smo ugotovili vpliv inovativnosti na uspešnost podjetja pri glavni komponenti inoviranje kot pogoj, pri ostalih komponen-tah vpliva ni bilo. To pomeni, da H2 ne moremo delno zavrniti.
Pri H3 smo ugotavljali vpliv zadovoljstva zaposlenih na uspeš-nost podjetja. Vpliva med odvisno in neodvisno spremenljivko ni in s tem H3 je bila zavrnjena.
Dodatno smo še poskušali najti vpliv med nedoseganjem zastav-ljenih ciljev in uspešnostjo podjetja. Vpliva ni.
V naslednji preglednici so prikazani zaključki posameznih hipo-tez.
Preglednica 58: Hipoteze
H1 Ni možno zavrniti
H2 Delno ni možno zavrniti
H3 Zavrnjena
Kot je razvidno iz zgornje preglednice, ene hipotezo ni bilo mož-no zavrniti, ene ni bilo možmož-no delmož-no zavrniti, ena pa je bila zavrnjena.
EU svojim članicam za enakomerno razvitost namenja finančna sredstva, ki jih posamezna država, preko različnih programov in javnih razpisov, razdeli na posamezna področja, ki so najbolj pot-rebna pomoči. Eden od takšnih razpisov je P4, s katerim je RS, po-sredno SPS, razpisovala nepovratna sredstva za namene investicij v tehnološko opremo. Razpisi v sklopu programa P4 so bili objavljeni v letih 2006, 2007, 2008 in 2009. V teh letih je prejelo pozitiven sklep k investiciji 918 vlog, upravičenih je bilo za 315.972.379 EUR investi-cij in razdeljenih 135.316.329 EUR nepovratnih sredstev. S tem raz-pisom je RS želela dvigniti konkurenčnost, razvitost in tehnološko opremljenost podjetij ter podjetja vzpodbuditi k povišanju inovacij-ske dejavnosti.
Podjetje, ki je želelo prejeti nepovratna sredstva, je moralo odda-ti vlogo, ki je bila ocenjena po točkovniku, ki je bil del razpisne do-kumentacije. V vlogi so podjetja navedla cilje, ki jih bodo z novo in-vesticijo, za katero bodo pridobili nepovratna sredstva, realizirali.
V nasprotnem primeru lahko SPS zahteva vračilo dodeljenih nepo-vratnih sredstev. Država spremlja samo finančne učinke podjetij, ki so prejela nepovratna sredstva. Programi in direktive EU nam jas-no opredeljujejo, da morajo nepovratna sredstva posredjas-no vpliva-ti na inovavpliva-tivnost, rast in konkurenčnost podjevpliva-tij. Meritev je bila usmerjena v raziskavo neposrednih učinkov, tj. finančnih kazalni-kov, in raziskavo posrednih učinkazalni-kov, tj. vpliva na inovativnost in za-dovoljstvo zaposlenih. Finančne učinke so predstavljali finančni ka-zalniki: celotni prihodki, čisti poslovni izid obračunskega obdobja, povprečno število zaposlenih in dodana vrednost na zaposlenega.
H1 ni bila zavrnjena. Ugotovili smo, da so podjetja dosegla pozi-tivne finančne učinke, in to tako podjetja, ki so odgovorila na anke-tni vprašalnik, kot vsa podjetja, ki so prejela nepovratna sredstva.
Te podatke smo primerjali s tremi finančnimi kazalniki vseh podje-tij v RS, ki delujejo v enakih dejavnostih, in ugotovili, da so podjetja, ki so prejela nepovratna sredstva, uspešnejša od celote podjetij v RS.
H2 ni bila delno zavrnjena. Ugotovili smo, da so finančni kazalni-ki delno povezani z inovativnostjo v podjetju. Povezanost se je kazala med finančnimi kazalniki in komponento Inoviranje kot po-goj. Razlog bi lahko bil, da je na vprašalnik odgovorilo 44,1 % malih podjetij, ki nimajo oz. imajo slabo razvito inovativnost v podjetju.
Raziskava Czarnitzkija in Bento Lopesove (2011), ki sta merila učin-ke nepovratnih sredstev na podjetjih v Nemčiji, je pokazala, da so inovativnejša podjetja, ki prejmejo nepovratna sredstva direktno iz EU in ne posredno preko nacionalnih institucij, tako kot je P4. Mi-kro podjetja se ne prijavljajo na direktne razpise iz EU, saj v večini ne izpolnjujejo pogojev za prijavo, ker so premajhna. Prav tako ima-jo v večini primerov podjetja, ki so prejela nepovratna sredstva iz P4, dejavnost C, kar pomeni predelovalne dejavnosti. Predvidevamo, da se ta podjetja preživljajo s proizvodnjo znanih proizvodov znanim kupcem, nimajo pa svojih razvojnih oddelkov in ne vlagajo v inova-cijsko dejavnost.
H3 je bila zavrnjena. Finančni kazalniki niso povezani z zado-voljstvom zaposlenih. Razlog za to bi lahko našli v gospodarski kri-zi. Podjetja preživljajo težke čase, konstantno se srečujejo s proble-mi likvidnosti, neplačili in nezmožnostjo pridobivanja posojil. Vse to vpliva na klimo v podjetjih in posledično na zadovoljstvo zapo-slenih.
Nepovratna sredstva P4 so dosegla svoj namen in imajo pozi-tivne učinke na podjetja. Vendar se ti učinki močneje izražajo v ne-posrednih (finančnih kazalnikih) kot ne-posrednih učinkih (inovativ-nosti in zadovoljstvu zaposlenih).