Če želimo ohraniti negovan izgled kulturne krajine in ustrezno kakovost bivanja za nas ljudi ter ohranjati zmerno sprejemljiv odnos ljudi do velikih zveri, je pomembno, da še naprej skrbno upravljamo s populacijo velikih zveri. V Sloveniji večino nalog upravljanja izvajajo strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije. Skrbijo in upravljajo z gozdom, katerega del so tudi velike zveri, ki si v gozdu poiščejo svoj vir hrane. Po drugi svetovni vojni smo na današnjem ozemlju Slovenije volka skoraj iztrebili, zato smo ga z vstopom v Evropsko unijo tudi zaščitili. S tem ukrepom so se populacije volka povečale, s tem pa tudi škoda na človekovem (ne)zavarovanem premoženju. Obstaja mnogo metod za zavarovanje človekovega premoženja, vendar je za rokovanje z njimi potrebno znanje in izkušenje.
Najboljša zaščita varovanja pašnih živali na območju stalne ali občasne prisotnosti volka so gotovo elektromreže, njihovo učinkovitost pa povečamo, če dodamo še kakšno drugo metodo, kot so na primer psi čuvaji. Kot problem elektromrež je pogosto izpostavljeno, da je z njimi veliko dela, kadar z njihovo uporabo nimamo dovolj izkušenj. Ker so elektromreže začasne elektroograje, se jih stalno premika po pašnikih. To pa predstavlja dodatno delo rejcu, ki zaenkrat ni dovolj plačano. Poleg visokih elektromrež (145 ali 170 cm), ki se jih uporablja za postavitev nočnih ograd, se v zadnjem času testirajo tudi povišane elektromreže (120 cm), ki so lažje za postavitev. Letošnje leto pa so na planinskih pašnikih v Švici začeli z uporabo večbarvnih elektromrež, ki pa ostajajo standardne višine (105 cm). Tribarvne elektromreže (modra, bela, oranžna) naj bi velike zveri odvračale bolje, kot najbolj razširjene oranžne elektromreže. Čas je pokazal, da bi morali pristojni organi za upravljanje volka bolj prisluhniti rejcem na specifičnih območjih, saj se škode na pašnih živalih pojavljajo zgolj na določenih območjih, kjer bi lahko natančno preučili, zakaj do napadov prihaja in kako bi lahko optimizirali že obstoječe sisteme varovanja pašnih živali na tem območju. Danes poznamo učinkovite načine varovanja pašnih živali pred napadi volka, država se občasno poslužuje tudi odstrela te živali. Potrebno pa je vedeti, da je rešitev v ohranjanju zmernega soobstoja pašne živinoreje in volka, povezana z nujnostjo povečanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji.
19 10 VIRI
Adamič M., Jerina K., Zafran J., Marinčič A. 2004. Izhodišča za oblikovanje strategije ohranitvenega upravljanja s populacijo volka (Canis lupus) v Sloveniji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 30 str.
Andelt W. F. 2004. Use of livestock guarding animals to reduce predation on livestock. Sheep and goat research journal, 19: 72-75
Bartol M., Stergar M. 2019. Upravljanje velikih zveri v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 77, 9:
338–145
Bautista C., Revilla E., Naves J., Albrecht J., Fernandez N., Olszańska A., Adamec M.., Berezowska-Cnota T., Ciucci P., Groff C., Harkonen S., Huber D., Jerina K., Jonozovič M., Karamanlidis A. A., Palazon S., Quenette P., Rigg R., Seijas J., Swenson J. E., Talvi T., Selva N. 2019. Large carnivore damage in Europe: Analysis of compensation and prevention programs. Biological Conservation, 235: 308-316
Berce T., Černe R. 2016. Varovanje drobnice pred velikimi zvermi: reja domačih živali in sobivanje z zvermi. Ljubljana. Ministerstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 30 str.
https://www.varna-pasa.si/wp-content/uploads/2018/08/Varovanje-zivali-pred_zvermi03082016.pdf (9.9.2021)
Berce T., Zahariaš K., Sedmak A., Bragalanti N. 2018. Pastirski psi: priročnik projekta Life Dinalp bear. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 34 str.
Boitani L. 2000. Action plan for the conservation of Wolves in Europe (Canis lupus). Nature and enviroment, 113. Council of Europe : 85 str.
https://www.kora.ch/malme/05_library/5_1_publications/B/Boitani_2000_Action_plan_for _the_conservation_of_wolves_in_Europe.pdf (9.9.2021)
Boitani L., Linnell J. D. C. 2015. Bringing large mammals back: large carnivores in Europe.
V: Rewilding European landscapes. M. Pereira, L. M. Navarro (ur.). Springer Open: 67–84 https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-319-12039-3 (9.9.2021)
Can Ö. E., D’Cruze N., Garshelis D.L., Beecham J., Macdonald D.W. 2014. Resolving human-bear conflict: A global survey of countries, experts, and key factors. Conservation Letters, 7, 6: 501-513
Chapron G., Kaczensky P., Linnell J.D.C., von Arx M., Huber D., Andrén H., … Boitani L.
2014. Recovery of large carnivores in Europe’s modern human-dominated landscapes.
Science, 346, 6216: 1517-1519
Černe R., Jerina K., Jonozovič M., Kavčič I., Stergar M., Krofel M., Marenče M., Potočnik H.
2010. Škode od volkov v Sloveniji - analiza pripravljena v okviru projekta Life + SloWolf Akcija A4. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 20 str.
20
Černe R., Krofel M., Jonozovič M., Sila A., Potočnik H., Marenče M., Molinari P., Kusak J., Berce T., Bartol M. 2019. Priročnik za obravnavo škod po zvereh: rjavi medved, volk, šakal, lisica, ris. Ljubljana. Zavod za gozdove Slovenije – Projekt Dinalp bear: 88 str.
https://dinalpbear.eu/wp-content/uploads/GIDC_SLO_15_web.pdf (9.9.2021)
Dalmasso S., Vesco U., Orlando L., Tropini A., Passalacqua C. 2012. An integrated program to prevent, mitigate and compensate Wolf (Canis lupus) damage in the Piedmont region (northern Italy). Hystrix the Italian Journal of Mammalogy, 23, 1: 54-61
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21 maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. 1992. Uradni list Evropske unije, L0043: 1-65
Eriksson M., Sandström C., Ericsson G. 2015. Direct experience and attitude change towards bears and wolves. Wildlife Biology, 21, 3: 131-137
Jonozovič M. 2003.Volk (Canis lupus L.) – Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000. Ljubljana. Agencija RS za okolje: 46 str.
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Strokovne_podlage/volk.pdf (9.9.2021)
Kalčič M. 2020. Eksodus planinskega pašništva v Zgornjem Posočju. Drobnica, 6: 21-24 Lüthi R., Hilfiker D., Tolon V., Landry J. M. 2017. Wolf behaviour towards electric fences
used in agriculture. Carnivore Damage Prevention news, 13: 11-16
Mettler D., Lüthi R., Reinhart S., Schiess A. 2021. Good practice for night pens on Alpine summer pastures. Carnivore Damage Prevention news, 22: 12-18
ODSEV. Evidenca odškodninskih zahtevkov. 2021. Agencija Republike Slovenije za okolje https://sirena.arso.gov.si/odsev/default.aspx (9.9.2021)
Odškodnina za škodo na premoženju zaradi zavarovane vrste živali (rjavi medved, volk in drugi). Republika Slovenija. Gov.si.
https://www.gov.si/zbirke/storitve/odskodnina-za-skodo-na-premozenju-zaradi-zavarovane-vrste-zivali-rjavi-medved-volk/ (9.9.2021)
Poročilo o javni posvetovalni delavnici za prenovo strategije in akcijskega načrta za volka v Sloveniji. 2021. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 7 str.
21
Reinhardt I., Rauer G., Kluth G., Kaczensky P., Knauer F., Wotschikowsky U. 2012.
Livestock protection methods applicable for Germany – a Country newly recolonizes by wolves. Hystrix, the Italian Journal of Mammalogy, 23, 1: 62-72
Shivik A. J. 2006. Tools for the edge: What’s new for conserving carnivores. BioScience: 56, 3: 253–259
Simčič G., Moljk B., Berce T., Oražem V., Javornik J., Stergar M., Černe R. 2020. Študija o učinkovitosti ukrepov varovanja pred velikimi zvermi : projektna naloga. Ljubljana. Zavod za gozdove Slovenije. Kmetijski inštitut Slovenije: 97 str.
SiStat. Stage. 2010. Slovenija. Kmetijska zemljišča v uporabi: trajni travniki in pašniki.
https://gis.stat.si/ (9.9.2020)
Bartol M., Boljte B., Černe R., Črtalič J., Hanc Ž., Jelenčič M., Kljun F., Konec M., Kos I., Kuralt Ž., Kraševec R., Mavec M., Majić Skrbinšek A., Potočnik H., Simčič G., Skrbinšek T. 2020 Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v letih 2017/2020, končno poročilo. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 50 str.
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/knjiznica/raziskave/Spremljanje_varstven ega_stanja_volkov_v_Sloveniji_v_letih_2017-20_koncno_ver2_LR.pdf (9.9.2021)
Stone S. A, Fascione N., Miller C., Pissot J., Schrader G., Timberlake J. 2008. Livestock and Wolves: A Guide to Nonlethal Tools and Methods to Reduce Conflict. Washington D.C.
Defenders of Wildlife: 23 str.
Udovč. A, Vidrih M., Kalin S. 2011. Analiza obstoječih sistemov kmetovanja na območju pojavljanja volka – končno poročilo. SloWolf: 36 str.
https://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/porocilo-akcija-a5-zadnja-verzija.pdf (9.9.2021)
Uporaba primerne zaščite drobnice pred vdori velikih predatorjev na ograjena območja.
Ocena dejavnikov tveganja. CRP – Sistemi za sobivanje domačih in divjih živali. Priloga 1: 16 str.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Narava/Velike-zveri/d59d80a092/crp_sobivanje_domacih_divjih_zivali_priloga1.pdf (9.9.2021) Zavod za gozdove Slovenije. 2016. Ukrepi za preprečevanje škod, ki jo na človekovem
premoženju povzročajo velike zveri. Ljubljana, gov.si: 7 str.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Narava/Velike-zveri/95b5c55e39/ukrepi_preprecevanje_skod.pdf (9.9.2021)
Velike zveri. Republika Slovenija. Gov.si.
https://www.gov.si/teme/velike-zveri/ (9.9.2021)
Vidrih M. 2015a. Elektroograja odvrača zveri od napadov na pašne živali. Glas dežele, 9, 2:
15
Vidrih M. 2015b. Soobstoj pašne reje in velikih zveri. Glas dežele, 9, 1: 6 Vidrih M. 2015c. Korist nočne ograde za pašnik. Glas dežele, 9, 6: 14
22
Žagar A., Krofel M., Černe R., Marinko U., Majić Skrbinšek A. 2011. Volk v Sloveniji.
Brošura izdelana v okviru projekta SloWolf. Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za bilogijo: 19 str.
ZAHVALA
Predvsem bi se rada zahvalila profesorju doc .dr. Mateju Vidrihu za vso posredovano literaturo, nasvete in vodenje skozi pisanje diplomske naloge in pa recenzentu doc. dr. Filipu Vučajnku za pregled diplomske naloge.
Najbolj pa bi se rada zahvalila svojim najbližjim in prijateljem, ki so me podpirali in mi stali ob strani skozi ves študij.
Zahvala tudi prijateljici Marini, ki mi je lektorirala diplomsko nalogo.