1.2 Zdravstvena vzgoja
1.2.1 Zdravstvena vzgoja in bipolarna motnja
Vloga izvajalcev v zdravstveni negi na področju psihiatrije je pomembna iz dveh vidikov:
prvič s teoretičnega vidika (razlaga pomena in narave BM kot bolezni), drugič s praktičnega vidika vsakdanjega obvladovanja bolezni. So namreč ključni člani multidisciplinarnega tima pri diagnozi in zdravljenju BM, izobraževanju pacientov in družin ter pri nudenju dolgotrajne zdravstvene oskrbe. Cilj zdravstvene vzgoje pri BM je vključevanje pacientov in njihovih družin v načrtovanje in potek zdravljenja, zato je glavna naloga izvajalcev zdravstvene nege emancipacija tako pacientov kot njihovih bližnjih. To pomeni, da bi pacienti s pomočjo znanja in veščin, ki so jih pridobili s pomočjo zdravstvene vzgoje, izgradili samozavest in sodelovali pri sprejemanju odločitev tekom zdravljenja (Tugrul, 2003).
Izvajalci zdravstvene nege pacientom nudijo pomoč na različnih življenjskih področjih, kot so medsebojni odnosi, zdrav življenjski slog, razvedrilo in rekreacija itn. Naučijo lahko pacienta, kako bo obvladoval stres, načrtoval dnevne aktivnosti, prepoznal simptome bipolarne epizode ipd. Nudijo pacientu svetovanje in podporo pri morebitni nosečnosti in drugih pomembnih dogodkih (Goossens et al., 2008).
Izvajalci zdravstvene nege opolnomočijo pacienta in njegove bližnje za vsakodnevno delovanje doma in kot del družbe. To lahko naredijo kot del bolnišnične ali
8
zunajbolnišnične obravnave. Obstaja tudi možnost svetovanja na daljavo s pomočjo interneta (Ameel et al., 2019).
Izvajalci zdravstvene nege so pomembni pri spremljanju poteka zdravljenja osebe z BM, pacientom in svojcem pomagajo na različne načine: promocija družbenih stikov, družinsko svetovanje, povečanje veščin za reševanje težav, promocija zdravja (Goossens et al., 2008).
9
2 NAMEN
Namen diplomske naloge je raziskati različne posledice zdravljenja BM in spoznati načine spoprijemanja pacientov z boleznijo ter intervencije zdravstvene vzgoje za izboljšanje duševnega zdravja.
Cilji diplomske naloge so:
• ugotoviti vpliv BM na kakovost življenja posameznika in spremembe v dinamiki odnosov do pomembnih drugih,
• opredeliti intervencije zdravstvene vzgoje za ohranjanje in izboljšanje zdravja pacienta z BM,
• izpostaviti vlogo zdravstvene vzgoje za duševno zdravje pacienta z BM.
10
3 METODE DELA
Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom obstoječe znanstvene in strokovne literature, ki smo jo poiskali s pomočjo digitalne knjižnice UL DiKUL in Wiley Online Library ter v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed in CINAHL. Proces iskanja, zbiranja in pregledovanja literature je potekal s pomočjo oddaljenega dostopa do informacijskih virov. Časovni okvir je bilo obdobje od 30. marca 2020 do 17. avgusta 2021.
Vključitveni kriteriji so bili: znanstveni članki, prosto dostopni članki, objavljeno celotno besedilo, članki s področja zdravstva, angleška literatura in slovenska literatura.
Izključitveni kriteriji so bili: dvojniki člankov in medicinski strokovni članki. Pri iskanju literature smo se osredotočili na teoretične in empirične članke s področja zdravstvene vzgoje pacientov z BM. Pri iskanju člankov smo ključne besede in besedne zveze povezovali z logičnim operaterjem AND: nursing AND bipolar disorder, health education AND bipolar disorder, healthcare AND bipolar disorder, healthcare workers AND mental health. Starost literature smo omejili na vire, ki so bili izdani v zadnjem desetletju. Starejše vire smo vključili le v primeru, da so pridobljeni rezultati relevantni.
Med iskanjem smo dobili 20.684 različnih zadetkov. Ob upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo jih v pregled v polnem besedilu vključili 42. V končni pregled in analizo literature smo vključili 14 člankov, ki so najbolj ustrezali namenu diplomskega dela (tabela 1).
11
Tabela 1: Število zadetkov po podatkovnih bazah
Podatkovne baze Ključne besede Število zadetkov
Izbrani zadetki za pregled v celotnem besedilu
CINAHL
healthcare AND bipolar disorder 135 healthcare workers AND mental 2
health 175
Wiley Online Library
nursing AND bipolar disorder 5582 health education AND bipolar 21
disorder 740
PubMed healthcare workers AND mental
health education 6561 4
DiKUL
nursing AND bipolar disorder 3573
15 healthcare AND bipolar disorder 3918
Skupaj 20684 42
12
4 REZULTATI
Rezultati pregleda literature so predstavljeni v tabeli 2 na podlagi zastavljenih ciljev diplomskega dela.
Tabela 2: Predstavitev raziskav, vključenih v pregled literature
Avtor, leto, država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Beentjes et sestre so spraševali o medosebnih odnosih s skrbniki in oskrbovanci.
9 patronažnih medicinskih sester s področja duševnega zdravja z najmanj 2 letoma izkušenj v praksi
Pojavili so se dvomi med udeleženci glede sodelovanja s skrbniki pacientov. Po eni strani odprta komunikacija s skrbnikom o pacientu lahko privede do boljše skrbi za pacienta, ampak so potrebni premisleki glede avtonomije pacienta.
Odprt odnos in visoka raven povezanosti medicinske sestre s pacienti in skrbniki
prispevata k boljšim izidom zdravljenja, temu pripomore tudi zdravstvena vzgoja.
13 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve
Crowe et al. razlogi za neredno jemanje zdravil pri pacientih z BM z njihovega stališča ter morebitne intervencije, s
Razlogi za neredno jemanje zdravil so različni in
kompleksni. Pacienti se težko sprijaznijo z diagnozo.
Pacienti precenjujejo svoje zmožnosti in imajo različne percepcije zdravljenja.
Potrebna je uporaba različnih tehnik zdravljenja, vključno z zdravstveno vzgojo. na redno jemanje zdravil pri pacientih z BM.
14 polnoletnih,
Motivacijski intervju se je pokazal kot uspešno orodje za zdravljenje pacientov z BM.
Pri udeležencih so ugotovili izboljšavo pri rednem jemanju zdravil.
14 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Goossens et ki jih izvajajo patronažne medicinske sestre na
Trenutne intervencije, ki jih udeleženci izvajajo v praksi:
- informiranje in zdravstvena vzgoja,
- podpora in svetovanje, - dostopnost medicinske sestre,
- načrtovanje,
- spremljanje uporabe zdravil, - družinsko svetovanje, - promocija družbenih stikov, - povečanje motivacije za zdravljenje in strukturiranosti
- svetovanje o nadaljevanju dela,
- svetovanje v primeru nosečnosti
15 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Miziou et raziskave in literaturo iz področja zdravljenja BM
78 randomiziranih kontrolnih študij v angleškem jeziku
Psihosocialne intervencije pripomorejo k boljšemu izidu bolezni. Te intervencije je treba uporabiti čim bolj zgodaj v poteku BM. Intervencije morajo biti prilagojene posamezniku, med njih spada tudi zdravstvena vzgoja.
izkušnje, težave in osebno počutje pacientov z BM.
21 polnoletnih pacientov z BM I ali II, ki so vključeni v patronažno varstvo, izključitveni kriterij je bila uporaba drog ali alkohola
Za reševanje teh težav lahko izvajalci zdravstvene nege uporabijo zdravstveno vzgojo.
van der
Raziskali so vpliv tehnike skupne oskrbe na potek zdravljenja
Po uporabi tehnike skupne oskrbe pri pacientih se je izboljšalo delovanje na področju avtonomije, izkoriščanje prostega časa, kognitivno delovanje. telesno zdravje. Vloga medicinskih sester je izvajanje intervencij zdravstvene nege in
zdravstvenovzgojno delo.
16 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Chiang et je učinkovita pri zmanjševanju ponovitev in simptomov depresije, manije ter pri izboljševanju psihosocialnega
intervencije, ki jih izvajalci zdravstvene nege lahko naredijo. Potreben je individualiziran pristop k zdravljenju BM, ki vključuje druge metode, kot je
zdravstvena vzgoja. in bipolar disorder: a systematic review življenjskega sloga pri BM
6 izvirnih znanstvenih člankov o prehrani in fizični aktivnosti v angleščini
Različne intervencije zdravstvene vzgoje glede učenja o zdravi prehrani, telesni aktivnosti,
ohranjevanju odnosov pripomorejo k zmanjšanju razvoja komorbidnosti pri pacientih z BM.
17 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Crowe, najpomembnejše teme, ki so jih udeleženci navedli po psihoterapiji:
- samozavedanje v kontekstu bolezni,
- razumevanje BM, - dobro počutje z BM.
Za razumevanje bolezni in dobro počutje je zelo pomembna zdravstvena vzgoje vplivajo na fizično in duševno zdravje.
46 skrbnikov oseb, ki imajo BM
Zdravstvena vzgoja skrbnikov glede lastnega fizičnega in psihičnega zdravja ter glede BM je pokazala dobre rezultate. Boljše počutje in zdravje skrbnikov pripomoreta k boljšemu zdravju in počutju oseb z BM.
18 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Granek et
Udeležence so spraševali o morebitnih težavah, ki jih opažajo pri zakoncih.
11 poročenih
pacientov z BM in 10 zakoncev, ki nimajo duševne motnje
Težave zakoncev s stališča pacientov: nezmožnost, osamljenost, sram, tesnoba.
Težave zakoncev z lastnega stališča: samopožrtvovanje, negovalno breme,
nezmožnost, osamljenost, sram, tesnoba, frustracija, zamera, empatija, necenjenost.
Težave pacientov s stališča zakoncev: sram, krivda, nezmožnost, tesnoba, strah pred hospitalizacijo, strah, spoprijemanje z boleznijo.
Težave pacientov z lastnega stališča: sram, žalost, dvom vase, obžalovanje,
preobčutljivost, osamljenost, empatija, trpljenje, jeza, obup, strah, težave s samonego, družbene težave.
Za pomoč s temi težavami lahko izvajalci zdravstvene nege pomagajo z dodatno zdravstveno vzgojo glede simptomov in zdravljenja BM, ali zakonce napotijo k drugim strokovnjakom.
19 Avtor, leto,
država
Naslov, tipologija raziskave
Metodologija Namen in cilji raziskave Vzorec Ključne ugotovitve Jönsson et family of a person with bipolar intervencije na svojce oseb z BM na začetku študije in tekom 2 let.
34 polnoletnih svojcev oseb, ki se zdravijo za BM
BM ima značilen negativen vpliv na svojce kot primarne skrbnike pacientov.
Zdravstvenovzgojne intervencije izboljšajo razumevanje bolezni, kar pripomore k boljši kakovosti življenja.
20
Goossens in sodelavci so leta 2008 izvedli raziskavo, v kateri so spraševali medicinske sestre na Nizozemskem o njihovih izkušnjah v zdravstveni negi na področju psihiatrije.
Medicinske sestre so izpostavile najbolj pogoste probleme, s katerimi se pacienti spoprijemajo:
• nezmožnost spoprijemanja z boleznijo,
• socialni problemi,
• poklicni problemi,
• težave v medsebojnih odnosih,
• nestabilno razpoloženje.
McKenzie in Chang (2014) sta raziskovala vpliv motivacijskih pogovorov glede rednega jemanja zdravil. Medicinske sestre so uporabile metodo motivacijskega intervjuja kot orodja zdravstvene vzgoje. Posledično so udeleženci pokazali znatno izboljšanje pri rednem jemanju zdravil in pri motivaciji za spremembo na bolje. Implementacija te metode v praksi bi omogočila boljše izide zdravljenja.
Kar se tiče rednega jemanja zdravil, raziskave kažejo, da so pacienti bolj motivirani, če se jim zdravljenje zdi »smiselno«. Ta smiselnost pa je definirana kot posledica njihovih lastnih izkušenj z boleznijo in njihovih lastnih mnenj in prepričanj. Ker je pri kroničnih boleznih potrebno nenehno zdravljenje, se pri pacientih pojavijo dvomi o potrebi po zdravljenju ter sami spremenijo shemo zdravljenja s ciljem »jemanja kontrole nazaj v svoje roke«. S pomočjo zdravstvene vzgoje lahko vplivamo na mnenje in prepričanja pacientov (Crowe et al., 2011).
V raziskavi iz leta 2012 so Crowe in sodelavci odkrili, da je občutek pomanjkanja kontrole skupen osebam, ki živijo z BM. Ta občutek izhaja iz simptomov duševne motnje in iz zdravljenja. Intervencije zdravstvenih delavcev za vrnitev občutka kontrole morajo biti utemeljene v raziskovanju posameznikovega razumevanja motnje in načina, kako motnja vpliva na njegovo osebno identiteto. Implikacija teh ugotovitev je, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri promociji samostojnosti pacienta z BM. Vloga medicinskih sester je implementacija strategij, ki bodo olajšale spoprijemanje s simptomi in družbeno stigmo ter spodbujale pacienta za aktivno vključitev v lastno zdravljenje.
Skupna oskrba (angl. collaborative care) je večkomponentna intervencija, ki jo izvaja multidisciplinarni tim, pri čemer imajo osrednjo vlogo izvajalci zdravstvene nege
21
(medicinska sestra - nosilka zdravstvene nege). V tim sta poleg zdravstvenih delavcev (medicinska sestra, psihiater) vključena tudi pacient sam in en svojec. Če je potreba, se v tim vključijo tudi drugi strokovnjaki. V raziskavi iz leta 2015 so van der Voort in sodelavci na Nizozemskem raziskali vpliv skupne oskrbe na zdravljenje BM. Timska srečanja so potekala vsaj trikrat letno, pod vodstvom medicinske sestre. Vse odločitve glede zdravljenja so sprejemali skupaj. Naredili so načrt zdravljenja, kjer so določili dejavnosti in cilje. Skupaj so spremljali in ocenjevali potek zdravljenja. Medicinske sestre so uporabljale zdravljenje s poudarkom na reševanju težav (angl. Problem Solving Treatment – PST), ki je posebna tehnika za učenje pacientov efektivnega reševanja vsakdanjih problemov. Cilj tega posega je bil izboljšanje razpoloženja pri pacientu. Raziskava je pokazala, da je CC obetavna intervencija, ki lahko pacientom pomaga pri izboljšanju telesnega zdravja in delovanja (npr. vsakodnevne aktivnosti, energija, delovna sposobnost), kar je pomemben kazalec kakovosti življenja pri pacientih z BM. Pri izboljšanju delovanja so izpostavili zmanjšanje simptomov depresije. Menijo tudi, da imata PST in CC skupaj, ob rednem izvajanju, neposreden vpliv na delovanje.
Kognitivno-vedenjska terapija je še eden od uspešnih načinov zdravljenja BM. Kombinira se s farmakološkim zdravljenjem. Pacienti, deležni takega načina zdravljenja, imajo posledično zmanjšane simptome depresije in manije, manjše število relapsov in izboljšano psihosocialno delovanje (Chiang et al., 2017).
Beentjes in sodelavci (2016) so raziskali odnose med patronažnimi medicinskimi sestrami s področja psihiatrije ter pacienti in njihovimi svojci (skrbniki) v času različnih faz manije.
Zanimalo jih je, kako medicinske sestre doživljajo vlogo svojcev skrbnikov. Udeleženci so izpostavili, da se jim je zdelo napačno, da se s skrbniki pogovarjajo o stanju pacienta, brez njegove prisotnosti. Raziskovalci pa so ugotovili, da je izid intervencij tekom manične epizode boljši, če imajo patronažne medicinske sestre dobre medsebojne odnose tako s skrbniki kot tudi s pacienti. Raziskovalci svetujejo:
• vključevanje skrbnikov v načrtovanje zdravljenja in pripravljanje načrta za relaps,
• skupno evalvacijo relapsa s pacienti in skrbniki,
• vzdrževanje stikov med medicinsko sestro in skrbnikom, tudi če pacient zavrača stike,
• nadaljnje raziskovanje o potrebah skrbnikov v času manične epizode.
22
Posledice skrbi za osebo z BM so lahko zelo hude, med njimi so tudi depresija in druge zdravstvene težave. V eni raziskavi so prišli do zaključka, da intervencije za izboljšanje stanja skrbnika vodijo tudi v izboljšanje stanja pacienta. Ta rezultat izpostavlja tudi pomen zdravstvene vzgoje s področja bipolarne motnje tudi skrbnikov, ne le pacientov (Perlick et al., 2018).
Na Švedskem so Jönsson in sodelavci (2011) prišli do podobnih rezultatov. Namreč za družinske člane pacienta z BM so organizirali zdravstveno vzgojo, ki jo je vodil izvajalec zdravstvene nege. Srečali so se desetkrat, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju BM, zmanjšanju stresa in izboljšanju socialnega delovanja. Tekom teh srečanj so se pogovarjali o svojih izkušnjah s skrbjo za osebe, ki živijo z BM. Vsako srečanje je trajalo 90 minut, udeleženih je bilo 6 – 10. Izvajalec zdravstvene nege je predstavil temo srečanja, na kar so se udeleženci lahko pogovarjali glede na lastne izkušnje. Poleg pogovora, udeleženci so se lahko učili obvladovanja neželenih situacij v zvezi z BM s pomočjo igranja vlog.
Ker so skrbniki pogosto družinski člani ali partnerji, lahko diagnoza BM zelo negativno vpliva na medsebojne odnose med pacientom in njegovimi najbližjimi. Pri ljudeh, ki živijo z BM, je odstotek ločitev neobičajno visok. Iz tega razloga so Granek in sodelavci (2016) raziskali vpliv BM na zakonsko zvezo enajstih pacientov. Rezultati so pokazali, da pacienti in njihovi partnerji enako trpijo pod bremenom te diagnoze. Navajajo občutke osamljenosti, nemoči, sramu, tesnobe, frustracije, strahu, preobčutljivosti.
Kvalitativna raziskava, v kateri so raziskovalci (Crowe, Inder, 2018) izvedli intervju pet let po intervenciji psihoterapije, je pokazala nekaj zanimivih rezultatov. Namreč intervencije zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje so se pokazale kot bolj uspešne, če pacient ni bil v podrejenem položaju. Skupaj s tem so se za bolj uspešne pokazali tudi individualizirani načrti zdravljenja v primerjavi s standardnimi modeli.
Vsak pacient je edinstven posameznik, zato bi tudi vsak načrt zdravljenja moral biti narejen na individualni osnovi. Glede na stopnjo bolezni bo vsak pacient (ter njegovi bližnji) imel določene potrebe in težave, na podlagi katerih se zdravstveni delavci odločajo o poteku zdravljenja. Važno je tudi, da se pri BM z intervencijami zdravstvene vzgoje začne čim prej, za zagotovitev čim večje uspešnosti (Miziou et al., 2015).
Intervencije zdravstvene nege s področja zdravega življenjskega sloga tudi lahko pozitivno vplivajo na izboljšanje zdravstvenega stanja pacienta z BM. Zdravstvena vzgoja glede
23
prehrane, telovadbe in blagostanja ter negovanje pozitivnega stališča do zdravja na splošno obetajo dobre rezultate pri zmanjševanju tveganja za razvoj komorbidnosti. Potrebne pa so še dodatne raziskave glede načrtov, ki bi bili ustvarjeni skupaj s pacientom (Bauer et al., 2016).
Obstoječi modeli zdravljenja BM nekoliko inhibirajo delovanje medicinskih sester, ker jim preprečijo, da bi popolnoma izkoristile svoja znanja v praksi. Svoja opažanja in razumevanje etiologije določenega negovalnega problema lahko uporabijo samo v kontekstu določenega modela zdravljenja, ki je lahko pomanjkljiv. To zopet odraža potrebo po individualnem pristopu zdravljenja BM (Carlyle et al., 2012).
24
5 RAZPRAVA
Dosedanje raziskave s področja zdravljenja BM so pokazale večinoma podobne ugotovitve. Velik poudarek je na delovanju medicinskih sester kot vodij negovalnih timov.
V tem smislu se je kot eno glavnih orodij zdravstvene nege pokazala zdravstvena vzgoja pacienta in njegovih bližnjih. Zdravstvena vzgoja na področju duševnega zdravja lahko zelo izboljša kakovost življenja in delovanje družin pacientov z BM. Intervencije zdravstvene vzgoje o bolezni in vzdrževanju medosebnih odnosov lahko okrepijo družinske vezi in zaupanje v zdravstvene delavce (Jönsson et al., 2011).
Izvajalci zdravstvene nege obravnavajo človeka kot celoto, zato je pomembno, da vidijo tudi širše vidike zdravljenja BM. Fokus ni samo na zdravljenju trenutnih simptomov, ampak tudi na izboljšanju kakovosti življenja in preventivi dodatnih zdravstvenih težav s pomočjo intervencij zdravstvene vzgoje (Bauer et al., 2016).
Težave pacientov in njihov bližnjih so lahko zelo različne med posameznimi primeri. Zato sta potrebna tudi izdelava individualnih načrtov zdravljenja in individualiziran pristop k zdravljenju s strani izvajalca zdravstvene nege (Miziou et al., 2015).
Posledice BM so lahko zelo hude in vplivajo ne le na paciente, ampak tudi na njihove bližnje. Zdravstveni delavci pa lahko te posledice zmanjšamo, predvsem z opazovanjem in neposredno pomočjo oziroma napotitvijo k različnim drugim strokovnjakom. Ta pomoč se pozitivno kaže v zmanjšanju števila hospitalizacij in relapsov, pa tudi v boljšem sodelovanju pacienta v času zdravljenja (Granek et al., 2016).
Za boljše sodelovanje med pacienti, skrbniki in izvajalci zdravstvene nege sta pomembna odprt odnos in komunikacija. Navezani stiki med pacienti, njihovimi bližnjimi in zdravstvenim delavcem pripomorejo k uspešnejšemu izvajanju posegov zdravstvene nege (Beentjes et al., 2016).
Zdravstvena vzgoja pacientovih bližnjih je zelo pomembna za zdravljenje BM. Bližnji bodo boljše razumeli bolezen, počutili se bodo bolj sposobni za skrb in pripravljeni na morebitne krizne dogodke. Samozavest in znanje skrbnikov pa bosta pozitivno vplivala na pacienta, ki se bo počutil bolj varno in motivirano (Perlick et al., 2018).
25
K večji motiviranosti pacienta pripomore tudi občutek kontrole nad lastnim zdravljenjem.
Če izvajalci zdravstvene nege vključijo pacienta v izdelavo načrta zdravljenja, se pacient ne bo počutil podrejen in bo sodeloval (Crowe et al., 2018).
Gossens in sodelavci so leta 2008 raziskali intervencije, ki jih medicinske sestre izvajajo pri zdravljenju pacientov z BM. Iz pridobljenih rezultatov je razviden pomen zdravstvene vzgoje. S pomočjo pridobljenih ugotovitev lahko sklepamo, da je potrebno nadaljnje izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege na področju teh intervencij. Bolj usposobljeni izvajalci bodo svoje delo lahko izvajali bolj samozavestno in z večjim uspehom. Nekatere od teh intervencij so zdravstvena vzgoja, informiranje, promocijski in preventivni ukrepi, pomoč in podpora posameznikom in družinam.
Izvajalci zdravstvene nege so zagovorniki pacientov, kar s seboj prinaša veliko mero odgovornosti in dolžnosti. Ko se pacienti počutijo, da izgubljajo nadzor nad lastnim življenjem in zdravljenjem, je naloga izvajalcev zdravstvene nege, da jim povrnejo občutek kontrole nazaj. Pri tem se lahko intervencije zdravstvene vzgoje uporabljajo kot osrednje orodje (Crowe et al., 2011).
Skupna oskrba je metoda, ki se je izkazala kot uspešna. Z uporabo različnih tehnik zdravljenja lahko izvajalci zdravstvene nege pripomorejo k boljšemu izidu zdravljenja in splošnemu počutju pacienta. Kaže se potreba po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju
Skupna oskrba je metoda, ki se je izkazala kot uspešna. Z uporabo različnih tehnik zdravljenja lahko izvajalci zdravstvene nege pripomorejo k boljšemu izidu zdravljenja in splošnemu počutju pacienta. Kaže se potreba po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju