tek po StopnICah
v pediatrični kliniki UkCL
Služba za odnose z javnostmi UkC Ljubljana
Zadnji vikend pred tekom na Kristalno palačo so organizatorji dogodka Alive Step Up izkoristili za dobrodelnost in dober namen. V Pediatrični kliniki v Ljubljani so organizirali zadnji letošnji uradni trening, saj podpi-rajo projekt ozaveščanja ljudi o bolj pogosti uporabi stopnic namesto dvigala. Predvsem pa je bil tek dobrodelne narave, saj so zbirali sred-stva za otroke Pediatrične klinike. Kupili bodo igrače za v igralnice. predstavniki društva bolnikov s krvnimi boleznimi so obdarili otroke na kliničnem oddelku za otroško hema-tologijo in onkologijo pediatrične klinike UkC Ljublja-na. otrokom, ki se zdravijo v bolnišnici, so polepšali dan in jim narisali nasmehe na obraze, saj morajo ve-liko časa in tudi prihajajoče praznične dneve preživeti v bolnišnici.
Predstavniki Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, bivši bolniki, vsako leto v prednovoletnem času obiščejo bolnike in osebje hematolo-ških oddelkov po slovenskih bolnišnicah, kjer izvajajo
program Bolnik – bolniku. V iztekajočem se letu so v teh dneh obdarili tudi otroke, ki se zdravijo na Ko za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike UKCL.
Bolniki, bivši bolniki in njihovi soro-dniki, ki si želijo pogovora z bivšim bolnikom in predstavnikom Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slove-nije, se lahko pogovarjajo z njimi, delijo svoje izkušnje, skrbi, strahove, staršem svetujejo in odgovarjajo na vsa vprašanja, ki se jim porajajo v težkih trenutkih, ko zboli njihov otrok.
Ko zbolimo, se nam namreč za trenutek ustavi
svet. ob spoznanju, da je nekdo zboleli za hudo boleznijo, je spoznanje, da ima možnost pogovora z nekom, ki je enako bolezen premagal, ve-likega pomena. Že sama navzočnost bivšega bolnika marsikomu vlije dodatno upanje, da bo ozdravel in premagal bolezen, ter daje pogum za čas, ki je pred njim.
V imenu zaposlenih, predvsem pa otrok, ki se zdravijo na Ko za otro-ško hematologijo in onkologijo Pediatrične klinike, se je Društvu bolni-kov s krvnimi boleznimi zahvalil Vladan Rajić, dr. med.
drUŠtvo boLnIkov S krvnIMI boLeznIMI
obdarILo otroke na ko za otroško hematologijo in onkologijo pediatrične klinike UkC Ljubljana
Služba za odnose z javnostmi UkC Ljubljana
UTRIP UKCL
38
INTERNO | december 2016 | št. 04-05
naša sodelavka, Liljana bačer ker-mavner, embriologinja v Laborato-riju za oploditev z biomedicinsko pomočjo, s ko za reprodukcijo gi-nekološke klinike UkC Ljubljana, je dobitnica Severjeve nagrade za igralske dosežke v ljubiteljskem gledališču, za ženske vloge v pred-stavi triko. Liljana v prostem času ustvarja v Šentjakobskem gledali-šču Ljubljana, ki je eno od dveh naj-starejših repertoarnih ljubiteljskih gledališč v Sloveniji.
Severjeva nagrada za igralske dosežke na področju ljubiteljskih gledališč v roke
LILjanI bačer kerMavner
Služba za odnose z javnostmi UkC Ljubljana
Severjeva nagrada je slovenska nagrada na področju gledališč, ki jo podeljuje sklad Sta-neta Severja, ustanovljen v spomin na legen-darnega slovenskega gledališkega in filmskega igralca. Nagrade podeljujejo od leta 1970. Do-bitniki dobijo nagrade za igralske dosežke v po-klicnih in ljubiteljskih gledališčih. Nagradijo pa tudi igralske dosežke študentov dramske igre.
ob podelitvi Severjeve nagrade je Liljana po-vedala: »V Šentjakobskem gledališču Ljubljana sem amaterska igralka že 35 let. V teh letih se je nabralo veliko igralskih stvaritev, ki so me bogatile, žalostile ali preprosto, zabavale. Pre-jela sem kar nekaj nagrad za svoje delo; nekaj nagrad Šentjakobskega gledališča – Harlekin.
Podeljujejo jih kolegi, amaterji, zato so mi še posebej pri srcu. 1. oktobra letos sem preje-la tudi Matička za ženske vloge na Festivalu amaterskih gledališč, Linhartovem srečanju, v Postojni.«
Čestitamo!
»Mnogi me sprašujejo, kako gre skupaj biologija in
gledališče.
Preprosto! Čez dan sem biologi-nja, zvečer pa, kar hočem. Čarobno
je mrtve besede s papirja oživiti in prenesti ljudem, ki ob njih zadržujejo
dih, se smejijo ali jočejo. Težko si predstavljam, da bi svoj prosti
čas preživljala drugače, če-prav je še veliko stvari, ki
bi jih rada počela.«
IN MEMORIAM 39
21. novembra 2016 smo se na lju-bljanskih žalah poslovili od enega najvidnejših slovenskih urologov, prof. dr. Ludvika ravnika.
Rodil se je 23. avgusta 1922 v Soteski pri Bo-hinjski Beli v številni železničarski družini. Po maturi na realni gimnaziji v Kranju je študiral medicino, obenem pa se je vpisal še na Sre-dnjo šolo za telesno vzgojo v Ljubljani, ki jo je končal leta 1947. Kot telovadni učitelj si je z delom na Srednji tehnični šoli do leta 1949 omogočil dokončanje študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi leta 1952 je najprej služboval v bolnišnici na jesenicah.
Februarja 1954 je pričel specializacijo iz urolo-gije na Kirurški kliniki v Ljubljani in julija 1959 opravil specialistični izpit. oktobra 1968 je bil imenovan za primarija, leta 1970 je bil izvoljen za vodjo urološkega oddelka Kirurške klinike v Ljubljani, leta 1973 pa za predstojnika Urolo-ške klinike.
Profesor Ravnik je bil leta 1974 promoviran za doktorja znanosti s področja urologije. Še
is-In memoriam:
prof. dr. ludvik ravnik (1922–2016)
prof. dr. bojan tršinar, dr. med., višji svetnik
tega leta je bil izvoljen za izrednega profesorja iz kirurgije na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Leta 1986 je postal njen redni profesor.
odgovorno nalogo predstojnika Uro-loškega oddelka Kirurške klinike in kasneje Urološke klinike KC v Ljublja-ni je uspešno opravljal sedemnajst let. Pod njegovim vodstvom se je ljubljanski urološki oddelek prostor-sko in kadrovprostor-sko močno okrepil in prerasel v moderno kliniko, priznano v vseh republikah nekdanje SFRj in tudi v tujini, od koder so bolniki pri-hajali na zdravljenje v Slovenijo.
S svojimi organizacijskimi sposob-nostmi in lastnim strokovnim delom je omogočil, da so bile na Urološki kliniki v Ljubljani uvedene številne nove endourološke diagnostične in terapevtske metode, kot na primer tUR prostate in tumorjev sečnega mehurja, perkutana nefrolitotomija, ureterorenoskopija, uretrotomija.
Še bolj se je razvila rekonstruktivna urologija z uporabo črevesja za izpe-ljavo urina po odstranitvi sečnega mehurja, začelo se je vgrajevanje umetnega uretralnega sfinktra in različnih protez, razmahnila se je uporaba električne stimulacije spo-dnjih sečil za zdravljenje mikcijskih motenj.
Velika zasluga profesorja Ravnika je bila, da je Slovenija leta 1986 dobila sodoben aparat za zunaj telesno drobljenje kamnov v sečilih.
Profesor Ravnik je bil član zdravniške ekipe, ki je leta 1958, kot prva v nekdanji skupni državi, uvedla uporabo hemodialize. Prav tako je bil leta 1970 član kirurške ekipe pri prvi presadi-tvi ledvice živega dajalca. Leta 1986 je vodil kirurško ekipo pri prvem odvzemu in presa-ditvi ledvice mrtvega dajalca. Prvi je objavil transkutano skrotalno flebografijo varikokele.
tudi sicer je bila moška neplodnost njegovo ožje strokovno in znanstveno področje, na katerem je uvedel nekatere modificirane me-tode zdravljenja, kot so epididimovazoanasto-moza, selektivna podvezava kremasteričnega dela spermatične povesme in tvorba umetne spermatokele.
o svojem znanstvenem in strokovnem delu je profesor Ravnik poročal na številnih strokov-nih sestankih, simpozijih in kongresih, doma in v tujini. Strokovno se je izpopolnjeval v Lyonu, Firencah, Heidelbergu, Barceloni in na Dunaju. V domači in tuji strokovni literaturi je objavil več kot petdeset strokovnih in znan-stvenih del. Bil je soavtor treh knjig s področja urologije.
V času svojega aktivnega delovanja je pro-fesor Ravnik pokazal tudi svoje velike peda-goške sposobnosti. Bil je predavatelj prve pomoči, vodil je vaje za študente medicine in stomatologije. V letih od 1974 do 1989 je pre-daval urologijo študentom medicine in stoma-tologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bil je mentor specializantom iz urologije, pa tudi mnogim magistrantom in doktorantom. Na Urološki kliniki v Ljubljani so se pod njegovim vodstvom izpopolnjevali tudi številni zdravniki iz drugih republik nekdanje SFRj in iz tujine.
Mnogi učenci se ga spominjajo kot odličnega predavatelja, ki je znal pritegniti pozornost s svojo neposrednostjo in izkušenostjo.
Prav tako kot med zdravniki pa je bil profe-sor Ravnik znan tudi med športniki. tudi sam vsestranski športnik v atletskem mnogoboju, gimnastiki in odbojki ter smučarski učitelj se je že zgodaj vključil v Sekcijo za športno me-dicino in bil v letih 1949–1952 tudi njen pred-sednik. Petindvajset let je bil klubski zdravnik športnega društva olimpije, kot zdravnik olimpijske ekipe pa se je udeležil petih olim-pijskih iger. Zaupana mu je bila organizacija zdravniške službe na velikih športnih tekmo-vanjih v Ljubljani. Kot zdravnik in sodelavec Inštituta za športno medicino je več let opra-vljal tudi funkcijo predsednika zdravstvane komisije pri republiškem komiteju za telesno kulturo in šport.
Profesor Ravnik je bil v letih od 1970 do1976 predsednik Urološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Leta 1988 je skupaj s sodelavci uspešno organiziral 10. kongres urologov jugoslavije. Kot predstojnik Urolo-ške klinike v Ljubljani se je upokojil leta 1987.
nadaljevanje na naslednji strani