UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
BARBARA OSOLNIK
GRAFIČNI ZNAKI SODOBNIH SUBKULTUR DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
LIKOVNA PEDAGOGIKA
BARBARA OSOLNIK
Mentor: prof. mag. ČRTOMIR FRELIH, spec.
Somentor: asist. dr. ROBERT POTOČNIK
GRAFIČNI ZNAKI SODOBNIH SUBKULTUR GRAPHIC SIGNS IN MODERN SUBCULTURES
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
Zahvala
HVALA mojim staršem za podporo in prigovarjanje. Brez vaju ne bi prišla tako daleč.
HVALA moji najboljši prijateljici Veroniki za pomoč. Brez tebe sem izgubljena.
HVALA mentorju Črtomirju Frelihu, in somentorju Robertu Potočniku za strokovne nasvete in pomoč pri diplomskem delu.
Povzetek
Zaradi svojega glasbenega udejstvovanja so mi današnje subkulture precej blizu, zato sem se kot študentka likovne pedagogike odločila, da v svojem diplomskem delu povežem likovno in glasbeno področje. Lotila sem se raziskovanja subkultur in njihovih začetkov, kar me je pripeljalo vse do prostozidarstva, ki so tako rečeno bile prve subkulture na svetu. Med prostozidarstvom in subkulturo lahko potegnemo nekaj vzporednic kot je na primer zavračanje načel družbe ali prepričanj. Imeli so tudi svoj logo, znak, ki jih je predstavljal, tako kot današnje subkulture. Družil jih je podoben način življenja in razmišljanja.
Raziskala, naštela in opisala sem nekaj grafičnih znakov, ki jih uporabljajo subkulture danes, ter kako so se znaki zaradi potrebe po komuniciranju razvijali v različnih analognih in digitalnih oblikah. Med mladimi ustvarjalci sem povprašala, kako oni pridobivajo kreativne ideje in kako je z uporabo simbolizma. Vsi ustvarjalci iščemo navdih iz svojega okoliša in skušamo uporabljati simbolizem v takšni meri, da le-ta izdelke popestri in ne, da nam otežuje razumevanje znakov. Danes najbolj popularne tehnike grafičnega oblikovanja so računalniško obdelovanje, različni tiski, grafiti, tattooji, tudi šivanje ...
Grafično oblikovanje se v današnjem kapitalističnem času uporablja bolj za oglaševanje, česar ne moremo več upoštevati kot umetnost. Ali pač? Ugotovila sem, da se lepo služi na račun grafičnega oblikovanja, saj vizualna komunikacija grafičnih izdelkov posredno, a venomer vpliva na potrošnike. Vedno več je komercialne umetnosti, ki podpira kapitalistično mišljenje, umetniki pa se z njo tudi lažje preživijo.
V diplomi sem predstavila tudi svoj avtorski grafični znak, ki sem ga ustvarila za svojo glasbeno skupino in priložila nekaj primerov njegove uporabe.
Učna priprava v zadnjem delu je pripravljena za šesti razred osnovne šole. Izdelovali bomo šablone in ustvarili svoj subkulturni znak.
Ključne besede: grafični znak, logo, subkultura, komercializacija
Abstract
Due to my involvement in music, subcultures are very close to my heart. As a student of Art Pedagogy, I decided to connect art and music in my diploma thesis. I took on the research of subcultures and their beginnings, which brought me all the way to freemasonry, world’s first organisations that can be considered as subcultures. We can draw a number of parallels between freemasonry and subcultures, such as the refusal of the principles of society and societal beliefs. Freemasons had their own logos, signs that represented them, similar to today’s subcultures. They were connected by similar lifestyles and ways of thinking.
I researched, listed, and described a few graphic signs used by subcultures today and explored how the signs have developed in different analogue and digital forms due to communication demands. I asked young artists how they get creative ideas and use symbolism. Every artist searches to find inspiration from their environment. They try to use symbolism in a way to improve their products without compromising the clarity of the meaning of signs. The most popular techniques of graphic design today include computer design, various print makings, graffiti, tattoos, even sewing...
Graphic design in modern capitalist era is predominantly used for advertising purposes, which can't be understood as art. Or can it? I have noticed people can make a lot of money with graphic design since visual communication always, at least indirectly, influences consumers.
Commercial art is currently thriving while it promotes capitalistic thinking and, at the same time, helps the artist to make a living.
In my diploma thesis, I also present my original graphic sign that I created for my musical band together with a few examples of its use.
The lesson plan in the last part of the diploma thesis is designed for the sixth grade of primary school. We will be making stencils and creating our own subculture signs.
Key words: graphic sign, logo, subculture, commercialization
Kazalo vsebine
1. Uvod ... 1
2. Razvoj subkultur ... 2
2.1. Prostozidarstvo ... 2
2.2. Subkulture ... 3
2.3. Deljena mnenja o subkulturah ... 6
3. Pomen znakov ... 9
4. Razvoj znakov ... 10
5. Pomen grafike v subkulturah ... 11
6. Grafično oblikovanje danes ... 12
7. Umetnost in komercializacija ... 13
7.1. Vizualno komuniciranje ... 14
7.2. Umetnost ali kič ... 14
8. Grafično oblikovanje loga ... 15
9. Učna priprava ... 18
10. Potek učne ure ... 21
11. Sklep ... 27
12. Literatura ... 28
13. Elektronski viri ... 29
14. Slikovni viri ... 31
Kazalo slik
Slika 1: Prepoznavni znak prostozidarjev ... 2Slika 2: Hipijevski znak za Mir in Ljubezen ... 5
Slika 3: Club patch (klubski našitek) Hells Angels ... 7
Slika 4: Igralni kontroler ... 7
Slika 5: West znak (znak za pripadnike raperskih ˝gangov˝ iz zahoda) ... 7
Slika 6: ˝Rock on!˝ ... 8
Slika 7: Svastika ... 8
Slika 8: Anarhija ... 8
Slika 9: Združitev ženskega, moškega in transseksualnega znaka ... 8
Slika 10: Pentagram ... 9
Slika 11: White power (bela moč) ... 9
Slika 12: Banksy, Flower, 2007, Velika Britanija ... 12
Slika 13: Logo Artenigma ... 15
Slika 14: Predstavitvena slika grafičnega znaka iz družbenih omrežij ... 16
Slika 15: Grafični znak na oblačilih ... 16
Slika 17: 3D print loga ... 17
Slika 16: Grafit Artenigma ... 17
Slika 18: Logotipi znanih znamk Paula Randa ... 21
Slika 19: Punk subkultura ... 22
Slika 20: Banksy, Don’t Forget Your Scarf, Bristol ... 22
Slika 21: Pentagram ... 22
Slika 22:Mir in ljubezen ... 23
Slika 23: tipografski znak, logotip... 23
Slika 24: tipografski znak, monogram Paule Scher ... 23
Slika 25: Ikonični znak ... 23
Slika 26: Abstraktni znak ... 24
Slika 27: Kombiniran znak Milton Glaserja ... 24
Slika 28: Logo in logotip, Salvador Dalí ... 24
Slika 29: Primer likovne naloge 1 ... 26
Slika 30: Primer likovne naloge 2 ... 26
1
1. Uvod
V subkulturah so zelo pomembne grafike in grafični znaki, saj izkazujejo pripadnost določenemu segmentu družbe. Subkulture so razširjene predvsem med mlajšimi generacijami, pri katerih se taki znaki tudi največkrat pojavljajo na primer na majicah, našitkih, priponkah, torbah in ostalih vsakodnevnih predmetih. Simbolika teh znakov je za posameznika zelo pomembna, saj z njimi izraža svoje politično prepričanje, pripadnost organizaciji, svoj glasbeni okus ali pogled na svet.
Moja diplomska naloga se v prvem delu usmerja v raziskovanje razvoja subkultur od začetnih cehov in organizacij do današnjih političnih, glasbenih in uporniških skupin. Zanimalo me je, kako so se razvijale in kako se je z njimi razvijal grafični znak. Naštela sem tudi bolj prepoznavne znake določenih subkultur in jih simbolno opredelila. Iskala sem odgovor na vprašanje, kje ustvarjalci grafičnih znakov dobijo ideje, kako vpeljejo simbolizem v znak in kakšni so postopki razvijanja znakov od analognih do digitalnih, do katerega nivoja kompleksnosti lahko sežejo itd. Naštela sem še različne tehnike nastajanja znakov (tisk, šivanje, grafiti, štampiljke, tetovaže …). Omenila sem večpomenskost in simbolnost znakov, ki sta, prav tako kot komercializacija in zloraba, pomemben problem, ter kako le-ta vplivata na ljudi.
Po teoretičnem delu sem za didaktičen del diplome napisala učno pripravo. Priprava je napisana za 6. razred osnovne šole. Likovna naloga je grafično oblikovanje znaka ali simbola za izmišljeno subkulturo s tehniko šablone.
2
2. Razvoj subkultur
súbkultúra -e ž (ȗ-ȗ) posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je:
nekatere skupine prebivalstva oblikujejo v razširjenih kulturah subkulture s posebnimi sistemi norm in načinov ravnanja / mestna, vaška subkultura; subkultura hipijev (SSKJ, 2000).
2.1. Prostozidarstvo
Lahko bi rekli, da so se prve take skupine ljudi začele pojavljati s prostozidarstvom. Musek (1991) navaja čas nastanka skupin prostozidarjev v novem veku, z vedno bolj uveljavljajočima racionalizmom in materializmom, ki sta na razcvet in vzpon prostozidarskih združenj zelo dobro vplivala. Prostozidarji so imeli svoja tajna združenja, lože, njihove družbene moči pa ni bilo podcenjevati. Povezovalo jih je enako razmišljanje in idealiziranje morale in filozofije. Cerkev in njeno tradicijo so sicer spoštovali, ampak so zavračali verska prepričanja, držali pa so se načel integritete, dobrohotnosti in odkritosti. Njihov prepoznavni znak oz. logotip, kakor mu rečemo danes, sestavljata šestilo in pravokotno ravnilo. Med njima pa je postavljen G, ki predstavlja Velikega arhitekta, Boga (Great architect, God), stvaritelja vesolja in pa drugo, še bolj pomembno, geometrijo (Freemasonry, (b.d.)). V prostozidarstvo so se zatekali svobodomiselni in revolucionarji, od tam pa izvirajo, razmišlja Musek (1991), nove liberalne in demokratične ideje.
Slika 1: Prepoznavni znak prostozidarjev
3
S prostozidarji so se prvič začele pojavljati skupine ljudi z istim načinom razmišljanja ali podobnim življenjskim stilom, od različnih cehov in organizacij do političnih in uporniških skupin, ki jih najdemo še danes. Zakaj so se pravzaprav razvile različne skupine ljudi? Človek je edino bitje, ki je zmožno uporabe jezika in njegovih znakov ter simboliziranja. Sposoben je učinkovito komunicirati in posledično prenašati svojo kulturo, filozofijo, znanost, umetnost, politiko in religijo. Trstenjak (1994) navaja tudi, da je to bistvo človekovega obstoja.
Znamenja, ki jih človek ustvari in posreduje, v nas vzbujajo odgovornost in zavest svobode ter vzpodbujajo k ustvarjalnosti.
2.2. Subkulture
Vsaka nova družba, kultura ali skupina potrebuje za obstoj že vnaprej določene sestavine. To so jezik, vrednote, družbene norme, moralne opredelitve, običaji, navade, materialna kultura in, najpomembnejši za mojo raziskavo, simboli in znaki. Takšna kultura predstavlja človekov duhovni in materialni, fizični svet.
Zaradi kulturne raznolikosti v naši moderni družbi prihaja do nastanka novih podkultur ali, kot jim pravimo mi, subkultur. Te se razvijejo znotraj dominantne kulture in se z njo vedno manj istovetijo. Podkulture, ki razvijejo sovražen odnos do prevladujoče kulture, se imenujejo protikulture. Med te bi navsezadnje lahko uvrstili tudi prostozidarske lože, saj so tesno povezane, imajo posebno notranjo ureditev, so zaprte vase in imajo posebne rituale, način komuniciranja in označevanja (Andolšek, Barle Lakota, Počkar in Popit, 2010).
V učbeniku Kultura in socializacija (Andolšek idr., 2010, str. 41) avtorji pišejo, da lahko subkulture temeljijo na:
• „skupni zgodovinski usodi (različne etnične oziroma migrantske manjšine),
• posebnih religioznih prepričanjih,
• posebnih interesih (npr. motociklistična subkultura),
• glasbenem okusu,
• medmrežnih povezavah,
4
• različnih vrednotnih in ideoloških osnovah (npr. različne newageovske in meditativne skupine),
• starosti oziroma mladosti (mladinske subkulture).“
Zaradi potrebe po pripadanju skupini s podobnim položajem, interesi, pogledi in na primer zaradi potrebe po ustvarjanju lahko pripadamo več subkulturam hkrati. Posledično razvijamo svojo identiteto, ki jo je v sodobnem svetu težko najti, saj imamo v družbi toliko alternativ, sprememb in dinamičnosti (Pogačar, 2004).
Vrnimo se direktno na začetek nastajanja mladinskih subkultur v 50. leta 20. stoletja.
Natančneje v ZDA in v Evropo v večja mesta, kjer je življenjski standard hitro naraščal, šolanje se je podaljševalo, razvil se je storitveni sektor, širila se je človekova svoboda in njegove pravice (demokracija) in pa navsezadnje sredstva množičnega komuniciranja, mediji.
Radio, televizija, gramofoni in različne prireditve za večje množice so močno vplivali na razvoj družbe in manjših subkultur. Ljudje so postajali ozaveščeni o tem, kaj se dogaja po svetu, in se začeli tudi upirati družbenim problemom, kot so brezposelnost, kratenje osnovnih človeških pravic, vojna.
Še danes najbolj poznana taka subkultura je bila „hipi“ subkultura, o kateri so v Kultura in socializacija (2010) zapisali takole:
„Hipijevska subkultura je primer mladinskega subkulturnega gibanja z elementi proti kulture.
Hipijevstvo je bilo poleg Nove levice in Gibanja za državljanske pravice ena najpomembnejših subkultur v 60. letih prejšnjega stoletja. Nastalo je v ZDA in se kmalu razširilo tudi drugod po svetu. Z nekaterimi prilagoditvami in posebnostmi se je uveljavilo tudi v Sloveniji ter vplivalo na razpoloženje in mišljenje velikega dela tedanje mlade generacije med 15. in 25. letom. Zaton je doživelo sredi 70. let, ima pa svoje vplive tudi na sodobne generacije, tudi pri nas. Vplivalo je tudi na kasnejše subkulture.
Posebnost te subkulture je bila njena kompletnost. Hipiji so protestirali skoraj proti vsem ustaljenim delom tedanje družbe, zato jih lahko upravičeno označimo tudi kot protikulturo.
Vietnamska vojna, v katero so bile tedaj zapletene ZDA, je mlade spodbudila k protivojnemu razpoloženju in slogan Peace and Love (Mir in Ljubezen) je odraz tega razpoloženja. Gibanje je bilo protivojno in je nasprotovalo oboroževalni tekmi ter jedrskemu oboroževanju. Bilo je tudi ekološko naravnano in je zato nasprotovalo tudi mirnodobni uporabi jedrske energije.
Del je bil usmerjen k zdravi prehrani in k alternativi bolj naravnega življenja na podeželju.
5
Nekoliko v neskladju s prej omenjenimi značilnostmi je bilo preizkušanje različnih drog in halucinogenih snovi, izdelano tudi umetno. Se je pa to ujemalo z eno od značilnosti subkulture: z željo po poglobljeni duhovnosti in doživljanju.
Njihov odpor se je dogajal na treh bojnih poljih: kot seksualna revolucija z željo po večji spolni svobodi, kot boj proti materialističnim vrednotam in kot želja po večji enakosti med mladimi. Vse to se ne navzven kazalo kot t. i. unisex moda. Pripadniki obeh spolov so se oblačili podobno in se krasili s cenenim nakitom, tudi fantje so si puščali daljše lase, bolj sproščeno so menjavali spolne partnerje in si prizadevali za preprosto naravno življenje.
Novo razpoloženje se je kazalo v alternativni umetnosti, ki se je približala ulici z uličnim gledališčem, folk glasbo, uličnimi prodajalnami okrasja, prepevanjem in posedanjem po mestnih parkih. Osrednji pomen je pri tem imelo tudi zbiranje na koncertih in poslušanje rock glasbe, s katero je mlada generacija simbolno izražala odpor do tedanjega sveta odraslih.
Hipijevstvo je postopno postalo del prenovljene zavesti tudi v kasnejših obdobjih vse do danes. Njegove subkulturne značilnosti so do neke mere prodrle v dominantno kulturo in postajale del običajnega mišljenja, življenjskega sloga in pogledov na svet. S prehodom v dominantno kulturo pa je hipijevstvo izgubljalo intenzivnost, ostrino in radikalnost“ (str. 42, 43).
Simboli in znaki so torej osnova človeške kulture. Človek je zaradi čutil zmožen oblikovanja simbolov in novih simbolnih združitev. Prav tako pri zaznavanju. Ljudje hitro in preprosto vzpostavijo medsebojno povezanost in ločenost od drugih pri zaznavi skupnih simbolov. Ti so pripadnikom skupine samoumevni, tujcem pa ne. Zato lahko nepoznavanje simbolov vodi v razžalitev pripadnikov, kajti se na zaznavo simbolov odzivamo čustveno in smo do njih globoko zaščitniški. Značilnosti simbolov so, da se spreminjajo s časom (ogenj – včasih simbol življenja, danes nesreča, poguba) in pa, da imajo identifikacijsko in povezovalno vlogo (identificiranje, označevanje, omejevanje ozemlja mestnih tolp z grafiti npr.) (Andolšek idr., 2010).
Slika 2: Hipijevski znak za Mir in Ljubezen
6
2.3. Deljena mnenja o subkulturah
Ob raziskovanju pridemo do ugotovitev, da je subkultur danes v družbi zares veliko, kar povzroči nekaj nejasnosti. Meje med njimi so zabrisane, pripadnost subkulturam pa je vedno bolj šibka. Na to najbolj vplivajo mediji in kapitalistična družba. S svojo prodajno nišo: ˝tako cool, da moraš imeti˝, zlorabljajo subkulture. Izdelki se prodajajo, meje med subkulturami pa se zaradi vse več podobnosti, istih lastnosti in stilov brišejo, kar pa je posledica tega, da so v današnjih časih subkulture vedno bolj pozitivno sprejete (Peditris, 2014).
Prvotno so bile subkulture označene zelo negativno. Po besedah Gelderja (1997) so bili to kljubovalni uporniki, za katere je navedel šest ključev, po katerih jih prepoznamo:
1. Pogost negativen odnos do dela in nedejavnost,
2. negativen odnos do družbenih slojev, ne priznavajo niveliranja v družbi,
3. označujejo svoj teritorij (street, hood, club ...) in so lahko do njega zelo zaščitniški, 4. bežijo od doma v nedomač okoliš, družina ni več na prvem mestu,
5. pretiravajo v stilu oblačenja,
6. zavračajo osnove vsakdanjega življenja in kapitalistično družbo.
Vse te točke je povezal s stereotipi, saj ne veljajo za vse pripadnike subkultur. Ideja stereotipov je namreč poenostavljanje, kar pa je v današnji raznolikosti osebnosti problematično.
Hebdige (2002) je po raziskavah subkultur odkril, da se kljub temu, da so subkulture pojmovane negativno, znotraj njih najdejo osebe, ki razmišljajo enako in se počutijo zapostavljene ter v tej družbi razvijajo identiteto. Osebe postanejo samostojne in neodvisne.
Subkulture dokazujejo, da ne spadamo vsi v eno kulturo; spadamo v tisto, ki je najboljša za nas. Primerne so ker dovolijo osebam, da se vključijo in znotraj nje poiščejo pravo pot, nove norme in vrednote.
7
V Sloveniji so subkulture zelo razširjene. Pripadniki subkultur so večinoma mladostniki.
Spodaj v tabeli bom naštela nekaj najbolj poznanih subkultur in njihovih prepoznavnih znakov. Ena subkultura ima lahko več prepoznavnih znakov.
Pripadnik subkulture Prepoznavni znak subkulture
Biker (motorist)
Gamer (igralec iger)
Rapper (poslušalec rapa)
Slika 3: Club patch (klubski našitek) Hells Angels
Slika 4: Igralni kontroler
Slika 5: West znak (znak za pripadnike raperskih ˝gangov˝ z zahoda)
8
Metalhead, rocker (poslušalec metala in rocka)
Nazi (pripadnik nacizma)
Punker (poslušalec punka)
Queer (pripadnik transspolnosti)
Slika 6: ˝Rock on!˝
Slika 7: Svastika
Slika 8: Anarhija
Slika 9: Združitev ženskega, moškega in transseksualnega znaka
9 Satanist
Skinhead (obritoglavec, zagovornik bele rase)
3. Pomen znakov
D'Onofrio (2013) pravi, da sta simbolizem in označevanje v subkulturi pomembna in se kažeta v okusu glasbe, stilu oblačenja (outfit) in govorici (slang). Pripadniki določene subkulture želijo drugim sporočiti, kako se sami identificirajo. S svojim obnašanjem in outfitom pa želijo komunicirati in šokirati ljudi ter povzročiti kontrast med seboj in
„običajnim“ ljudstvom. Njihova želja je izstopati in goreče zagovarjati svojo pripadnost.
Pankerji s svojo značilno obleko in mediji rušijo stabilnost pomena dogovorjenih znakov in norm, s svojo pojavo pa onemogočajo komunikacijo z drugimi kulturami. Simboli v teh subkulturah izgubijo svoj resničen pomen. Pisec se izrazi z besedo ˝re-use˝, še enkrat, drugače uporabiti, za mainstream uporabo, za večje skupine ljudi. Tu lahko omenim primer nacistične svastike, ki v resnici izhaja iz budizma in hinduizma. Ta verski simbol ukrivljenega križa je na vzhodu predstavljal sonce in srečo, kasneje pa so ga nemški nacisti uporabili za oznako nacizma. Ponekod je svastika še danes zelo sporen znak.
Slika 10: Pentagram
Slika 11: White power (bela moč)
10
Kulti častilcev Satana v svojih obredih uporabljajo navzdol obrjeni pentagram, ki naj bi predstavljal vrata v onostranstvo oziroma drugi svet ter črno magijo. Prav tak pentagram lahko danes velikokrat opazimo v priljubljenih fantazijskih serijah in filmih. Navzgor obrnjeni znak pa predstavlja štiri elemente – vodo, ogenj, zemljo, zrak ter duhovno bitje na vrhu.
Uporablja se za belo magijo in predstavlja enotnost in harmonijo (Pentagram. (b.d.)).
4. Razvoj znakov
B. Kariž (1997) opredeljuje znak kot dogovorjen lik z določenim pomenom. Piše, da označuje in določa dotično osebo ali organizacijo. Ima dogovorjeno obliko in lahko vsebuje tudi gib ali zvok. Od simbola se znak razlikuje po reprezentativnosti in enoznačnosti, saj nekaj zastopa in je nevtralen, simbol pa ni nikoli dokončen in lahko predstavlja veliko več. Simbole lahko kot elemente vključimo v znak.
Najbolj pomemben pripomoček ustvarjalcev grafičnih znakov je ustvarjalnost. Za ustvaritev znaka mora biti oblikovalec na tekočem z najnovejšimi dizajni in trendi. Če pride do ustvarjalne blokade, se lahko obrne na množične spletne strani, ki ustvarjalce vzpodbujajo k vajam za kreativno mišljenje, brainstormingu, aktivnostim in inspiraciji za oblikovanje. Ideje oblikovalci načeloma pridobivajo iz vsakdanjega življenja, z obdajajočimi predmeti, ki navdihujejo. Navdih iščejo tudi v genialnih posameznikih kot so glasbeniki, filmski ustvarjalci, umetniki ... Da so njihova dela zanimivejša in polnejša vsebine vpeljujejo v svoja dela tudi simbolizem (Križnar, 2016). Simboli predstavljajo določeno vsebino in posredujejo zgodbo naprej gledalcu, ta pa razreši in razume znak, ko se sprašuje o njem (Trstenjak, 1994).
Vsak znak je svojevrsten, unikaten in je najpomembnejši element vizualne komunikacije.
Njegova naloga je oglaševanje ali sporočanje. Sestavlja ga lahko ilustracija, besedilo ali pa kar oboje skupaj. Kadar ga oblikovno spreminjamo ali rekonstruiramo, lahko znak izgubi pomen ali celo vrednost.
To se najbolj jasno pokaže pri pretvarjanju analognega znaka v digitalnega. Prvi znaki so bili izdelani analogno, ročno. Med te štejemo grafike, tiske, grafite, tattooje, šivanje, ročno barvanje, štempiljke itd. Če pa je znak obdelan računalniško ali digitalno, ga je lažje reproducirati, je še vedno enoten in lažje prepoznaven. Tak znak se najbolj izkaže v
11
promoviranju, ljudje si ga lažje zapomnijo, še posebej, če ima znak vključene elemente, ki vzbujajo občutja. Digitalno obdelani znak ima narejeno celostno grafično podobo (O.d., celostna grafična podoba, b.d.).
B. Kariž (1997, str. 68) je odlično napisala: ˝Dober design mora imeti pravi odnos do človeka in družbe. V prvi meri mora zadovoljevati človekove potrebe in se izogibati lažnim. Med njegove lastnosti kot bistvene prištevamo svežino, duhovitost in iskrivost, kar ne vključuje le oblikovalca, ampak mora vplivati tudi na širšo okolico – uporabnike, ter te lastnosti med uporabo ves čas tudi potrjevati. Nadalje se mora zavedati kompleksnosti soočanja s problemi in njihovega reševanja (tržno-politični, ekonomski in tehnično-tehnološki), ki vplivajo na cilje in omejitve designa, določajo njegovo funkcijo in zvrst. Vsak dober design mora biti sistematičen v procesu iskanja rešitev, napreden, ustvarjalen, odprt in fleksibilen.˝
S prihodom računalnika in računalniških programov v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so lahko prenovili znak iz analognega v digitalnega. Preoblikovali so ga v vektorsko obliko, mu določili ustrezna razmerja med elementi znaka, naredili so lahko več barvnih različic in uskladili razmerja med širino in višino (Weill, A., 2004). Računalniški programi za obdelovanje znakov so na primer Inkscape, Skencil, Adobe Illustrator, CorelDRAW itd. (Spisak vektorskih grafičkih programa. (b.d.).
5. Pomen grafike v subkulturah
Grafika je, prav tako kot glasba ali katerokoli drugo izrazno sredstvo, zelo pomembna v današnji družbi, še posebej za mlade, ki še iščejo svojo identiteto in se v tem procesu združujejo v subkulture. Pripadnost subkulturi je za odraščujoče mlade zelo pomembna, saj si oblikujejo določene vedenjske vzorce, norme in vrednote. Svoje počutje in doživljanje prikazujejo skozi svoje umetniško izražanje, rišejo znake, grafitirajo po zidovih, se tetovirajo, prikazujejo vedno nove občutke, lastno mnenje, ustvarjalnost, poglede na svet in dogajanje okoli nas – to je njihov način komuniciranja z drugimi (Jordan, 2007).
12
6. Grafično oblikovanje danes
Danes se novejše in sodobno grafično oblikovanje precej razlikuje od starega. Nove tehnike in koncepti so v umetnost prinesli nove smernice in vzorce delovanja. Slovenski grafik Črtomir Frelih (2016) pravi, da se nova grafična paradigma od stare razlikuje glede na celoten potek nastajanja grafičnih izdelkov. Danes so ti izdelki skrbno angažirani in po navadi jih izdeluje večji kolektiv. Pojavljajo se koncepti, likovne forme pa počasi zamirajo. Teksti so postavljeni pred podobo, za razumevanje le-teh pa je potrebna izobrazba. Novi mediji in tridimenzionalno ustvarjanje refleksirajo zgodbe in pripovedi iz vsakdanjega življenja in doživljanja mladih umetnikov. Cilj teh je svoja dela predstaviti širši javnosti, svoje reproducirane izdelke pa oglaševati in množično prodajati. Ena izmed funkcij sodobne umetnosti je predvsem informiranje. Podajanje informacij in pripovedovanje o stvareh, ki jih sami ne vidimo ali celo ne želimo videti, saj so družbeno, politično ali kako drugače sporne. Tako umetniki s svojim delom velikokrat kršijo ustaljene navade svojega družbenega okolja, tudi odnose, vrednote in ideje. Popoln primer takega umetnika je Banksy, svetovno poznan grafitar, saj ima svoje grafite nasprejane po celem svetu.
Grafiti ali ˝street art˝ se pojavljajo v vseh večjih mestih. Nastajajo izpod rok obojih, znanih in amaterskih grafitarjev. Veliko ljudi street art zagovarja, saj krasi dolgočasne zidove v mestih, nekateri pa ga označujejo za vandalizem. Banksy, vemo, prihaja iz Velike Britanije, kjer imajo, tako kot v vsaki državi svoje zakone in družbene omejitve. Svoje nasprotovanje družbi izraža v delu Flower (2007),
kjer se očitno posmehuje zakonu, ki prepoveduje parkiranje v območju rumenih črt. Istočasno pa na ljudeh riše nasmehe, saj v betonsko mesto vnaša kanček narave (Laidlaw in Pitamic, 2015).
Slika 12: Banksy, Flower, 2007, Velika Britanija
13
7. Umetnost in komercializacija
Del umetnosti se je zmeraj prilagajal trgu. Od egipčanskega portretnega kiparstva prek srednjeveške sakralne umetnosti pa do modernega Pop Arta in industrijskega oblikovanja.
Največja komercializacija pa je vidna v zadnjih desetletjih, ko smo priča umetnosti kot del marketinške strategije velikih podjetij, ki estetiko umetnosti izkoriščajo v komercialne namene (Stallabrass, 2007).
Grafično oblikovanje se je razvilo z globalno rastjo poslovnega in tržnega sveta, torej v letih, ko je industrija zacvetela. Henry Van de Velde je eden izmed prvih, ki je v letu 1898 ustvarjal dekorativne škatle za hrano, te dekoracije prepletujočih črt so se začele pojavljati na posterjih in oglaševalnih deskah tega proizvajalca hrane. Tako lahko z zagotovostjo trdimo, da grafično oblikovanje originalno izhaja iz dekorativne umetnosti. Z iznajdbo litografije v letu 1796, ki se je skozi leta le izboljševala, pa se je začelo množično produciranje vedno večjih podob in tiskov (Weill, 2004).
Meja med grafičnim oblikovanjem in oglaševanjem, ki je navsezadnje orodje komercializacije, je zelo tanka. Steven Heller je v dokumentu Oglaševanje je mati grafičnega oblikovanja, ki ga najdemo v knjigi Graphics. A Century of Poster and Advertising Design (Weill, 2004), opisoval razlike med omenjenima. Pravi, da je oglaševanje orodje kapitalizma, prevare, ki ljudi zavaja in vabi v potrošništvo in konzumiranje, medtem ko je grafično oblikovanje estetično in filozofsko stremenje, ki le širi in sporoča ideje. Oglaševanje je kulturno izkoriščanje, ki transformira kreativno izražanje v neočutljivo propagando, grafično oblikovanje pa je kulturna sila, ki ni invazivna kot oglaševanje in vključuje več pogledov na svet. Grafičnega oblikovalca ne preimenuje v oglaševalca ampak v ˝tvorca oblik˝, kar je kulturno bolj signifikantno kot zgolj samo oglaševanje.
14
7.1. Vizualno komuniciranje
Vizualno komuniciranje je neverbalna komunikacija in ne zajema samo podajanja informacij, ampak tudi stremenje na želje, motive in potrebe potencialnega prejemnika in potrošnika.
Temu lahko rečemo tudi tržno komuniciranje ali množično prenašanje sugestibilnih sporočil in informacij preko javnih medijev za pridobitev novih potrošnikov. Vizualna komunikacija mora na potrošnika napraviti dober vpliv. Ta si z zaznavo informacij ustvari podobo o organizaciji, trgovini, z lastno izkušnjo pa potrošnik dobi še neposreden vtis (Kariž, 1997).
Kot smo že rekli je grafično oblikovanje orodje vidnega nagovora vidnih sporočil. S. Urukalo (2008) pravi, da ima tovrstno oblikovanje vizualnih sporočil več vlog, ki so ključnega pomena pri sporočanju:
Identificiranje, ki določa in pove, kaj ali od kod nekaj prihaja. To so ponavadi znaki, grbi, blagovne znamke ...
Informiranje, ki obvešča in uči z označitvijo medsebojnih odnosov, v to skupino spadajo navodila, opisi izdelkov ...
Predstavljanje, ki pa promovira, išče gledalčevo pozornost in prispeva k zapomnitvi sporočila; oglasi reklame ...
Znaki o katerih sem pisala, spadajo v elemente označevalnih odnosov. Ti so lahko naravni ali umetni, vedno pa označujejo dejstva in nikoli ne presegajo ravni pomena. To je bolj značilno za simbole (Urukalo, 2008).
7.2. Umetnost ali kič
Do komercializacije v umetnosti je prišlo tudi zaradi potrebe umetnika po preživetju.
Umetniki so se morali prilagoditi potrošniški družbi in neoliberalističnim ˝vrednotam˝
današnje družbe. Zato imamo danes poplavo slik pogrošnih motivov konjev in bark, ki se kot velika umetniška dela prodajajo laikom na vsakem vogalu. Ker živimo v neoliberalistični, kapitalistični in potrošniški družbi, nastaja vedno večja potreba po nekomercialni kritični umetnosti, ki bi pridržala naši družbi ogledalo in ji pokazala njeno pravo podobo (Stallabrass, 2007).
15
8. Grafično oblikovanje loga
Sama sem pripadnica nekaj subkultur, med njimi je ena pomembnejših, za katero porabim največ časa, moja glasbena skupina Artenigma. Rada razmišljam o tem, kako s svojo glasbo širimo svojo subkulturo med mladimi, in me veseli, kadar vidim mlade, ki nosijo majice z našim imenom ali pojejo naše pesmi. Skupina Artenigma ima izdelan svoj grafični znak, ki se pojavlja na plakatih, majicah, puloverjih, prireditvah, koncertih in na spletnih straneh.
Avtorica tega znaka sem sama in sem ga originalno ustvarila v vektorski obliki.
Oblika je pravzaprav zelo preprosta, saj si jo tako lažje zapomnimo. Logo je sicer abstrakten in malce nagnjen, a vseeno spominja na črko A, ki je začetnica besede Artenigma. Obliko loga zaključujejo črte, prostor med njimi pa je obarvan na črno. Logu lahko spreminjam barvo glede na podlago, na kateri se nahaja, največkrat je to črno-bela kombinacija. Pod logo sem postavila tudi napis, ki je berljiv in primeren. Z logom tvorita enostaven a prepoznaven grafični znak. Duhovitosti se v tem logu nisem posluževala, saj bi rada pokazala, da naše delo in ustvarjanje jemljemo resno.
Slika 13: Logo Artenigma
16
Slika 14: Predstavitvena slika grafičnega znaka z družbenih omrežij
Slika 15: Grafični znak na oblačilih
17
Slika 16: Grafit Artenigma
Slika 17: 3D print loga
18
9. Učna priprava
V didaktičnem delu diplome sem oblikovala učno pripravo za šesti razred osnovne šole, kjer bomo v dveh šolskih urah dokončali šablone z znakom ali simbolom izmišljene subkulture.
Šablone bomo na koncu posprejali na risalni list in se skušali čim bolj približati subkulturnemu likovnemu izražanju. Pri poteku učne ure bomo spoznali tudi nekaj grafičnih oblikovalcev. Nekatere izmed njih sem zasledila med samim prebiranjem literature.
Banksy, angleški grafitar čigar identitete ne poznamo še danes, se ukvarja s satirično ulično umetnostjo in je politični aktivist. V svojih delih upodablja vojake, policiste, otroke in znane osebnosti, skozi katere lažje kritizira potrošnjo, politiko, terorizem in današnji status umetnosti; tako imenovano problematiko sodobne družbe. Tako zelo poznan je postal po svojih genialnih delih, skrivanju identitete in nespoštljivo prebrisanostjo (Banksy, b.d.).
Milton Glaser je ustanovitelj New York Magazina in avtor znaka I LOVE NY. Svetovno popularen znak, ki ga nosijo skorajda vsi mladi. Njegova učinkovitost se kaže v preprostosti, saj že s preprostimi oblikami in uporabo barv doseže razumevanje simbolike in znaka. Sam pravi, da je namen njegove umetnosti informiranje in osrečevanje. Z znakom I LOVE NY je dosegel največji uspeh, saj mu je preprosto uspelo prepričati ljudi v ljubezen in ne slabe odnose (Errington, 2014).
Paula Scher je najbolj znana ženska oblikovalka. Delala je za Metropolitan Opera, New York City Ballet in Museum of Modern Arts – MoMa. Njena posebnost izvira iz energičnih posterjev, iz katerih kar kričijo močne barve, različni fonti, velikosti pisave in dinamične ter ekspresivne podobe, ki nas kar presunejo ob ogledu. Popolna in celostna grafična podoba, ki jo je ustvarila za Muzej moderne umetnosti v New Yorku, ji je zagotovila stalno zbirko v MoMi in svetovno prepoznavnost (Paula Scher Branding Design for MoMA, The Metropolitan Opera and City Ballet, 2016).
Paul Rand je največji oblikovalec z najbolj uspešnimi znaki; IBM, ABC, UPS, Ford, Yale ...
Njihova značilnost je funkcionalnost. Ideje črpa iz vsakdanjika in jih vmešča v svoje grafično oblikovanje. Definiral je vizualno kulturo v Ameriki in radikalno spremenil oglaševanje z modernističnim pristopom (Vanhemert, 2015).
19
Salvador Dalí je slaven slikar iz Španije, ki je znan po svojih bizarnih in surrealističnih delih.
Ustvaril je grafični znak za lizike proizvajalca Chupa Chups. Ta znak nosi barve Španije in je bil zasnovan v zgolj slabi uri (Lanks, 2012).
Šola: OŠ
Učitelj likovne vzgoje: Barbara Osolnik
Predmet: likovna umetnost
Okvirni čas obravnave 2 šolski uri
Razred: 6
Likovno področje: grafika
Likovna naloga: oblikovanje motiva po domišljiji Likovna tehnika: šablonski tisk
Likovni materiali in pripomočki:
papir, svinčnik, radirka, karton, nož za karton, barvni spreji (rdeč, črn, moder, rumen)
Likovni motiv: grafični znak, ki predstavlja subkulturo Učne metode: razlaga, demonstracija, pogovor Oblike dela: individualna, frontalna
Učni mediji in pripomočki:
fotografije umetniških reprodukcij, računalnik, lcd projektor
Medpredmetne povezave:
tehnika in tehnologija, slovenščina, angleščina
Učni pripomočki: projektor, računalnik, programska reprezentacija fotografij Vrsta učne ure: uvodna, nadaljevalna, kombinirana
Literatura in drugi viri:
-
Frelih Č., Muhovič J., Tacol T., Zupančič D. (2013).Likovno izražanje: učbenik za 6. razred osnovne šole.
Karantanija: Debora. Ljubljana.
20
-
Jordan, K. (2007). Grafiti in subkultura (Diplomsko delo). Fakulteta za humanistične študije, Koper.-
Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.(2011). Program osnovna šola – Likovna vzgoja, Učni načrt. Ljubljana.
-
Strnad, M. (2010). Pravilna in varna uporaba orodja pri pouku Tehnike in tehnologije. (Powerpoint predstavitev).Pedagoška fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno s:
http://jjamsek.eu/STG/1SN/2009_2010/A_S3_Karton_re zanje_noz_za_karton_StrnadM.ppt (18.8.2016)
-
Slikovno gradivo: internetCilji / učenci: spoznajo pojme: šablona, grafični znak, tipografski znak, ikonični znak, abstraktni znak, logo, logotip;
ob likovnem izražanju razvijajo socialne, emocionalne in estetske osebnostne kvalitete;
razvijajo občutek za razporejanje oblik na ploskvi;
razumejo funkcijo grafičnega oblikovanja;
samostojno in dosledno oblikujejo slikarsko nalogo;
razvijajo sposobnost za oblikovanje kriterijev vrednotenja lastnih izdelkov in izdelkov vrstnikov;
21
10. Potek učne ure
Učitelj Učenci Učne metode, sredstva,
pripomočki
Uvodni del
Povabi učence, da se posedejo, jim pokaže različne logotipe. Vpraša učence, katere prepoznajo in kaj predstavljajo. Učence spodbuja k pogovoru in k razmišljanju.
Računalnik LCD
Slika 16: Logotipi znanih znamk Paula Randa
Učence spodbuja k pogovoru in k razmišljanju.
Sodelujejo v pogovoru in povedo svoje mnenje (množična komercializacija, trženje ...).
22
Osrednji del
Posredovanje vsebine o likovnih pojmih
Nadaljuje s predstavitvijo pojma subkultura. Kaj je to? (Skupina ljudi, ki ima svojo kulturo, ki je podrejena kulturi celotne družbe. Pripadniki subkultur imajo skupne lastnosti kot so lahko vera, etnična pripadnost, interesi, glasbeni okus, vrednote, starost oz. mladost. Posameznik ima lahko več subkultur hkrati.)
Pokaže nekaj primerov grafičnih znakov sodobnih subkultur (anarhija – punk, pentagram – metal, peace and love – hipi ... ).
Prisluhnejo razlagi.
Sprašujejo. Se pogovarjajo, izmenjajo mnenja
in izkušnje. Slika 17: Punk subkultura
Slika 18: Banksy, Don’t Forget Your Scarf, Bristol
Slika 19: Pentagram
23
Slika 20:Mir in ljubezen
Pokaže primere vrst grafičnih znakov.
Ogledajo si primere tipografskih znakov (znaki bendov npr.), ikoničnih znakov (Rolling Stones, jezik),
abstraktnih znakov (Devin Townsend project) in kombiniranih. Vpraša po lastnostih vsakega znaka posebej.
Tipografski znak lahko zajema črko ali celo besedo (besedni znak), ima svojo oblikovano pisavo, poznamo logotip (cela računalniško obdelana beseda) in monogram (začetnice organizacije). Ikonični znak je deskriptivni, predstavlja in opisuje.
To je znak, ki predstavlja organizacijo in nas nanjo vedno asociira, kadar ga vidimo. Abstraktni znak ima nenavadne svobodne oblike in nas na nič ne spominja. Pri njem je zelo pomembna izbira barve, ki daje znaku simbolen pomen. Kombiniran znak pa je kombinacija do zdaj naštetih. Z njim je najlažje doseči vse elemente učinkovitosti znaka.
Povejo, naštejejo, razmišljajo na glas. Opisujejo lastnosti vrst znakov.
Slika 21: tipografski znak, logotip
Slika 22: tipografski znak, monogram Paule Scher
Slika 23: Ikonični znak
24
Slika 24: Abstraktni znak
Slika 25: Kombiniran znak Milton Glaserja
Vpraša, če poznajo razliko med logom in logotipom. Pomaga do ugotovitev. Logo in logotip tvorita grafični znak. Logo je simbol, ki lahko predstavlja organizacijo, logotip je element sestavljen iz značilne pisave organizacije.
Z učenci se pogovori o lastnostih predstavljenih primerov (elemente učinkovitosti) kakovostnega znaka (enostaven, razlikovalen,
prepoznaven, berljiv, primeren, brezčasen, duhovit ...)
Povejo, naštejejo, debatirajo.
Slika 26: Logo in logotip, Salvador Dalí
25
Napoved likovne naloge
Vpraša, če se učenci sami družijo s kakšno subkulturno skupino. Pove, da je to za njih pomembno, saj tako odraščajo in si nabirajo izkušnje v življenju.
Napove likovno nalogo, v kateri bodo učenci razvili svoj izmišljeni
subkulturni znak. Na začetku bodo ustvarili hitre skice na papir, za kasnejše lažje oblikovanje. Znak bodo nato prerisali na karton in ga izrezali z nožem za karton. Izdelali bodo šablono, pripravo, ki omogoča večkratno izdelovanje znaka z natančnim posnemanjem vzorca. Ko bo šablona z znakom končana, bodo učenci na risalni list posprejali z barvnimi spreji svojo šablono in ustvarili čisto svoj znak.
Učitelj pred nalogo še natančno predstavi, kako je potrebno pravilno in varno uporabljati nož za karton (olfa nož), da se izognemo
poškodbam.
Naštejejo, povejo mnenje izkušnje.
Likovno izražanje
Učence pri delu spodbuja in jim pomaga pri reševanju likovnih problemov.
Izdelujejo likovni izdelek.
26
Sklepni del
Pazimo na (oblikovanje meril za vrednotenje):
-
tehnična rešitev (ali je učenec uspel izpeljati likovno nalogo v dveh šolskih urah, josmiselno prerisal po skici in jo izrezal)
-
izvirnost rešitve (ali je upošteval lastnostikakovostnega znaka, ideja, pomen ...)
Učenci skupaj po določenih merilih ovrednotijo izdelke.
Zapiše ocene in uredi razstavo izdelkov.
Slika 28: Primer likovne naloge 2 Slika 27: Primer likovne naloge 1
27
11. Sklep
Med raziskovanjem in pisanjem diplomske naloge sem spoznala prave razsežnosti subkultur, katerim je pri odkrivanju in spoznavanju težko priti do dna, saj se iz dneva v dan pojavljajo nove. Po raziskanem jih še bolj podpiram, saj sem zagovornica individualnega razvoja posameznika. Menim, da je izkušnje potrebno doživeti in pridobiti na svoji lastni koži.
Grafični znaki me obdajajo že celo življenje in so zelo pomembni za vse nas. Brez njih bi potrošnja težko uspevala. Moj cilj, tudi na osebni ravni, je, da bi z logom, ki sem ga ustvarila za Artenigmo, uspela. Da bi ga ljudje sprejeli ter da bi se pojavljal v medijih. To bi bil za skupino velik uspeh.
28
12. Literatura
Frelih, Č. (2016). Nova in stara grafična paradigma. (osebni vir). Ljubljana.
Gelder, K. (2007). Subcultures: cultural histories and social practice. London. New York:
Routledge.
Jordan, K. (2007). Grafiti in subkultura (Diplomsko delo). Fakulteta za humanistične študije, Koper.
Kariž, B. (1997). Simbolnost in asociativnost v procesu nastajanja in oblikovanja celostne grafične podobe (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Križnar, T. (2016). Ideja, razvijanje in dizajniranje izdelka. (osebni vir, 6. 6. 2016). Mengeš.
Laidlaw, J., Pitamic, M. (2015). Modern Art Adventures: 36 Creative, Hands-On Projects Inspired by Artists from Monet to Banksy. (str. 119–121). Chicago: Chicago review press.
Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. (2011). Program osnovna šola – Likovna vzgoja, Učni načrt. Ljubljana.
Romih, A. (2007). Subkulture pri nas. (Diplomsko delo). Fakulteta za socialno delo, Ljubljana.
Seno, E., McCormick, C. (ur). (2010). Trespass: a history of uncommissioned urban art. Köln : Taschen.
Stallabrass J. (2007). Sodobna umetnost, Zelo kratek uvod: Potrošnja kulture (str. 61–82).
Ljubljana: Založba Krtina.
Švajgelj, T. (1998). Ljubezen, anarhija, iztrebljanje: v svetu grafičnih znakov. Delo, številka 255 (4. XI. 1998), str. 15.
Trstenjak, A. (1994). Človek simbolično bitje. (str. 21–47). Ljubljana: Založba mladinska knjiga.
Weill, A. (2004). Graphics. A Century of Poster and Advertising Design. Thames & Hudson Ltd. London.
29
13. Elektronski viri
Andolšek S., Barle Lakota A., Počkar M., Popit T. (2010). Kultura in socializacija. DZS.
Pridobljeno s: http://vedez.dzs.si/datoteke/uvod-v-soc-2.pdf (18. 6. 2016).
Banksy. (b.d.). Pridobljeno s: https://www.artsy.net/artist/banksy (25. 8. 2016).
D'Onofrio, A., (2013). Desecration of symbols in Subcultures. Pridobljeno s:
https://prezi.com/j_9_vywd0dez/desecration-of-symbols-in-subcultures/ (19. 6. 2016).
Errington, R. (2014). The Art of Milton Glaser: To Inform and Delight. Pridobljeno s:
http://the-artifice.com/milton-glaser-art/ (25. 8. 2016).
Freemasonry. (b.d.). Pridobljeno s: http://www.coventrysquared.com/freemasonry/ (17. 8.
2016).
Hebdige, D. (2002). Subculture, the meaning of style. Pridobljeno s:
http://www.erikclabaugh.com/wp-content/uploads/2014/08/181899847-Subculture.pdf (26. 8.
2016)
Lanks, B. (2012). Salvador Dalí's Real Masterpiece: The Logo For Chupa Chups Lollipops.
Pridobljeno s: http://www.fastcodesign.com/1669224/salvador-dal-s-real-masterpiece-the- logo-for-chupa-chups-lollipops (25. 8. 2016).
Oglarska dežela, celostna grafična podoba. (b.d.). Pridobljeno s:
http://dole.si/oglarska_CGP.pdf (18. 9. 2016).
Paula Scher Branding Design for MoMA, The Metropolitan Opera and City Ballet. (2016).
Pridobljeno s: https://practicum2016.wordpress.com/2016/03/02/paula-scher-branding- design-for-moma-the-metropolitan-opera-and-city-ballet/ (25. 8. 2016).
Peditris, A. (2014). Youth subcultures: what are they now? Privzeto s:
https://www.theguardian.com/culture/2014/mar/20/youth-subcultures-where-have-they-gone (26. 8. 2016).
Pentagram. (b.d.). Pridobljeno s: http://www.karma.si/o-znaku.html (17. 8. 2016).
30
Slovenska akademija znanosti in umetnosti. (2000). Slovar slovenskega knjižnega jezika.
Pridobljeno s: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (5. 6. 2016).
Spisak vektorskih grafičkih programa. (b.d.). Pridobljeno s:
https://bs.wikipedia.org/wiki/Spisak_vektorskih_grafi%C4%8Dkih_programa (15. 8. 2016).
Urukalo, S. (2008). Vidno sporočilo in grafično oblikovanje vizualnih komunikacij.
Pridobljeno s:
https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=28&cad=rja&uact=8&v ed=0ahUKEwj9i9L8hazKAhXCtA8KHVIcDXg4FBAWCDwwBw&url=http%3A%2F%2Fu cilnica.os-
smartnolitija.si%2Fmod%2Fresource%2Fview.php%3Fid%3D5255&usg=AFQjCNGz- EkgUZbOl9sZDjq6CPhR83l8Iw&sig2=rVCbeuY4kMTB8QdfJh9-Zw (18. 8. 2016).
Vanhemert, K., (2015). Paul Rand, the Visionary Who Showed Us That Design Matters.
Pridobljeno s: https://www.wired.com/2015/04/paul-rand-visionary-showed-us-design- matters/ (25. 8. 2016).
31
14. Slikovni viri
Slika 1: Prepoznavni znak prostozidarjev
Vir: http://www.thecelticlodge.org/images/Masonic_Symbol_2.jpg
Slika 2: Hipijevski znak za Mir in Ljubezen Vir: https://s-media-cache-
ak0.pinimg.com/236x/f7/f3/f6/f7f3f6892bb0b1858bfc41ebf91247ef.jpg
Slika 3: Club patch (klubski našitek) Hells Angels
Vir: http://www.mediavrijheid.nl/wp-content/uploads/2014/04/HellsAngels.jpg
Slika 4: Igralni kontroler
Vir: http://core0.staticworld.net/images/article/2014/10/google-play-games-icon-100525458- primary.idge.png
Slika 5: West znak (znak za pripadnike raperskih ˝gangov˝ iz zahoda) Vir:https://i.ytimg.com/vi/k61bsJFvNpI/hqdefault.jpg
Slika 6: ˝Rock on!˝
Vir:https://s-media-cache-
ak0.pinimg.com/736x/9e/b0/4a/9eb04ae622d261607fbed08d422dd480.jpg
Slika 7: Svastika
Vir:http://4.bp.blogspot.com/-
TQvWeggWL6g/UwPhDvdfQiI/AAAAAAAAAD0/JXJPanPsMCw/s1600/hakenkruis.jpg
Slika 8: Anarhija
32
Vir: http://vignette2.wikia.nocookie.net/desencyclopedie/images/b/b3/Anarchy.jpg/revision/
latest?cb=20100428164554
Slika 9: Združitev ženskega, moškega in transseksualnega znaka Vir:https://s-media-cache-
ak0.pinimg.com/564x/09/31/8c/09318ccadb92550a3ceb183d816680db.jpg
Slika 10: Pentagram
Vir:http://www.altheadlines.com/up/p/9/0/51009/Pentagram-illuminati-symbol.png
Slika 11: White power (bela moč) Vir:http://ndnsupport.org/wpww.gif
Slika 12: Banksy, Flower, 2007, Velika Britanija
Vir: http://www.widewalls.ch/ww-apps-lib/uploads/01-Yellow-Lines-Flower-Painter.jpg
Slika 13: Logo Artenigma Vir: lastna zbirka
Slika 14: Predstavitvena slika grafičnega znaka iz družbenih omrežij Vir:lastna zbirka
Slika 15: Grafični znak na oblačilih Vir: Foto Anže Malis
Slika 16: Grafit Artenigma Vir: lastna zbirka
33
Slika 17: 3D print loga Vir: lastna zbirka
Slika 18: Logotipi znanih znamk Paula Randa
Vir:http://okcmod.com/wp-content/uploads/2014/12/Rand-logo.png
Slika 19: Punk subkultura
Vir:https://i.guim.co.uk/img/static/sys-
images/Guardian/Pix/pictures/2014/3/20/1395332186460/The-way-it-was-punks-1983- 011.jpg?w=620&q=55&auto=format&usm=12&fit=max&s=f5a40a99f22356073440edf43b7 0f624
Slika 20: Banksy, Don’t Forget Your Scarf, Bristol
Vir: https://cdn.shopify.com/s/files/1/1003/7610/files/Banksy-Anarchist-and- Mother.jpg?7359965718855111845
Slika 21: Pentagram
Vir:http://img3.merchcdn.com/m/pentagram-relentless-t-shirt-man-104082-1.jpg
Slika 22:Mir in ljubezen
Vir:http://cf067b.medialib.glogster.com/media/4e/4e3d7de53fae83085aa46e3e322eb7e44e4f0 a 0785eb0381332efd8ef0f8d33f/peace-and-love-jpg.jpg
Slika 23: tipografski znak, logotip
Vir:http://d2ydh70d4b5xgv.cloudfront.net/images/6/8/iron-maiden-sign-emblem-logo- british-heavy-metal-band-england-097f1ab8b3281276af75356c8ff093f1.jpg
Slika 24: tipografski znak, monogram Paule Scher
Vir:https://www.nyfa.edu/student-resources/wp-content/uploads/2015/06/MG_1122_sm.jpg
34
Slika 25: Ikonični znak
Vir:http://guideimg.alibaba.com/images/shop/2015/08/12/92/rolling-stone-punk-rock-heavy- metal-music-band-logo-jacket-vest-shirt-hat-blanket-backpack-t-shirt-patches-embroidered- a_7515492.jpeg
Slika 26: Abstraktni znak
Vir:http://cdn.mos.cms.futurecdn.net/22221835a48d50d6f61b1129a29a5028.jpg
Slika 27: Kombiniran znak Milton Glaserja
Vir:http://www.andes.info.ec/sites/default/files/styles/large/public/field/image/i-love- NY.jpg?itok=ISM0HXLK
Slika 28: Logo in logotip, Salvador Dalí Vir:https://s-media-cache-
ak0.pinimg.com/736x/e9/7a/28/e97a2800279c60938d5249b823965256.jpg
Slika 29: Primer likovne naloge 1 Vir:lastna zbirka
Slika 30: Primer likovne naloge 2 Vir:lastna zbirka
