UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Katarina HOČEVAR
VODENJE NADZOROVANE PAŠE DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU POJAVLJANJA VOLKA (Canis lupus L.)
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Katarina HOČEVAR
VODENJE NADZOROVANE PAŠE DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU POJAVLJANJA VOLKA (Canis lupus L.)
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
CONTROLLED GRAZING MANAGEMENT IN THE AREA OF WOLF (Canis lupus L.) PRESENCE
B. SC. THESIS Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
II
Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – agronomija. Delo je bilo opravljeno na Katedri za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala doc.
dr. Mateja Vidriha.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. Dominik VODNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Matej VIDRIH
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Filip VUČAJNK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora: 16.9. 2021
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 636.084.22:632.69:599.744.111:639.1.07(043.2)
KG nadzorovana paša, volk, elektroograja, upravljanje velikih zveri, preprečevanje škode velikih zveri, rastlinojedi čuvaji, psi čuvaji
AV HOČEVAR, Katarina SA VIDRIH, Matej (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerzitetni študijski program prve stopnje Kmetijstvo - agronomija
LI 2021
IN VODENJE NADZOROVANE PAŠE DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU
POJAVLJANJA VOLKA (Canis lupus L.)
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja) OP VI, 22 str., 8 sl., 38 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Za ohranjanje kulturne krajine in preprečevanje zaraščanja območji, si lahko pomagamo z domačimi rejnimi živalmi, ki jih vodeno pasemo po takšnih območjih. V Sloveniji predstavljajo kar polovico kmetijskih zemljišč trajni travniki in pašniki. Za vodenje nadzorovane paše v hribovitem svetu in na krasu morajo biti kmetijska zemljišča ograjena na večje število manjših ograd. Velik problem pri nadzorovani paši predstavljajo napadi velikih zveri. Ker pa so ljudje velike zveri v preteklosti skoraj iztrebili, so danes to zavarovane vrste, ki zahtevajo posebno upravljanje. Upravljanje velikih zveri v Sloveniji vodi Zavod za gozdove Slovenije, na ravni Evropske unije pa ni enotnega upravljanja, vsaka država upravljanje vodi po svoje, vendar se morajo držati Direktive o habitatih. V Sloveniji veliko škode povzroči volk in sicer na območjih, kjer je prisotnost volka največja. Največ škode povzročene s strani volka beležijo na drobnici. Obstaja veliko metod za zavarovanje premoženja pred volkom.
Najučinkovitejše so zagotovo elektromreže, ki morajo biti pravilno nameščene in redno vzdrževane. Za varovanje živali preko noči, pa uporabljamo nočne ograde, ki so nameščene znotraj pašnika in živali še bolje varujejo pred napadi. Obstajajo pa tudi rastlinojedi čuvaji in psi čuvaji. Za najbolj optimalno varovanje premoženja je priporočena kombinacija različnih metod varovanja in redna prisotnost rejca. Ob primeru škode, je vsak rejec, ki pravilno izvaja varovalne ukrepe upravičen do odškodnine.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 636.084.22:632.69:599.744.111:639.1.07(043.2)
CX controlled grazing, wolf, electric fence, large carnivore management, large carnivore damage prevention, herbivore guardians, livestock guardian dogs
AU HOČEVAR, Katarina AA VIDRIH, Matej (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Academic Study Programme in Agriculture - Agronomy
PY 2021
TI CONTROLLED GRAZING MANAGEMENT IN THE AREA OF WOLF (Canis lupus L.) PRESENCE
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 22 p., 8 fig., 38 ref.
LA sl AL sl/en
AB We can help to preserve our cultural landscape and prevent the overgrowth of certain areas with a guided grazing of the livestock. Pastures and meadows in Slovenia represent half of the agricultural land. For successful guided grazing on Slovenian hilly landscapes and in the Southwest Slovenian region “Kras”, these areas need to be enclosed with a large number of smaller fences. Numerous attacks of wild animals in these regions present a big threat to guided grazing. In the past, the human population almost eradicated these animal species, therefore, they are now highly protected and they require a special management. Carnivore management in Slovenia is led by The Slovenia Forest Service, but there is currently no unifying management dealing with the entire European Union, therefore, each country is managing it their own way, although they need to stick to the Habitats Directive. Wolves present a big threat to the agriculture on Slovenian land, especially where their presence is in the highest numbers. It is most damaging towards the small cattle. There is, in fact, a lot of different methods to protect the property from wolves. The most effective ones definitely have to be electric fences, which need to be correctly installed and regularly maintained. For overnight protection of the livestock, we use night pens, which are set on the inside of the pasture, to hold the herd close together. Herbivore guardians and livestock guardian dogs are also quite effective. The most optimal protection of the property is a combination of different protection methods and regular attendance of the breeder. Every breeder, who is appropriately implementing safeguard measures in entitled to compensation in case of damage.
V
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV
KAZALO VSEBINE V
KAZALO SLIK VI
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN DELA IN POVOD DELA ... 1
2 KMETIJSTVO IN UPRAVLJANJE Z VELIKIMI ZVERMI ... 1
2.1 UPRAVLJANJE VELIKIH ZVERI V SLOVENIJI ... 1
2.2 UPRAVLJANJE VELIKIH ZVERI V EVROPI ... 3
3 TRAVINJE V SLOVENIJI IN NJEGOVA RABA ... 4
4 VOLK ... 6
4.1 UPRAVLJANJE VOLKA V SLOVENIJI ... 7
5 ŠKODA V KMETIJSTVU ZARADI VOLKA ... 8
5.1 ŠKODA PO OBMOČJIH ... 9
5.2 ŠKODA PO LETIH ... 9
5.3 ŠKODA PO ŽIVALIH ... 10
6 NAČINI VAROVANJA PREMOŽENJA PRED VOLKOM... 11
6.1 ZMANJŠANJE ATRAKTANTOV... 11
6.2 GRADNJA OGRAJ... 11
6.3 UPORABA ORODJI IN TEHNIK STRAŠENJA ... 12
6.4 MENJAVANJE PAŠNE STRATEGIJE ... 12
7 ELKTROOGRAJE ... 13
7.1 STALNE VEČŽIČNE OGRAJE ... 13
7.2 ZAČASNE ELEKTROOGRAJE ... 13
7.3 VOLK IN ELEKTOOGRAJE ... 16
8 ŽIVALSKI ČUVAJI ... 17
8.1 OSLI ... 17
8.2 LAME ... 17
8.3 PSI ČUVAJI ... 17
9 ZAKLJUČEK ... 18 ZAHVALA
VI KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Delež površine trajnih travnikov in pašnikov glede na površino kmetijskih zemljišč po občinah v letu 2010 (SiStat, 2021) ... 5 Slika 2: Prostorski prikaz gostote zahtevnih pašnikov v Sloveniji (Simčič in sod., 2020) ... 5 Slika 3: Razširjenost volka (Canis lupus L.) v Sloveniji (Žagar in sod., 2011) ... 7 Slika 4: Škoda, povzročena s strani volka po območjih med letoma 2010 in 2020 v Sloveniji (vir podatkov: ODSEV, 2021) ... 9 Slika 5: Število škodnih dogodkov in višina izplačanih odškodnin zaradi volka med letoma 2010 in 2020 v Sloveniji (vir podatkov: ODSEV, 2021) ... 10 Slika 6: Škoda, povzročena s strani volka po živalih med letoma 2010 in 2020 v Sloveniji (vir podatkov: ODSEV, 2021) ... 10 Slika 7: Povišana (120 cm) elektromreža (levo) in nizka elektromreža višine 105 cm (desno) za varovanje pred napadi zveri in pašo ovc (foto: Vidrih M., 2021) ... 15 Slika 8: Zračni pogled na pašnik v okolici Cerknice in lokacije nočne ograde iz visoke
elektromreže v sezoni 2020 (foto: Vidrih M., 2021) ... 16
1 1 UVOD
Ob vse glasnejših zahtevah po varovanju narave in ohranjanju izbranih življenjskih okolij rastlin in živali, so nam pašne živali lahko v veliko pomoč pri kmetovanju v območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami, da bi dosegli zastavljene cilje na področju ohranjanja pestrosti rastlinskih in živalskih vrst, negovan izgled kulturne krajine in ustrezno kakovost bivanja za nas ljudi. Za vodenje nadzorovane paše na krasu ter v hribovitem in gorskem svetu morajo zato biti kmetijska zemljišča ograjena in pregrajena na večje število manjših ograd, ki pa jih po koncu pašne sezone ali pašnem obhodu lahko tudi umaknemo. Vendar pa s širjenjem gozdnih površin v Sloveniji narašča tudi število osebkov velikih zveri in posledično tudi konflikti med zvermi in rejnimi živalmi na pašnikih. Prav tako prihaja do teh konfliktov zaradi naseljevanja velikih zveri na območja Slovenije, kjer jih v zadnjih 100 letih ni bilo.
Zato je potrebno pašne živali zaščititi. Najučinkovitejša metoda varovanja pašnih živali so zagotovo elektromreže kot ena od oblik začasnih elektroograj (Vidrih, 2015a). Obstajajo pa tudi druge metode, kot so strategija paše, izogibanje atraktantov ter različni čuvaji.
Pomembno področje soobstoja pašne reje živali in velikih zveri, je tudi upravljanje z velikimi zvermi, ki ga v Sloveniji v večini izvaja Zavod za gozdove Slovenije s pomočjo drugih institucij. V Evropski uniji nimamo enotnega upravljanja velikih zveri, vsaka država jih upravlja po svoje, vendar pa se morajo držati Direktive o habitatih (1992). Direktivo o habitatih 92/43/EGS (1992), so morale vključiti v svojo državno zakonodajo do 10. junija 1994 vse države Evropske unije. Namen direktive je zagotavljanje biotske pestrosti v Evropski uniji z ohranjanjem prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst in naravnih habitatov.
Tako na podlagi te direktive Evropska unija vzpostavlja ekološko omrežje Natura 2000, katero sestavljajo posebna ohranitvena območja (Direktiva Sveta 92/43/EGS …, 1992). V Sloveniji volk povzroči največ škode tam, kjer je njegova prisotnost največja. Od rejnih živali najpogosteje napada drobnico.
1.1 NAMEN DELA IN POVOD DELA
Za pisanje diplomske naloge z naslovom Vodenje nadzorovane paše domačih živali na območju pojavljanja volka (Canis lupus L.) sem se odločila, ker me zanima paša živali in ker prihajam iz Kočevja, kjer so težave z napadi volkov na nezavarovane pašne živali pogoste.
Prav tako pa veliko časa preživim v gozdu in rada občudujem živali, za katere je značilen prosti način življenja. Predvsem me je zanimalo, ali je možen soobstoj nadzorovane paše izbranih vrst domačih živali in volka.
2 KMETIJSTVO IN UPRAVLJANJE Z VELIKIMI ZVERMI 2.1 UPRAVLJANJE VELIKIH ZVERI V SLOVENIJI
Človek je skozi zgodovino stalno zatiral in preganjal velike zveri, saj so povzročale škodo na domačih živalih in pridelkih, hkrati pa so plenile divjad, katero so ljudje radi lovili (Bartol in
2
Stergar, 2019) V času Marije Terezije so oblasti na našem ozemlju izplačevale denarne nagrade za ulovljene velike zveri, kar je vodilo v sistematično zatiranje velikih zveri. Leta 1848 po marčni revoluciji oz. po zemljiški odvezi so kmetje postali lastniki zemlje, s tem pa so pridobili pravico do lova in njihova želja po iztrebljanju živalskih vrst, ki delajo škodo, se je še povečala. Tako je na prelomu iz 19. v 20. stoletje ris na današnjem ozemlju Slovenije izumrl, volk in medved pa sta bila na robu izumrtja. V drugi polovici 19. stoletja je knez Auersperg na svojih kočevskih posestvih zavaroval medveda, kasneje pa so mu sledili tudi drugi veleposestniki. Medveda je zavaroval kot zanimivo vrsto trofejne divjadi. Leta 1923 je bil v Kočevju ustanovljen Odbor za pokončevanje volkov, saj se je ob koncu prve svetovne vojne številčnost volkov pri nas ponovno povečala. Volkove so pobijali s puško, jih zastrupljali, jim nastavljali pasti in pobijali mladiče v brlogih, saj so za uplenjene volkove vse do leta 1973 izplačevali visoke nagrade (Jonozovič, 2003). V sedemdesetih letih 20. stoletja sta se tako pri nas ohranila zgolj dva tropa volkov (Adamič in sod., 2004). Vendar pa se je v tem istem času začelo spreminjati dojemanje vloge velikih zveri v naravi in v srednji Evropi so se začeli programi za ponovno naselitev risa, kar je v lovcih vzpodbudilo naravovarstveno zavest. Tako so leta 1973 lovci v Slovenijo ponovno naselili risa, leta 1991 pa zavarovali volka na celotnem območju Slovenije (Jonozovič, 2003). Slovenija leta 1993 z Uredbo o zavarovanju redkih ogroženih vrst zavaruje velike zveri, leta 1999 pa prizna Bernsko konvencijo, s katero se na mednarodni ravni zaveže k varstvu velikih zveri in njihovih habitatov. Isto leto tudi prizna Washingtonsko konvencijo, ki govori o strogem nadzoru nad trgovanjem z osebki zavarovanih vrst in njihovimi deli (cit. po Bartol in Stergar, 2019). Leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo pa se je zavezala k spoštovanju evropske naravovarstvene zakonodaje. Velike zveri v Evropski uniji so zavarovane z Direktivo o habitatih (92/43/EGS), ki določa strogo varstvo za medveda, risa in volka, vendar pa so v dokumentu zapisane tudi izjeme, ki dopuščajo poseganje v populacije. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je upravljanje velikih zveri v Sloveniji postalo pristojnost Ministrstva za okolje in prostor, pred tem pa je upravljanje vodilo Ministrstvo za kmetijski in gozdarski resor. Operativne naloge s področja upravljanja z velikimi zvermi opravlja Zavod za gozdove Slovenije (Bartol in Stergar, 2019).
Te naloge obsegajo:
cenitev škode, ki jo na človekovem premoženju povzročijo zavarovane živalske vrste;
za cenitev škod v okviru Zavoda za gozdove Slovenije delujejo pooblaščenci za cenitev škod, ki ob vsaki prijavi pregledajo teren ter ovrednotijo škodne okoliščine;
prav tako ljudem svetujejo, kako zavarovati premoženje pred zavarovanimi vrstami in možnostih sofinanciranja zaščitnih sredstev;
kontrola zaščitnih ukrepov; Agencija Republike Slovenije za okolje omogoča sofinanciranje zaščitnih sredstev, kot so elektroograje, v višini 80 % njihove vrednosti, za vse oškodovance, ki so utrpeli škodo zaradi velikih zveri; elektroograja deluje kot zaščitno sredstvo, kadar je pravilno nameščena in vzdrževana; zato Zavod za gozdove
3
Slovenije z namenom da prepeči ponovno škodo, preverja učinkovitost zaščitnih sredstev in svetuje o pravilni uporabi le teh;
intervencijska skupina; skupina, ki se ukvarja s problemi z velikimi zvermi, predvsem kadar se prebivalci počutijo neposredno ogroženi s strani velikih zveri; dosegljiva je 24 ur na dan vse dni v tednu; pokličemo jih lahko preko policije (113), regijskih centrov za obveščanje (112) ali pa direktno na telefonsko številko intervencijske skupine, ki deluje na dotičnem območju; naloga skupine je svetovanje o zaščiti premoženja in primernem vedenju na območju prisotnosti velikih zveri ter izvajanje odstrela za konfliktne in nevarne živali;
izvajanje monitoringov; od leta 1990 Zavod za gozdove Slovenije zbira podatke o velikih zvereh, vodi evidenco o odstrelu in izgubi, v kateri popiše vse mrtve živali, prav tako vodi evidenco o škodnih primerih; kasneje so začeli beležiti še znake prisotnosti zveri na loviščih, na podlagi odvzetih zob beležijo starost mrtvih živali, na stalnih števnih mestih sistematično preštevajo medvede, z namenom ugotavljanja njihove številčnosti; v zadnjem desetletju v sodelovanju z Biotehniško fakulteto izvajajo tudi druge metode monitoringa, kot so genetski monitoring ali pa izotopska analiza; na letni ravni s pomočjo lovcev in projektnih partnerjev izvajajo monitoring risa in volka; za monitoring risa uporabljajo metodo prepoznavanja osebkov preko fotografij avtomatskih kamer in genetske metode; pri monitoringu volka uporabljajo genetske metode in metodo zaznavanja legel z izzivanjem tuljenja oziroma t.i.
howling.
priprava strokovnih mnenj na temo velikih zveri; Ministrstvo za okolje se odloča o odvzemu velikih zveri na podlagi strokovnih mnenj, ki jih pripravi Zavod za gozdove Slovenije; vsako leto morajo pripraviti strokovno mnenje za redni odstrel medveda in volka; prav tako pod njihovo okrilje spada priprava strokovnih mnenj za izredni odstrel posameznih osebkov velikih zveri;
sodelovanje pri pripravi strateških dokumentov za upravljanje velikih zveri; sodelovali so pri strateških dokumentih za upravljanje risa in volka.
Z namenom izboljšanja upravljanja populacij velikih zveri v Sloveniji, potekajo različni projekti. To so projekti evropskega programa LIFE, pri katerih so sodelovali Zavod za gozdove Slovenije, Biotehniška fakulteta, Veterinarska fakulteta, Lovska zveza Slovenije in druge strokovne inštitucije. Vsi ti projekti pomembno prispevajo k izboljšanju metod monitoringa, uspešnejšemu varovanju človekovega premoženja pred velikimi zvermi in lažjemu upravljanju teh živali (Bartol in Stergar, 2019).
2.2 UPRAVLJANJE VELIKIH ZVERI V EVROPI
Po stoletjih upadanja gostote in številčnosti velikih zveri, so se v zadnjem desetletju populacije velikih zveri v Evropi povečale (Charpon in sod., 2014). Vrnitev velikih zveri je posledica pravnega varstva, pogozdovanja, vrnitev divjih živali, ki predstavljajo plen velikim
4
zverem, in pa povečane družbene strpnosti do velikih zveri. (Boitani in Linnell, 2015). Kljub temu je veliko teh populacij še vedno ogroženih in je njihovo preživetje odvisno od prizadevanja za njihovo ohranjanje. Glavni problem ohranjanja teh populacij je družbenopolitični konflikt, ki izhaja iz prisotnosti velikih zveri in škode, ki jo naredijo na premoženju človeka, npr. živini (Can in sod., 2014). To je lahko velik problem ob vrnitvi velikih zveri na območja, kjer so ljudje opustili kmetovanje, ki je preprečevalo škodo. Takšna situacija lahko privede do velikih ekonomskih izgub in družbenih konfliktov med naravovarstveniki in kmeti, ki se počutijo ogrožene zaradi prisotnosti velikih zveri (Kalčič, 2020). Negativni odnos do velikih zveri lahko ovira trud za ohranjanje populacije, saj lahko privede do nezakonitih pobojev in nasprotovanja javnosti do politike upravljanja (Bautista in sod., 2019). V Evropi obstaja trend, da se toleranca do velikih zveri zmanjšuje z naraščanjem številčnosti velikih zveri in tveganjem škode, ki jo povzročijo (Eriksson in sod., 2015). Tako je uspešno ohranjanje velikih zveri odvisno od politike upravljanja, katere cilj je ohranjati populacije velikih zveri in povečati toleranco do njih z zagotavljanjem manj škodnih primerov. Agencije za prosto živeče živali pogosto izvajajo odškodninske programe za blaženje konfliktov, ki so povezani s škodo z namenom, da povečajo toleranco do velikih zveri pri lokalnih rejcih, ki si ozemlje delijo z njimi. Kljub temu da v mnogih državah v Evropi ti programi delujejo že od leta 1970, so bili njihovi rezultati redko ocenjeni, njihova učinkovitost pa je še vedno v razpravi (Bautista in sod., 2019). Največje pomanjkljivosti odškodninskih programov so premajhno in/ali zamujeno plačilo, neučinkoviti administrativni postopki, pomanjkljivo ocenjevanje škode, neupoštevanje plačevanja za preprečevanje škode in pa ignoriranje mnenja lokalnih prebivalcev (Ravenelle in Nyhus, 2017). Če se odgovorne agencije spopadejo s temi pomanjkljivostmi in odškodninskimi programi, lahko uspešno zmanjšajo pojavnost škode in izboljšajo toleranco do velikih zveri (Dalmasso in sod., 2012).
Večina populacij velikih zveri v Evropi je čezmejnih in zavzemajo do osem držav. Kljub temu pa pravna odgovornost za ohranjanje velikih zveri, pade na državne in regionalne upravne stopnje. Kljub prizadevanju za usklajevanje upravljanja velikih zveri v Evropi na stopnji populacije, je izboljšanje čezmejnega sodelovanja ključni ukrep za ohranjanje velikih zveri v Evropski uniji (Biotani in sod., 2015). Kar zadeva upravljanje škode, v Evropi ni skupne politike. Politike se razlikujejo med državami in prav tako znotraj njih, tudi za populacije velikih zveri, ki si jih delijo. Odškodninski programi so del politike upravljanja s škodo in se med državami razlikujejo tudi za skupne populacije velikih zveri, zaradi česar prihaja do razlik v višini odškodnin v Evropi (Bautista in sod., 2019).
3 TRAVINJE V SLOVENIJI IN NJEGOVA RABA
Travinje je z zelnato vegetacijo poraslo zemljišče, na katerem prevladujejo trave. Površina kmetijskih zemljišč v Sloveniji se iz leta v leto zmanjšuje. Leta 2000 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 500.000 ha kmetijskih zemljišč, leta 2016 pa so jih popisali manj kot 500000 ha. V obdobju 6 let se je površina zmanjšala za malo manj kot 50.000 ha. Približno polovico
5
kmetijskih zemljišč obsegajo trajni travniki in pašniki, število le teh se iz leta v leto bistveno ne spreminja (SiStat, 2021).
Slika 1: Odstotek površine trajnih travnikov in pašnikov glede na površino kmetijskih zemljišč po občinah v letu 2010 (SiStat, 2021)
Slika 2: Prostorski prikaz gostote zahtevnih pašnikov v Sloveniji (Simčič in sod., 2020)
6
V študiji o učinkovitosti ukrepov varovanja pred velikimi zvermi (Simčič in sod., 2020) navajajo, da razgiban teren, plitka tla in strmi nakloni otežujejo postavitev in vzdrževanje ograj iz elektromrež. Prav tako je na strmih in razgibanih terenih, oteženo količenje in ozemljitev visoke elektromreže, saj so na takih terenih tla običajno plitka in kamnita (Simčič in sod., 2020). Območja, kjer je postavljanje visokih elektromrež oteženo, so na sliki 2 obarvana z modro barvo. Kot je razvidno iz slike, območja na katerih volk povzroča največ škode, niso označena kot zahtevna območja.
4 VOLK
Sivi volk (Canis lupus L.) spada med vretenčarje, in sicer v družino psov (Canidae) oziroma v rod volkov (Canis). Predstavlja drugega največjega plenilca v Evropi, takoj za medvedom (Boitani, 2000). Zaradi lova in škode, ki jo povzroča kmetom, je bil volk v prvi polovici 20.
stoletja v Sloveniji tako ogrožen, da so ga leta 1993 s predpisi o varstvu narave zavarovali (Velike zveri, 2021). Območje življenja volka je zelo razširjeno, živi v različnih habitatih, zato je njegova fenotipska raznolikost precej velika. Odrasel samec tehta od 20 do 80 kg, odrasla samica pa je manjša in tehta od 15 do 55 kg. Barva kožuha je zelo spremenljiva, od čisto bele na arktičnih območjih, do rjave, rdečkaste, sive, bledo sive in srebrnkaste. Po izgledu je podoben nemškemu ovčarju. Volkovi so teritorialne živali, ki praviloma živijo v tropih. Vsak trop brani svoje ozemlje pred osebki iz drugega tropa. Velikost ozemlja je odvisna od gostote volkov in plena, geografskih značilnosti, motenj človeka in infrastrukture, ki je povezana s človekom. Ozemlja označujejo z urinom in blatom. Malo število volkov živi brez ozemlja, zato te živali zapustijo svoje matično ozemlje v iskanju novega območja, ki bi ga lahko naselili, ali pa so zavržene s strani tropa (na primer izguba dominantnega statusa).
Premikajo se po obrobju že obstoječih območji in lovijo sami (Boitani, 2000). V študiji Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v letih 2017/2020 ocenjujejo, da je v Sloveniji 16 volčjih tropov, vendar si 4 trope delimo s Hrvaško. Prav tako navajajo 14 volkov izven teritorijev potrjenih tropov (Spremljanje varstvenega stanja volkov…, 2020). Kot je razvidno iz slike 3, se volkovi v Sloveniji nahajajo predvsem na Dinarskem območju, v delu Primorske in Krasa ter v Alpah.
7
Slika 3: Razširjenost volka (Canis lupus L.) v Sloveniji (Žagar in sod., 2011)
4.1 UPRAVLJANJE VOLKA V SLOVENIJI
V Sloveniji se je do osamosvojitve z upravljanjem velikih zveri ukvarjalo ministrstvo, pristojno za kmetijski in gozdarski resor. Po vstopu v Evropsko unijo leta 2004, pa je upravljanje velikih zveri postalo pristojnost ministrstva za okolje, vendar največji del operativnih nalog upravljanja velikih zveri izvaja Zavod za gozdove Slovenije. Med naloge, ki jih izvaja Zavod za gozdove Slovenije z namenom upravljanja velikih zveri, spada cenitev škode, ki jo na človekovem premoženju povzročijo zavarovane živalske vrste. Volk povzroči od 100 do 600 primerov škode na leto. Oškodovancu država izplača odškodnino v primeru, ko ima ta premoženje ustrezno zavarovano. V primeru povzročene škode, rejec škodo prijavi pooblaščencu za cenitev škode, ki deluje pod okriljem Zavoda za gozdove Slovenije, le ta pa opravi terenski pregled in oceno škode ter oškodovancu svetuje o primernih načinih zaščite premoženja in o načinih sofinanciranja. Prav tako med upravljanje velikih zveri spada kontrola zaščitnih ukrepov, saj lahko vsak rejec, ki je utrpel škodo, preko Agencije RS zaprosi za sofinanciranje zaščitnih sredstev, t.i. električnih ograj, v višini 80 % njihove vrednosti. Iz tega razloga Zavod za gozdove sistematično preverja učinkovitost sofinanciranih zaščitnih sredstev in rejcem nudi informacije o pravilni uporabi in namestitvi. V okviru Zavoda za gozdove Slovenije in upravljanja velikih zveri deluje tudi intervencijska skupina, ki ukrepa v primeru težav z velikimi zvermi. Ima koordinatorja in je deljena na različna področja, tako ima npr. področje kočevske in dolenjske regije svojo skupino. Naloga skupine je predvsem svetovanje o varnem vedenju na območjih, kjer so prisotne velike zveri in pa svetovanje o primernih načinih zaščite premoženja. Intervencijska skupina je dosegljiva 24 ur na dan vse dni v tednu. Ukrepe izvajajo na podlagi neposrednih klicev ogroženih prebivalcev ali pa preko klicev na intervencijsko številko policije (113) in regijskih centrov za obveščanje (112). V
8
okviru upravljanja velikih zveri pa Zavod za gozdove Slovenije že leta zbira nekatere podatke o velikih zvereh oziroma izvaja monitoringe. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto v zadnjem desetletju za monitoring volka uporabljajo genetske metode in pa metode zaznavanja legel z izzivanjem tuljenja, t.i. ‟howling”. V skladu z zakonodajo pa Zavod za gozdove Slovenije pripravlja tudi strokovna mnenja na temo velikih zveri. Vsako leto so zadolženi za pripravo strokovnih mnenj za redni odstrel volka, na podlagi katerih se nato Ministrstvo za okolje in prostor odloči o odvzemu volka iz okolja. Pomembno vlogo pri upravljanju z volkom pa ima projekt SloWolf, saj je veliko pripeval k uveljavljanju naprednejših metod monitoringa, uvajanju ukrepov za lažje sobivanje volka in ljudi ter upravljanju volka na čezmejni ravni (Bartol in Stergar, 2019).
Dne 13. marca 2021 je preko elektronskega sistema Zoom potekala javna posvetovalna delavnica za prenovo strategije in akcijskega načrta za volka v Sloveniji. Na temo upravljanja volka so udeleženci kot glavni izziv navedli širjenje volka na nova območja ter poudarili pomembnost intenzivnega dela z ljudmi na področju komunikacije, svetovanja ter materialne in fizične pomoči. Predlagana je bila sprememba zakonodaje in sicer premik volka iz priloge VI. (strogo zavarovana vrsta) v prilogo V. (vrsta v interesu skupnosti, pri kateri za odvzem iz narave in izkoriščanja lahko veljajo ukrepi upravljanja) Direktive sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Udeleženci prav tako navajajo pomanjkanje sodelovanja z Ministrstvom za okolje in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj dolgotrajni postopki pri izdajanju dovoljenj za odstrel zmanjšujejo hitrost ukrepanja na terenu. Izpostavili so tudi, da prihaja med različnimi skupinami deležnikov, ki so udeležene pri upravljanju z volkom, do nerazumevanja stališč.
Udeleženci navajajo tudi, da izenačenje pomena argumentov deležnikov, ki so z volkom v neposredni ali posredni zvezi, otežuje upravljanje volka in poglablja konflikt te tematike.
Udeleženci delavnice pa so govorili tudi o volku in kmetijstvu. Udeleženci si želijo, da bi bilo iskanje rešitev za preprečevanje škod bolj celovito in bi bilo pri tem vključenih več deležnikov. Prav tako navajajo pomembnost sodelovanja različnih ministrstev in drugih služb z rejci. Želijo si več finančne podpore pri opremi, prav tako pa želijo višje subvencije za dodatno delo, ki ga zahtevajo zaščitni ukrepi (npr. zapiranje živali v nočne ograde). Navedli so tudi potrebo po večji fleksibilnosti pri odstranjevanju problematičnih osebkov. Udeleženci so bili mnenja, da bi morala prihodnja skupna kmetijska politika slediti razmeram na terenu in podpreti območja, ki se srečujejo s to problematiko. Predvsem pa se je pokazala želja po vključevanju kmetov kot deležnikov pri upravljanju s populacijami velikih zveri (Poročilo o javni …, 2021).
5 ŠKODA V KMETIJSTVU ZARADI VOLKA
Značilnost volka je, da živi in lovi v skupinah, ki jih imenujemo tropi. Kadar gre za majhen ali srednje velik plen, ga volk običajno pleni sam ali pa v manjših skupinah. Srnjad, teleta jelenjadi, ovce in koze so srednje velik plen, ki ga volk ubije z ugrizom v predel vratu, kjer
9
nastanejo podplutbe in raztrganine. Na ostalih delih telesa običajno ni ugrizov, lahko pa opazimo praske. Značilno za napad volka je tudi, da običajno uplenijo večje število manjših pašnih živali kot jih lahko pojedo. To se še pogosteje dogaja takrat, kadar plenjenje učijo mladiče. Majhen plen, to so mladiči divjih svinj in jagnjeta, volk ubije z ugrizi čez hrbet. Osli, konji, odrasla jelenjad predstavljajo velik plen. Teh živali ne more ubiti z enim ali nekaj ugrizi, zato jih zaustavi s ponavljajočimi se ugrizi v boke, stegna in trebuh, kar jim povzroči hude poškodbe. Poškodovano žival nato pokonča z ugrizom v vrat ali pa jo ugrizne v smrček in jo zaduši. Ko žival umre, volk najprej odpre trebušno votlino in običajno poje notranje organe in vimena. Hranjenje nadaljuje s skeletnimi mišicami in na koncu s kostmi. K plenu se običajno vračajo, dokler ne zaužijejo celotnega. Dele kadavra lahko odnesejo k mladičem ali pa k ostalim članom tropa (Černe in sod., 2019).
5.1 ŠKODA PO OBMOČJIH
Kot je razvidno iz slike 4, je največ škodnih dogodkov volk povzročil v Primorsko – Notranjski regiji in Obalno – Kraški regiji. Na tem območju je v Sloveniji volk najbolj razširjen, hkrati pa se veliko kmetij ukvarja s pašno rejo živali.
Slika 4: Škoda, povzročena s strani volka po območjih med letoma 2010 in 2020 v Sloveniji (vir podatkov:
ODSEV, 2021)
5.2 ŠKODA PO LETIH
Slika 5 prikazuje število škodnih dogodkov in višino izplačanih odškodnin zaradi volka med letoma 2010 in 2020. Največ škodnih dogodkov je bilo leta 2010, in sicer 555, višina odškodnin pa je znašala 333.685,90 €. Najmanj škodnih dogodkov so zabeležili leta 2016, bilo jih je 100. Odškodnine tega leta pa so znašale 33.3685,90€.
10
Slika 5: Število škodnih dogodkov in višina izplačanih odškodnin zaradi volka med letoma 2010 in 2020 v Sloveniji (vir podatkov: ODSEV, 2021)
5.3 ŠKODA PO REJNIH ŽIVALIH
Volk največ škode povzroči na drobnici, saj so to manjše živali, ki jih volk lahko pokonča že z enim samim ugrizom.
Slika 6: Škoda, povzročena s strani volka po živalih med letoma 2010 in 2020 v Sloveniji (vir podatkov:
ODSEV, 2021)
11
5.4 ODŠKODNINA ZA ŠKODO NA PREMOŽENJU ZARADI VOLKA
Do odškodnine so upravičeni tisti rejci, ki ustrezno izvajajo zaščitne ukrepe na svojem premoženju. Če pride do škode, je oškodovanec dolžan v roku treh dni od nastanka pisno prijaviti škodo na območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije, kjer se je dogodek zgodil in kraj dogodka škode zavarovati. V roku dveh dni po prijavi škode, si pooblaščenec Zavoda za gozdove Slovenije ogleda kraj dogodka in izdela zapisnik. Tako pooblaščenec Zavoda za gozdove Slovenije kot oškodovanec lahko na ogled škodnega dogodka povabita druge osebe, npr. predstavnike lovskih organizacij. V roku osmih dni od prijave škode, se lahko oškodovanec in pooblaščenec Zavoda za gozdove Slovenije sporazumeta o višini odškodnine, ki ne sme presegati višine določene z Lestvico za ocenjevanje škod. V kolikor ne dosežeta sporazuma, lahko oškodovanec na Agencijo Republike Slovenije za okolje pošlje odškodninski zahtevek z vlogo, katero mora dodatno obrazložiti (Velike zveri, 2021).
6 NAČINI VAROVANJA PREMOŽENJA PRED VOLKOM
Odločitev kakšno orodje in, katere metode in strategije so primerne za zaščito pašnih živali, je odvisna od številnih dejavnikov. Pomembno je določiti, katero kategorijo živali je potrebno zaščititi in kateri plenilci so prisotni na območju paše domačih živali. Študije kažejo, da se volkovi osredotočajo na živali, ki jih je najlažje ubiti. Redko napadejo odraslo govedo ali konje. Njihov najpogostejši plen od pašnih živali so ovce, teleta in koze. Drugi ključni premislek je kje, kdaj in kako se živina pase. Problematična je paša razpršena na velikih območjih, saj tako rejci težje odkrijejo potencialni konflikt med pašnimi živalmi in volkom.
Pred izborom načina varovanja je pomembno določiti naslednje dejavnike (Stone in sod., 2016):
število, starost in vrsto živali,
ali poteka paša razpršeno ali združeno,
sezona paše,
lokacija in dostopnost pašne površine,
kako pogosto ljudje neposredno nadzorujejo pašne živali.
6.1 ZMANJŠANJE ATRAKTANTOV
Volkovi imajo zelo dober voh, zato lahko plen zaznajo že na več kilometrov. Vonj razpadajočega trupla ali bolna žival je dovolj, da privabi lačnega volka na pašnik. Zato je potrebno z območja, odstraniti obolelo ali umirajočo žival (Stone in sod., 2016).
6.2 GRADNJA OGRAJ
Ograje se učinkovito uporabljajo za odvračanje plenilcev, kot so volkovi in medvedi po vsej Ameriki, Evropi in Aziji. Električne ograje ali kombinacija električne ograje in električne
12
mreže kažejo veliko uspešnost, predvsem če se uporabljajo za zaščito ponoči, ko volkovi bolj verjetno plenijo. Učinkovitost električnih ograj lahko povečamo s pregrado iz rdečih in oranžnih zastavic, ki so obešene na tanki vrvi (Stone in sod., 2016).
6.3 UPORABA ORODIJ IN TEHNIK STRAŠENJA
Raziskovalci nenehno razvijajo in preizkušajo orodja in metode za odganjanje volkov stran od pašnih živali. Ena izmed metod so strašilne naprave. Terenski tehniki in pastirji so v projektu Wood River Wolf uspešno odvračali volkove z zračnimi rogovi, s plašilnimi pištolami in z osvetljevanjem z dolgimi lučmi, ko so prišli v bližino ovac. To so poceni naprave, ki se uporabljajo v primeru, ko volkove in druge plenilce opazimo v bližini pašnih živali. V začetku 1990 je imel rejec iz Montane idejo za alarmni sistem, ki ga sprožijo radijske ovratnice, ki jih uporabljajo biologi za spremljanje in sledenje volkovom. Na podlagi te ideje so raziskovalci iz ministrstva, ki se ukvarja s kmetijstvom in prostoživečimi živalmi, razvili radijsko aktiviran sistem, ki ga na kratko imenujejo RAG škatla. RAG škatle so sestavljene iz sprejemnika, iz utripajočih luči, dveh zvočnikov in notranjega računalnika, ki beleži informacije prejete iz oddajnikov na volkovem radijskem ovratniku. Da se volkovi ne bi navadili na en sam zvok, RAG škatle proizvajajo različne izmenične zvoke, kot so zvok siren, strelov, kričanja kavbojev in zvok helikopterja. RAG škatle lahko pritrdimo na ograjo ali pa jo postavimo v bližino pašne površine. Najučinkovitejše so za majhne pašnike, zlasti kadar živali kotijo v manjših ograjenih prostorih. Kot tehniko strašenja se uporablja tudi avtomatizirane svetlobne naprave. Avtomatizirane svetlobne naprave namenjene odvračanju plenilcev so zelo različne.
Lahko so luči občutljive na gibanje ali pa oddajniki infrardeče svetlobe. Problem oddajnikov svetlobe je, da se volk svetlobe hitro navadi in tako se zmanjša učinkovitost zaščite. Nova naprava, ki se imenuje Foxlight, preprečuje enostavno zaznavanje vzorcev svetlobe z namenom, da se je plenilci ne navadijo. Foxlight oddaja vmesne serije luči v različnih in naključnih vzorcih. Ugotovili so, da je zmanjšanje škode s pomočjo te metode kratkoročna in jo je najbolje uporabiti v tandemu z drugimi odvračalnimi sredstvi. Za zaščito pašnih živali pa lahko uporabimo tudi nesmrtonosno strelivo. To so streliva, ki ob strelu oddajo glasen zvok, ali pa lahko zadenejo žival, ne da bi jo poškodovali. Nesmrtonosno strelivo so lupine fižola, kroglice in gumijaste krogle. Kljub vsemu, pa lahko nesmrtonosno strelivo pri nepravilni uporabi povzroči resne poškodbe, zato je pomembno, da se pred uporabo natančno prebere navodila za uporabo (Stone in sod., 2019).
6.4 MENJAVANJE PAŠNE STRATEGIJE
Proaktivnih ukrepov ni mogoče vedno izvajati dovolj hitro in učinkovito, da bi preprečili napad na pašne živali. V takih primerih je selitev pašnih živali na nadomestni pašnik izvedljiva za upravitelje prostoživečih živali in za lastnike pašnih živali. Te selitve so lahko začasne ali pa za daljše obdobje. Gre zato, da pašne živali premaknemo na območje, kjer je potencial za konflikt z volkom manjši (Stone in sod., 2019).
13 7 ELEKTROOGRAJE
V preteklosti je v Sloveniji prevladovala hlevska reja živali, vendar se je kot optimalna oblika za negovan izgled kulturne krajine izkazala pašna reja domačih živali. Problem slovenske kulturne krajine je, da si jo delimo s tukaj živečimi populacijami velikih zveri. Tako občasno prihaja do konfliktov med ljudmi in zvermi, saj zveri občasno plenijo domače živali. Zaradi povzročenih škod rejci znižujejo strpnost do njih, prav tako pa velik izziv predstavlja varovanje. Ena izmed najučinkovitejših strategij preprečevanja konfliktov med rejci in zvermi je postavljanje elektroograj, ki ob dotiku povzročijo bolečino, zato žival ob srečanju z njo občuti strah, torej predstavlja psihološko in ne fizično oviro. Poleg varovanja pa elektroograja predstavlja najučinkovitejši in najcenejši pripomoček za vodenje nadzorovane paše živali. Za dobro učinkovitost elektroograj je potrebno upoštevati osnovne zahteve. Živali morajo imeti pred elektroograjo velik strah. Pomembno je, da so živali z elektroogarjo seznanjene in da je dobro opazna. Elektroograja mora biti prilagojena vrsti in kategoriji živali, ki naj ji prepeči prehod. Elektroograje delimo v dve različni skupini (Vidrih, 2015a).
7.1 STALNE VEČŽIČNE OGRAJE
Stalne večžične ograje, ki se jih še vedno uporablja za potrebe nadzorovane paše živali, danes uporabljajo tudi za ograjevanje celotnih posesti. Imenujemo jih tudi obodne ograje, saj so postavljene po mejah zemljišča in ostanejo postavljene na istem mestu daljše časovno obdobje. Problem pri stalnih elektroograjah z vidika velikih zveri in tudi divjadi predstavlja dejstvo, da določeno obdobje živali ni na pašniku in v ograji ni električnega toka, žice in koli pa so še vedno tam. Torej če v tem obdobju velika zver pride do ograje, jo ta ne strese, zato ji ne predstavlja nobene ovire in jo prečka. Ker pred ograjo nima strahu, jo bo prečkala tudi, ko bo v njej električni tok (Vidrih, 2015a). Stalne večžične ograje so nižje in sestavljene iz manjšega števila žic, zato ne preprečujejo vedno vstopa zverem na pašnik. Za uspešno varovanje pašnih živali pred velikimi zvermi je pomembno, da je v žicah stalno prisoten električni tok in da je plenilcem onemogočen prehod pod najnižjo žico, med žicami in nad ograjo. Pomembno je tudi odstranjevanje žice iz kolov v času neuporabe, ko v njih ni električnega toka, z namenom, da se zveri ne naučijo prečkanja ograje in da ne izgubijo strahu pred njo. Ker so stalne večžične elektroograje postavljene na dolge razdalje, je težko vzdrževati konstantne pogoje. Problem žičnatih stalnih elektroograj pa je tudi opaznost, saj so žice tanke in sive barve (Berce in Černe, 2016).
7.2 ZAČASNE ELEKTROOGRAJE
V drugo skupino uvrščamo začasne elektroograje, ki se jih pogosto premešča po pašniku.
Uporabljajo se za zadrževanje pašnih živali na določenem mestu za kratek čas, z namenom, da živali ta del pognojijo in popasejo zelinje, ki tam uspeva. Z začasnimi elektroograjami so pašne živali tudi bolje zavarovane pred napadi volkov in medvedov. V skupino začasnih
14
elektroograj spadajo tudi elektromreže, ki so zelo učinkovit pripomoček za varovanje drobnice (ovc in koz) pred napadi volkov v naših razmerah (Vidrih, 2015b).
Elektromreže
Elektromreža je začasna ograja, namenjena premeščanju po pašniku. Postavlja se jo tam, kjer želimo, da se živali krajše obdobje pasejo. Ker z njo ogradimo samo željen del pašnika, je potrebujemo manj kot stalne elektroograje, s katero ogradimo celoten pašnik in je zato tudi cenovno bolj ugodna. Poleg ugodne cene pa je dobro to, da jo ob koncu pašne sezone umaknemo s pašnika. Zato jo plenilec pozna kot oviro, ki mu ob vsakem srečanju povzroči bolečino. Prednost te vrste elektroograje je v tem , da ima zver v času, ko živali niso na paši, prost prehod preko pašnika. Barve elektromreže so takšne, da omogočajo boljšo opaznost na zemljišču (bela, oranžna modra). Prav tako ima več nosilnih količkov, ki so svetle barve, kar omogoča boljšo opaznost (Vidrih, 2015b). Višina elektromreže mora biti vsaj 160 cm, obod pa je sestavljen iz več kosov elektromrež, po katerih prehaja električni tok iz pašnega aparata.
Pašni aparati morajo imeti vsaj 2,5 J shranjene energije. Obstaja baterijski pašni aparat, ki ima za vir energije akumulator ali baterijo, in omrežni pašni aparat, ki se napaja iz električnega omrežja. Odločitev o uporabi pa je odvisna od oddaljenosti pašnika od omrežnega vira. Ključen element je ozemljitev pašnega aparata, saj le tako lahko pride do zaključitve električnega kroga ob stiku živali z žico. Kjer ograda spremeni smer, postavimo dodatna sidrišča z namenom, da se višina ograde ne spreminja in sledi razgibanosti terena.
Vsak dan je potrebno preveriti napetost v elektromreži, ki naj bo 5 kV. Pred postavitvijo določimo traso elektromreže. Pod elektromrežo je lahko travna ruša visoka največ 10 cm, pokošena trasa pa širine vsaj en meter. Pomembno je, da so elektromreže napete, saj le tako zagotavljajo primerno višino in preprečuje kratke stike na delih, kjer trasa spremeni smer.
Ograda, ki je postavljena iz visoke elektromreže, ne sme biti daljša od 500 m, saj se v nasprotnem primeru izgublja električni tok, posledično pa se manjša tudi učinkovitost varovanja. Med spodnjo linijo elektromreže in tlemi ne sme biti prostora za prehod zveri. Zato spodnjo linijo mreže, ki poteka po valovitem terenu, v tla vpnemo s pomočjo lesenega klina ali pa obtežimo s kamnom (Berce in Černe, 2016).
15
Slika 7: Povišana (120 cm) elektromreža (levo) in nizka elektromreža višine 105 cm (desno) za varovanje pred napadi zveri in pašo ovc (foto: Vidrih M., 2021)
Nočna ograda
Nočna ograda je del pašnika, ki je ograjen z visoko elektromrežo, vanj pa zapremo živali preko noči. V prvi vrsti je namen nočne ograde preprečevanje napadov velikih zveri in nadzor nad pašnimi živalmi, pripomore pa tudi k izboljšanju rodovitnosti tal travinja (Vidrih, 2015c ).
V večini držav so nočne ograde v 20. stoletju v veliki meri opustili, saj je prihajalo do strukturnih sprememb pri upravljanju male živine. V francoskih Alpah, pa je nočna ograda v uporabi že od leta 1970. Z vrnitvijo volka v Švico, se v Alpah vse pogosteje kot zaščitni ukrep uporablja nočna ograda. To je lahko dolgoročen in načrtovan pristop k preprečevanju napadov velikih zveri na pašne živali ali pa kratkoročni ukrep v sili, ko se je napad že zgodil. Za uspešno uporabo te zaščitne metode je potreben pravilen izbor lokacije, materialov in zasnove, pomembna pa je tudi pravilna namestitev in vzdrževanje (Mettler in sod., 2021).
Višina elektromreže za nočno ogrado je od 145 do 170 cm. Velikost ograde je odvisna od vrste pašne živali. Za ovce je potrebno 5 m2 na ovco, za konja 40 m2 in za govedo 30 m2. Pašne živali običajno kotijo ponoči, zato se to pogosto zgodi v nočni ogradi. Skotena žival je lahek plen za zveri, zato lahko po kotitvi mamo in mladiča nekaj dni zadržimo v nočni ogradi, kar jima pomaga učvrstiti vez med njima (Vidrih, 2015c). Tako vsak konec dneva živali zapremo v nočno ogrado. Mesto postavitve nočne ograde naj bo tam, kjer je travna ruša siromašna, tla pa kamnita in revna. Ker so živali zgoščene na enem mestu in, je v ogradi tudi veliko iztrebkov, se izboljša travna ruša, živali pa je ne popasejo, saj ima vonj po iztrebkih (Berce in Černe, 2016).
16
Slika 8: Zračni pogled na pašnik v okolici Cerknice in lokacije nočne ograde iz visoke elektromreže v sezoni 2020 (foto: Vidrih M., 2021)
Ograja z zastavicami
Ograja z zastavicami ali fladry je starodavno orodje za odvračanje volkov, ki je pred kratkim postalo komercialno dostopno. Gre za obešen niz zastav okoli pašnika v kombinaciji z elektroograjami, ki imajo učinek odvračanja volkov, vendar pa ne odvrača drugih živali.
Najprimernejša uporaba bi bila kot dodatna ovira, da prepeči preskok volka preko glavne ograje oziroma bi se uporabljala za preusmerjanje volka od šibkejših točk ograje do mest, kjer je ograja dobra (Shivik, 2006; Uporaba …, 2021).
7.3 VOLK IN ELEKTROOGRAJE
V mnogih evropskih regijah se vrnitev velikih zveri odraža, kot povečan napad zveri na pašno živino. V preteklosti so se ograje uporabljale predvsem za zadrževanje živine na določenem mestu, vendar pa se elektroograje vedno bolj uporabljajo kot relativno poceni in preprosta metoda za zaščito pašnih živali pred zvermi. Veliko študij je ocenilo uporabo elektroograje za zaščito živali pred zvermi kot učinkovito metodo, vendar pa je bilo obnašanje velikih zveri ob srečanju z ograjo slabo razumljeno (Lüthi in sod., 2017). Reinhardt in sodelavci (2012) navajajo, da se volkovi pogosto preplazijo pod ograjo. Mnogi pastirji pa so na podlagi svojih opažanj poročali, da lahko volkovi ograjo preskočijo, tudi če je elektrificirana, najpogosteje ponoči, ko so ovce v nočni ogradi. Z namenom boljšega razumevanja obnašanja volkov, je švicarsko združenje za razvoj kmetijstva in podeželja (AGRIDEA) leta 2015 izvedla vrsto poskusov. Ugotovili so, da bi lahko obstajala korelacija med hierarhičnim položajem volka in pogostnostjo tega volka blizu ograje. Pri obeh preučevanih tropih, preučevali so trop arktičnih
17
in sivih volkov, so dominantnega volka pogosto videli blizu ograje. Ugotovili so tudi, da so sivi volkovi dosti bolj previdni pri približevanju elektroograji. Opazili so tudi, da sivi volkovi pogosto kopljejo pred ograjo z namenom, da se lahko pod njo preplazijo na drugo stran. Ko volk prečka ograjo, so vsi ostali člani tropa osredotočeni na njega. Vendar pa v nobenem poskusu niso ugotovili, da bi ostali člani tropa posnemali njegovo obnašanje. Ugotovili so, da so ograje dober pripomoček za varovanje pašnih živali, če so pravilno uporabljene in postavljene (Luthi in sod., 2017).
8 ŽIVALSKI ČUVAJI 8.1 OSLI
Osli imajo prirojeno nenaklonjenost do psov in sorodnih vrst. Borili se bodo ter poskušali udariti in ugrizniti napadalca. Priporoča se uporaba ene oslice ali osla na pašnik, saj se dva ali več oslov raje držijo skupaj, kot da bi bili med ovcami. Preden osli postanejo čuvaji pred velikimi zvermi je potrebno, da se z ovcami spoznavajo 4 do 6 tednov. Med kotenjem je osle potrebno premakniti, saj lahko poteptajo novorojene živali in motijo vez med mamo in mladičem. Rejci priporočajo preizkus osla s psom, v primeru, da osel ni agresiven, ni primeren za varovanje pašnih živali pred velikimi zvermi (Andelt, 2004).
8.2 LAME
Lame so naravno agresivne do kojotov in psov. Tipičen odziv lame na kojote in pse je opozarjanje, hoja in tek proti plenilcu, preganjanje, brcanje plenilca, pogosto pa se sama postavi med ovco in plenilca. Večina rejcev uporablja enega kastriranega samca na 250 do 300 ovc. Večina lam ni vzgojenih skupaj z ovcami in niso usposobljene za varovanje pašnih živali. Ena sama lama je učinkovitejša kot več lam, prav tako niso opazili razlike v učinkovitosti med samicami, samci in kastrati lam. Rejci poročajo, da je reja lam podobna reji ovc (Andelt, 2004).
8.3 PSI ČUVAJI
Pomembno je, da se rejec najprej odloči, ali so psi čuvaji primerna metoda varovanja pašnih živali pred napadi velikih zveri. O tem se rejec posvetuje s profesionalcem, ki se ukvarja z vzrejo psov čuvajev. Pomembno je, da je mladič iz delovne linije, pasma pa mora ustrezati vrsti pašne živali (Stone in sod., 2016). V ogradi so potrebni najmanj trije psi, saj tako delujejo kot krdelo. Če delujejo kot krdelo, so samozavestnejši in odločnejši, prav tako pa pride do delitve dela. Običajno samice pregledujejo pašnik, samci pa so s čredo živali.
Oblikovanje skupine pastirskih psov poteka postopoma. Najprej je potrebno izučiti za čuvaja enega psa, nato pa mu dodamo mlajšega. Odrasli pes ga bo naučil veščin in ga vzgajal.
Pomembno je, da pastirski pes ne uhaja iz pašnika, saj je lahko nevaren za ljudi, ki jih ne
18
pozna. Na vhod pašnika namestimo opozorilno tablo, ki opozarja na prisotnost pastirskih psov. Pozimi, ko živali niso na paši, je pomembno, da je pes stalno prisoten v čredi. Je pa ta čas tudi primeren za vključevanje mladih psov v čredo, saj je obnašanje in spremljanje psa dosti lažje v hlevu. Ključnega pomena je tudi spoznavanje psa z ljudmi, ki bodo z njim pogosto v stiku. Vendar se pes na ljudi ne sme preveč navezati, saj je želja po stiku z ljudmi najpogostejši razlog uhajanja s pašnika. Najpogosteje uporabljene pasme psov v Sloveniji so tornjak, šarplaninec, kraški ovčar, kavkaški ovčar, maremsko – abruški pastirski pes, kuvaš in pirenejski pastirski pes (Berce in sod., 2018).
9 ZAKLJUČEK
Če želimo ohraniti negovan izgled kulturne krajine in ustrezno kakovost bivanja za nas ljudi ter ohranjati zmerno sprejemljiv odnos ljudi do velikih zveri, je pomembno, da še naprej skrbno upravljamo s populacijo velikih zveri. V Sloveniji večino nalog upravljanja izvajajo strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije. Skrbijo in upravljajo z gozdom, katerega del so tudi velike zveri, ki si v gozdu poiščejo svoj vir hrane. Po drugi svetovni vojni smo na današnjem ozemlju Slovenije volka skoraj iztrebili, zato smo ga z vstopom v Evropsko unijo tudi zaščitili. S tem ukrepom so se populacije volka povečale, s tem pa tudi škoda na človekovem (ne)zavarovanem premoženju. Obstaja mnogo metod za zavarovanje človekovega premoženja, vendar je za rokovanje z njimi potrebno znanje in izkušenje.
Najboljša zaščita varovanja pašnih živali na območju stalne ali občasne prisotnosti volka so gotovo elektromreže, njihovo učinkovitost pa povečamo, če dodamo še kakšno drugo metodo, kot so na primer psi čuvaji. Kot problem elektromrež je pogosto izpostavljeno, da je z njimi veliko dela, kadar z njihovo uporabo nimamo dovolj izkušenj. Ker so elektromreže začasne elektroograje, se jih stalno premika po pašnikih. To pa predstavlja dodatno delo rejcu, ki zaenkrat ni dovolj plačano. Poleg visokih elektromrež (145 ali 170 cm), ki se jih uporablja za postavitev nočnih ograd, se v zadnjem času testirajo tudi povišane elektromreže (120 cm), ki so lažje za postavitev. Letošnje leto pa so na planinskih pašnikih v Švici začeli z uporabo večbarvnih elektromrež, ki pa ostajajo standardne višine (105 cm). Tribarvne elektromreže (modra, bela, oranžna) naj bi velike zveri odvračale bolje, kot najbolj razširjene oranžne elektromreže. Čas je pokazal, da bi morali pristojni organi za upravljanje volka bolj prisluhniti rejcem na specifičnih območjih, saj se škode na pašnih živalih pojavljajo zgolj na določenih območjih, kjer bi lahko natančno preučili, zakaj do napadov prihaja in kako bi lahko optimizirali že obstoječe sisteme varovanja pašnih živali na tem območju. Danes poznamo učinkovite načine varovanja pašnih živali pred napadi volka, država se občasno poslužuje tudi odstrela te živali. Potrebno pa je vedeti, da je rešitev v ohranjanju zmernega soobstoja pašne živinoreje in volka, povezana z nujnostjo povečanja kmetijskih zemljišč v Sloveniji.
19 10 VIRI
Adamič M., Jerina K., Zafran J., Marinčič A. 2004. Izhodišča za oblikovanje strategije ohranitvenega upravljanja s populacijo volka (Canis lupus) v Sloveniji. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 30 str.
Andelt W. F. 2004. Use of livestock guarding animals to reduce predation on livestock. Sheep and goat research journal, 19: 72-75
Bartol M., Stergar M. 2019. Upravljanje velikih zveri v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 77, 9:
338–145
Bautista C., Revilla E., Naves J., Albrecht J., Fernandez N., Olszańska A., Adamec M.., Berezowska-Cnota T., Ciucci P., Groff C., Harkonen S., Huber D., Jerina K., Jonozovič M., Karamanlidis A. A., Palazon S., Quenette P., Rigg R., Seijas J., Swenson J. E., Talvi T., Selva N. 2019. Large carnivore damage in Europe: Analysis of compensation and prevention programs. Biological Conservation, 235: 308-316
Berce T., Černe R. 2016. Varovanje drobnice pred velikimi zvermi: reja domačih živali in sobivanje z zvermi. Ljubljana. Ministerstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 30 str.
https://www.varna-pasa.si/wp-content/uploads/2018/08/Varovanje-zivali- pred_zvermi03082016.pdf (9.9.2021)
Berce T., Zahariaš K., Sedmak A., Bragalanti N. 2018. Pastirski psi: priročnik projekta Life Dinalp bear. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 34 str.
Boitani L. 2000. Action plan for the conservation of Wolves in Europe (Canis lupus). Nature and enviroment, 113. Council of Europe : 85 str.
https://www.kora.ch/malme/05_library/5_1_publications/B/Boitani_2000_Action_plan_for _the_conservation_of_wolves_in_Europe.pdf (9.9.2021)
Boitani L., Linnell J. D. C. 2015. Bringing large mammals back: large carnivores in Europe.
V: Rewilding European landscapes. M. Pereira, L. M. Navarro (ur.). Springer Open: 67–84 https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-319-12039-3 (9.9.2021)
Can Ö. E., D’Cruze N., Garshelis D.L., Beecham J., Macdonald D.W. 2014. Resolving human-bear conflict: A global survey of countries, experts, and key factors. Conservation Letters, 7, 6: 501-513
Chapron G., Kaczensky P., Linnell J.D.C., von Arx M., Huber D., Andrén H., … Boitani L.
2014. Recovery of large carnivores in Europe’s modern human-dominated landscapes.
Science, 346, 6216: 1517-1519
Černe R., Jerina K., Jonozovič M., Kavčič I., Stergar M., Krofel M., Marenče M., Potočnik H.
2010. Škode od volkov v Sloveniji - analiza pripravljena v okviru projekta Life + SloWolf Akcija A4. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 20 str.
20
Černe R., Krofel M., Jonozovič M., Sila A., Potočnik H., Marenče M., Molinari P., Kusak J., Berce T., Bartol M. 2019. Priročnik za obravnavo škod po zvereh: rjavi medved, volk, šakal, lisica, ris. Ljubljana. Zavod za gozdove Slovenije – Projekt Dinalp bear: 88 str.
https://dinalpbear.eu/wp-content/uploads/GIDC_SLO_15_web.pdf (9.9.2021)
Dalmasso S., Vesco U., Orlando L., Tropini A., Passalacqua C. 2012. An integrated program to prevent, mitigate and compensate Wolf (Canis lupus) damage in the Piedmont region (northern Italy). Hystrix the Italian Journal of Mammalogy, 23, 1: 54-61
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21 maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. 1992. Uradni list Evropske unije, L0043: 1-65
Eriksson M., Sandström C., Ericsson G. 2015. Direct experience and attitude change towards bears and wolves. Wildlife Biology, 21, 3: 131-137
Jonozovič M. 2003.Volk (Canis lupus L.) – Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000. Ljubljana. Agencija RS za okolje: 46 str.
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Dokumenti/Strokovne_podlage/volk.pdf (9.9.2021)
Kalčič M. 2020. Eksodus planinskega pašništva v Zgornjem Posočju. Drobnica, 6: 21-24 Lüthi R., Hilfiker D., Tolon V., Landry J. M. 2017. Wolf behaviour towards electric fences
used in agriculture. Carnivore Damage Prevention news, 13: 11-16
Mettler D., Lüthi R., Reinhart S., Schiess A. 2021. Good practice for night pens on Alpine summer pastures. Carnivore Damage Prevention news, 22: 12-18
ODSEV. Evidenca odškodninskih zahtevkov. 2021. Agencija Republike Slovenije za okolje https://sirena.arso.gov.si/odsev/default.aspx (9.9.2021)
Odškodnina za škodo na premoženju zaradi zavarovane vrste živali (rjavi medved, volk in drugi). Republika Slovenija. Gov.si.
https://www.gov.si/zbirke/storitve/odskodnina-za-skodo-na-premozenju-zaradi- zavarovane-vrste-zivali-rjavi-medved-volk/ (9.9.2021)
Poročilo o javni posvetovalni delavnici za prenovo strategije in akcijskega načrta za volka v Sloveniji. 2021. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 7 str.
https://www.lifewolfalps.eu/wp-content/uploads/2021/03/Porocilo-o-javni-posvetovalni- delavnici_prenova-strateskih-dokumentov-na-temo-volka-v-RS.pdf (9.9.2021)
Projekt SloWolf.
https://www.volkovi.si/?lang=en (9.9.2021)
Ravenelle J, Nyhus P.J. 2017. Global patterns and trends in human–wildlife conflict compensation. Conservation Biology, 31, 6: 1247–1256
21
Reinhardt I., Rauer G., Kluth G., Kaczensky P., Knauer F., Wotschikowsky U. 2012.
Livestock protection methods applicable for Germany – a Country newly recolonizes by wolves. Hystrix, the Italian Journal of Mammalogy, 23, 1: 62-72
Shivik A. J. 2006. Tools for the edge: What’s new for conserving carnivores. BioScience: 56, 3: 253–259
Simčič G., Moljk B., Berce T., Oražem V., Javornik J., Stergar M., Černe R. 2020. Študija o učinkovitosti ukrepov varovanja pred velikimi zvermi : projektna naloga. Ljubljana. Zavod za gozdove Slovenije. Kmetijski inštitut Slovenije: 97 str.
SiStat. Stage. 2010. Slovenija. Kmetijska zemljišča v uporabi: trajni travniki in pašniki.
https://gis.stat.si/ (9.9.2020)
Bartol M., Boljte B., Černe R., Črtalič J., Hanc Ž., Jelenčič M., Kljun F., Konec M., Kos I., Kuralt Ž., Kraševec R., Mavec M., Majić Skrbinšek A., Potočnik H., Simčič G., Skrbinšek T. 2020 Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v letih 2017/2020, končno poročilo. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor: 50 str.
http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/knjiznica/raziskave/Spremljanje_varstven ega_stanja_volkov_v_Sloveniji_v_letih_2017-20_koncno_ver2_LR.pdf (9.9.2021)
Stone S. A, Fascione N., Miller C., Pissot J., Schrader G., Timberlake J. 2008. Livestock and Wolves: A Guide to Nonlethal Tools and Methods to Reduce Conflict. Washington D.C.
Defenders of Wildlife: 23 str.
Udovč. A, Vidrih M., Kalin S. 2011. Analiza obstoječih sistemov kmetovanja na območju pojavljanja volka – končno poročilo. SloWolf: 36 str.
https://www.volkovi.si/wp-content/uploads/2014/10/porocilo-akcija-a5-zadnja-verzija.pdf (9.9.2021)
Uporaba primerne zaščite drobnice pred vdori velikih predatorjev na ograjena območja.
Ocena dejavnikov tveganja. CRP – Sistemi za sobivanje domačih in divjih živali. Priloga 1: 16 str.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Narava/Velike-
zveri/d59d80a092/crp_sobivanje_domacih_divjih_zivali_priloga1.pdf (9.9.2021) Zavod za gozdove Slovenije. 2016. Ukrepi za preprečevanje škod, ki jo na človekovem
premoženju povzročajo velike zveri. Ljubljana, gov.si: 7 str.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Narava/Velike- zveri/95b5c55e39/ukrepi_preprecevanje_skod.pdf (9.9.2021)
Velike zveri. Republika Slovenija. Gov.si.
https://www.gov.si/teme/velike-zveri/ (9.9.2021)
Vidrih M. 2015a. Elektroograja odvrača zveri od napadov na pašne živali. Glas dežele, 9, 2:
15
Vidrih M. 2015b. Soobstoj pašne reje in velikih zveri. Glas dežele, 9, 1: 6 Vidrih M. 2015c. Korist nočne ograde za pašnik. Glas dežele, 9, 6: 14
22
Žagar A., Krofel M., Černe R., Marinko U., Majić Skrbinšek A. 2011. Volk v Sloveniji.
Brošura izdelana v okviru projekta SloWolf. Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za bilogijo: 19 str.
ZAHVALA
Predvsem bi se rada zahvalila profesorju doc .dr. Mateju Vidrihu za vso posredovano literaturo, nasvete in vodenje skozi pisanje diplomske naloge in pa recenzentu doc. dr. Filipu Vučajnku za pregled diplomske naloge.
Najbolj pa bi se rada zahvalila svojim najbližjim in prijateljem, ki so me podpirali in mi stali ob strani skozi ves študij.
Zahvala tudi prijateljici Marini, ki mi je lektorirala diplomsko nalogo.
