• Rezultati Niso Bili Najdeni

4.3 Čiščenje

4.3.1 Odstranjevanje površinskih nečistoč

4.3.1.2 Vodne metode čiščenja površine

Po končanem suhem čiščenju smo prešli na vodne metode. Glede na lastnosti površine

izberemo ustrezno vodno raztopino s prilagojenimi parametri ali njeno gelirano obliko. Topila se pri površinskem čiščenju uporabljajo le kot sestavina emulzij. Določene materiale lahko odstranjujemo tudi mehansko.

4.3.1.2.1 Test s kapljico vode za določanje občutljivosti površine nanjo

Na različna mesta na barvni površini smo nanesli kapljico deionizirane vode ter opazovali kot, ki ga oblikuje na površini. Na področju inkarnata je bil kot kapljice 85–90 stopinj, na podlagi česar smo razbrali, da je površina hidrofobna in omogoča čiščenje z vodnimi raztopinami (Slika 19). Sklepali smo, da je barvna plast narejena v oljni tehniki, kar so nato potrdile tudi analize. Na področju las se je kapljica razlezla in ustvarila kot pod 85–90 stopinj, ki označuje hidrofilno površino (Slika 20).

Slika 19 (levo): Test s kapljico vode za ugotavljanje privlačnosti ali odbojnosti vode – opazna hidrofobna površina

Slika 20 (desno): Test s kapljico vode za ugotavljanje privlačnosti ali odbojnosti vode – opazna hidrofilna površina.

4.3.1.2.2 Merjenje prevodnosti površine

Prevodnost površine smo izmerili s pomočjo agar gela in merilca Horiba TWIN Conductivity meter. Pripravili smo 2-odstotno raztopino agarja v deionizirani vodi in ga segrevali v

mikrovalovni pečici nekaj sekund. Med hlajenjem je agar želiral. Agar je ionska sestavina, kar pomeni, da vsebuje nabite delce, ki lahko prispevajo k višji vrednosti prevodnosti. Najprej smo izmerili prevodnost čistega agarja, nato pa s pomočjo agar gela, položenega na površino, še prevodnost površine. Izmerjena prevodnost čistega agarja je bila 0,47 mS/cm, prevodnost površine pa 0,51 mS/cm. Končna vrednost prevodnosti barvne površine je razlika med rezultatoma. Dobljen rezultat (0,04 mS/cm) je vrednost prevodnosti, ki se ji mora približati raztopina za površinsko čiščenje.

4.3.1.2.3 Uporaba pufrskih raztopin

Voda je osnovno sredstvo za čiščenje, saj je v vodi topen vedno vsaj del površinske umazanije. Z dodajanjem specifičnih materialov pa lahko širimo njeno uporabnost tudi na manj vodotopne materiale. Za čiščenje vedno pripravimo pufrske raztopine, ki se upirajo spremembi pH vrednosti med čiščenjem. Pripravimo jih z dodajanjem šibkih kislin ali baz ter njihovih soli. Z različnimi vrednostmi pH-ja raztopin lahko delujemo na barvno plast

različno: jo očistimo in ohranimo ali odstranimo.19

Za odstranjevanje površinskih nečistoč smo testirali tri kisle pufrske raztopine s pH

vrednostjo 5,5: pufer z ocetno kislino in NaOH, enak pufer z dodatkom tenzida Tween 20 in pufer s citronsko kislino in natrijevim hidroksidom (NaOH), ki ima obenem blage kelatne učinke.20 Pripravljene pufre smo testirali (Slika 21). Vidni rezultati na vatenkah so pokazali, da je osnovni pufer s pH vrednostjo 5,5 najbolj učinkovit. Vatenke smo po testiranju

opazovali pri ultravijolični svetlobi, kjer bi morebitno fluoresciranje kazalo na raztapljanje materialov površinskih plasti, ter pod povečavo z optičnim mikroskopom, kjer smo preverjali prisotnost pigmentov. Fluorescence pri UV svetlobi ali morebitnih pigmentov pod

mikroskopom nismo opazili, zato smo ocenili, da je raztopina pufra z ocetno kislino in NaOH s pH vrednostjo 5,5 primerna za površinsko čiščenje.

Izmerjena prevodnost pufrske raztopine za čiščenje je bila 2,6 mS/cm, kar je bilo veliko več kot je bila prevodnost površine umetnine, ki je merila 0,04 mS/cm. Pufer smo zato razredčili z deionizirano vodo v razmerju 1: 3, ter mu tako zmanjšali prevodnost na 0,076 mS/cm.

Za ugotavljanje optimalnega časa delovanja smo uporabili vodno raztopino izbranega pufra gelirano s Klucelom G21. V tanki plasti smo ga nanesli na barvno plast, prekrili s poliestrsko folijo Melinex ter ga odstranjevali po eni, dveh in treh minutah. Gel smo odstranili z vatenko

19 Joyce HILL STONER in Rebecca RUSHFIELD ROUTLEDGE, Conservation of easel paintings,Oxon 2012, str. 502.

20 Najprej smo naredili osnovni pufer, ki smo ga pripravili iz 100 ml destilirane vode in 0,15 g 99,8-odstotne ocetne kisline, mu izmerili pH vrednost in po kapljicah dodajali 1M raztopino NaOH (50 ml destilirane vode in 2 g NaOH) do želene pH vrednosti 5,5. Polovici dobljenega pufra smo dodali kapljico Tweena 20 in tako dobili raztopino pufra s surfaktantom, tretjo raztopino pufra pa smo pripravili iz 50 ml destilirane vode in 0,2 g citronske kisline ter ponovno dodajali 1M R NaOH do pH vrednosti 5,5.

21 Klucel ali hidropropilceluloza (HPC) je celulozni eter v obliki belega prahu, brez vonja in okusa. Združuje topnost v vodi in organskih topilih, termoplastičnost, deluje na površini in ima nizko površinsko napetost.

Največkrat ga uporabljamo kot zgoščevalec, lahko ga uporabljamo tudi kot lepilo (ima slabše lepilne lastnosti).

ter ga preverili pod optičnim mikroskopom, kjer je bilo opaziti sledi barve, zato smo ocenili, da gelirana oblika ni primerna.

Slika 21: Testiranje pufrskih raztopin z dodatki.

Raztopino pufra smo nanašali na barvno površino s pomočjo vatenk, ki smo jih le rahlo omočili (Slika 22) ter višek popivnali še na papirnatem robčku, s čimer smo preprečili prevelik vnos tekočine. Površino smo postopoma čistili ter jo po končanem postopku še izprali. Izbrani pufer smo razredčili z deionizirano vodo v razmerju 1: 9 ter tako dobili

enostavno sredstvo za izpiranje, s katerim smo odstranili preostanke pufra iz barvne površine.

Slika 22: Pufer s pH 5,5 in prevodnostjo 0,76 mS/cm. Na vatenkah vidni ostanki površinskih nečistoč.

Čiščenje površinskih nečistoč je potekalo dokaj hitro in enostavno. Razlika med očiščenim in neočiščenim delom je bila najbolj opazna na pregibih, kjer se je umazanija skozi leta najlažje nabirala (Slika 24).

Po končanem odstranjevanju površinskih nečistoč, je bil kipec za odtenek svetlejši. Bolj opazne pa so postale tudi spremembe in poškodbe originalnih plasti. Na desni polovici obraza so se razkrila večja področja svetlejše podloge, kjer je prvotna barvna plast v celoti manjkala (Slika 24), in temnejše preslikave na licu in čelu (Slika 23).

Slika 23: Očiščena polovica obraza (na levi) z uporabo raztopine pufra ocetne kisline z NaOH in pH vrednostjo 5,5

Slika 24: Odstranjena površinska umazanija s področja vratu, opazna svetla barva inkarnata