10
Kulti častilcev Satana v svojih obredih uporabljajo navzdol obrjeni pentagram, ki naj bi predstavljal vrata v onostranstvo oziroma drugi svet ter črno magijo. Prav tak pentagram lahko danes velikokrat opazimo v priljubljenih fantazijskih serijah in filmih. Navzgor obrnjeni znak pa predstavlja štiri elemente – vodo, ogenj, zemljo, zrak ter duhovno bitje na vrhu.
Uporablja se za belo magijo in predstavlja enotnost in harmonijo (Pentagram. (b.d.)).
4. Razvoj znakov
B. Kariž (1997) opredeljuje znak kot dogovorjen lik z določenim pomenom. Piše, da označuje in določa dotično osebo ali organizacijo. Ima dogovorjeno obliko in lahko vsebuje tudi gib ali zvok. Od simbola se znak razlikuje po reprezentativnosti in enoznačnosti, saj nekaj zastopa in je nevtralen, simbol pa ni nikoli dokončen in lahko predstavlja veliko več. Simbole lahko kot elemente vključimo v znak.
Najbolj pomemben pripomoček ustvarjalcev grafičnih znakov je ustvarjalnost. Za ustvaritev znaka mora biti oblikovalec na tekočem z najnovejšimi dizajni in trendi. Če pride do ustvarjalne blokade, se lahko obrne na množične spletne strani, ki ustvarjalce vzpodbujajo k vajam za kreativno mišljenje, brainstormingu, aktivnostim in inspiraciji za oblikovanje. Ideje oblikovalci načeloma pridobivajo iz vsakdanjega življenja, z obdajajočimi predmeti, ki navdihujejo. Navdih iščejo tudi v genialnih posameznikih kot so glasbeniki, filmski ustvarjalci, umetniki ... Da so njihova dela zanimivejša in polnejša vsebine vpeljujejo v svoja dela tudi simbolizem (Križnar, 2016). Simboli predstavljajo določeno vsebino in posredujejo zgodbo naprej gledalcu, ta pa razreši in razume znak, ko se sprašuje o njem (Trstenjak, 1994).
Vsak znak je svojevrsten, unikaten in je najpomembnejši element vizualne komunikacije.
Njegova naloga je oglaševanje ali sporočanje. Sestavlja ga lahko ilustracija, besedilo ali pa kar oboje skupaj. Kadar ga oblikovno spreminjamo ali rekonstruiramo, lahko znak izgubi pomen ali celo vrednost.
To se najbolj jasno pokaže pri pretvarjanju analognega znaka v digitalnega. Prvi znaki so bili izdelani analogno, ročno. Med te štejemo grafike, tiske, grafite, tattooje, šivanje, ročno barvanje, štempiljke itd. Če pa je znak obdelan računalniško ali digitalno, ga je lažje reproducirati, je še vedno enoten in lažje prepoznaven. Tak znak se najbolj izkaže v
11
promoviranju, ljudje si ga lažje zapomnijo, še posebej, če ima znak vključene elemente, ki vzbujajo občutja. Digitalno obdelani znak ima narejeno celostno grafično podobo (O.d., celostna grafična podoba, b.d.).
B. Kariž (1997, str. 68) je odlično napisala: ˝Dober design mora imeti pravi odnos do človeka in družbe. V prvi meri mora zadovoljevati človekove potrebe in se izogibati lažnim. Med njegove lastnosti kot bistvene prištevamo svežino, duhovitost in iskrivost, kar ne vključuje le oblikovalca, ampak mora vplivati tudi na širšo okolico – uporabnike, ter te lastnosti med uporabo ves čas tudi potrjevati. Nadalje se mora zavedati kompleksnosti soočanja s problemi in njihovega reševanja (tržno-politični, ekonomski in tehnično-tehnološki), ki vplivajo na cilje in omejitve designa, določajo njegovo funkcijo in zvrst. Vsak dober design mora biti sistematičen v procesu iskanja rešitev, napreden, ustvarjalen, odprt in fleksibilen.˝
S prihodom računalnika in računalniških programov v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so lahko prenovili znak iz analognega v digitalnega. Preoblikovali so ga v vektorsko obliko, mu določili ustrezna razmerja med elementi znaka, naredili so lahko več barvnih različic in uskladili razmerja med širino in višino (Weill, A., 2004). Računalniški programi za obdelovanje znakov so na primer Inkscape, Skencil, Adobe Illustrator, CorelDRAW itd. (Spisak vektorskih grafičkih programa. (b.d.).
5. Pomen grafike v subkulturah
Grafika je, prav tako kot glasba ali katerokoli drugo izrazno sredstvo, zelo pomembna v današnji družbi, še posebej za mlade, ki še iščejo svojo identiteto in se v tem procesu združujejo v subkulture. Pripadnost subkulturi je za odraščujoče mlade zelo pomembna, saj si oblikujejo določene vedenjske vzorce, norme in vrednote. Svoje počutje in doživljanje prikazujejo skozi svoje umetniško izražanje, rišejo znake, grafitirajo po zidovih, se tetovirajo, prikazujejo vedno nove občutke, lastno mnenje, ustvarjalnost, poglede na svet in dogajanje okoli nas – to je njihov način komuniciranja z drugimi (Jordan, 2007).
12
6. Grafično oblikovanje danes
Danes se novejše in sodobno grafično oblikovanje precej razlikuje od starega. Nove tehnike in koncepti so v umetnost prinesli nove smernice in vzorce delovanja. Slovenski grafik Črtomir Frelih (2016) pravi, da se nova grafična paradigma od stare razlikuje glede na celoten potek nastajanja grafičnih izdelkov. Danes so ti izdelki skrbno angažirani in po navadi jih izdeluje večji kolektiv. Pojavljajo se koncepti, likovne forme pa počasi zamirajo. Teksti so postavljeni pred podobo, za razumevanje le-teh pa je potrebna izobrazba. Novi mediji in tridimenzionalno ustvarjanje refleksirajo zgodbe in pripovedi iz vsakdanjega življenja in doživljanja mladih umetnikov. Cilj teh je svoja dela predstaviti širši javnosti, svoje reproducirane izdelke pa oglaševati in množično prodajati. Ena izmed funkcij sodobne umetnosti je predvsem informiranje. Podajanje informacij in pripovedovanje o stvareh, ki jih sami ne vidimo ali celo ne želimo videti, saj so družbeno, politično ali kako drugače sporne. Tako umetniki s svojim delom velikokrat kršijo ustaljene navade svojega družbenega okolja, tudi odnose, vrednote in ideje. Popoln primer takega umetnika je Banksy, svetovno poznan grafitar, saj ima svoje grafite nasprejane po celem svetu.
Grafiti ali ˝street art˝ se pojavljajo v vseh večjih mestih. Nastajajo izpod rok obojih, znanih in amaterskih grafitarjev. Veliko ljudi street art zagovarja, saj krasi dolgočasne zidove v mestih, nekateri pa ga označujejo za vandalizem. Banksy, vemo, prihaja iz Velike Britanije, kjer imajo, tako kot v vsaki državi svoje zakone in družbene omejitve. Svoje nasprotovanje družbi izraža v delu Flower (2007),
kjer se očitno posmehuje zakonu, ki prepoveduje parkiranje v območju rumenih črt. Istočasno pa na ljudeh riše nasmehe, saj v betonsko mesto vnaša kanček narave (Laidlaw in Pitamic, 2015).