Zdravstvene težave, starši - Ali ste imeli pri delu z gibalno oviranimi otroki težave s tem, k

69,4 30,6

0 20 40 60 80 100

Da Ne

Ali se pri vsakdanjih opravilih spopadate s kakšnimi zdravstvenimi težavami? (%)

29,5

70,5

0 20 40 60 80 100

Ne Da

Ali se pri vsakdanjih opravilih spopadate s

kakšnimi zdravstvenimi težavami? (%)

Hipoteza 1: Starši v povprečju ocenjujejo svoje veščine ravnanja z gibalno oviranimi otroki bolje kot specialni in rehabilitacijski pedagogi.

Specialni in rehabilitacijski pedagogi ocenjujejo svoje veščine pravilnega ravnanja z gibalno oviranim otrokom s povprečno oceno 3,15, medtem ko starši ocenjujejo svoje veščine ravnanja s povprečno oceno 3,61.

S pomočjo Mann-Whitneyevega U testa smo preverili ali sta razliki v povprečjih ocen veščin ravnanja z gibalno oviranimi otroki med starši in specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi statistično pomembni. P vrednost je nad 0,05, zato ne moremo govoriti, da obstajajo statistično značilne razlike v povprečjih pri ocenjevanju veščin med starši ter specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi. Hipotezo zavrnemo.

Tabela 12

Ocena veščin (opisna statistika)

N Povprečje Std. Odklon Minimum Maksimum

Kako ocenjujete svoje veščine pravilnega ravnanja z gibalno oviranim otrokom?

137 1,55 2,96 -3,00 5,00

Skupina 137 1,53 0,50 1,00 2,00

Tabela 13

Ocena veščin (rangi)

Skupina N Povprečje ranga Vsota rangov

Kako ocenjujete svoje veščine pravilnega ravnanja z gibalno oviranim otrokom?

SRP 65 69,26 4502,00

Starši 72 68,76 4951,00

Skupaj 137

Tabela 14

Ocena veščin (testna statistika)

Kako ocenjujete svoje veščine pravilnega ravnanja z gibalno

oviranim otrokom?

Mann-Whitney U 2323,000

Wilcoxon W 4951,000

Z -,077

Asimp. p-vrednost (2-stranska)

,939 a. Razvrščevalna spremenljivka: Skupina

Hipoteza 2: Specialni in rehabilitacijski pedagogi so v povprečju pridobili malo teoretičnega in praktičnega znanja na fakulteti ali kje drugje (društva …).

Specialni in rehabilitacijski pedagogi so v povprečju pridobili malo teoretičnega znanja in še manj praktičnega znanja. Pridobljeno teoretično znanje na fakulteti so ocenili s povprečno oceno 2,19, medtem ko so pridobljeno praktično znanje ocenili s povprečno oceno 1,79.

Statistično pomembne razlike med povprečjem ocene pridobljenega teoretičnega znanja in praktičnega znanja smo preverili s T-testom za en vzorec. Pri tem smo si kot testno povprečje postavili povprečje 3. P-vrednost je pod 0,05, zato lahko trdimo, da obstajajo statistično značilne razlike v povprečjih glede na testno povprečje. Specialni in rehabilitacijski pedagogi so v povprečju pridobili malo teoretičnega in praktičnega znanja na fakulteti ali kje drugje (društva …). Hipotezo potrdimo.

Tabela 15

Ocena znanja SRP (opisna statistika)

N Povprečje Std. odklon

Ocena znanja SRP (testna statistika)

T-test za en vzorec

Hipoteza 3: Sodelovanje med fizioterapevti ter specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi v povezavi s pravilnim ravnanjem z gibalno oviranimi otroki se med posameznimi regijami statistično pomembno razlikuje.

Preverili smo ali se sodelovanje med fizioterapevti ter specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi med posameznimi regijami razlikuje. Uporabili smo Kruskal-Wallis test za preverjanje razlike med več regijami. Vprašanje »Kako ocenjujete sodelovanje s fizioterapevtom v povezavi s pravilnim ravnanjem z gibalno oviranimi otroki?« smo rangirali glede na posamezne regije ter izračunali povprečje ranga. Izvedli smo Kruskal-Wallis test, pri čemer lahko s p-vrednostjo pod 0,05 trdimo, da obstajajo statistično pomembne razlike v povprečjih glede na regijo prebivanja. Regije z višjim povprečjem ranga bolje ocenjujejo sodelovanje med fizioterapevti ter specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi v povezavi s pravilnim ravnanjem z gibalno oviranimi otroki. Najbolje ocenjujejo svoje sodelovanje med fizioterapevtom in specialnim in rehabilitacijskim pedagogom v Goriški regiji, sledi Obalno-kraška regija, Primorsko-notranjska, Podravska regija. Najslabše ocenjujejo svoje sodelovanje v Jugovzhodni Sloveniji ter v Savinjski regiji. Hipotezo lahko potrdimo. Kljub temu je potrebno upoštevati omejitve nizkega števila anketiranih oseb v posameznih regijah.

Ocena sodelovanja po regijah (rangi)

V kateri regiji prebivate? N

Povprečje

Osrednjeslovenska 22 24,36

Gorenjska 6 32,42

Goriška 1 46,50

Primorsko-notranjska 3 35,83

Obalno-kraška 2 37,75

Jugovzhodna Slovenija 2 4,25

Skupaj 54

b. Razvrščevalna spremenljivka: V kateri regiji prebivate?

Hipoteza 4: Specialni in rehabilitacijski pedagogi prejemajo dovolj informacij o ravnanju z gibalno oviranim otrokom s strani fizioterapevta.

Specialni in rehabilitacijski pedagogi ocenjujejo, da prejemajo dovolj informacij o ravnanju z gibalno oviranim otrokom s strani fizioterapevta, kar ocenjujejo s povprečno oceno 3,63.

S statističnim testom Mann-Whitney U test smo preverili ali so razlike v povprečju statistično pomembne. P-vrednost je nad 0,05, zato ne moremo govoriti, da obstajajo statistično značilne razlike v povprečjih pri prejemanju informacij. Hipotezo zato zavrnemo.

Tabela 20

Informacije o ravnanju (opisna statistika)

N Povprečje Std. odklon Minimum Maksimum

Ste s strani fizioterapevta prejeli dovolj informacij o ravnanju z gibalno oviranim otrokom?

100 3,53 1,24 1,00 5,00

Skupina 137 1,53 0,50 1,00 2,00

Tabela 21

Informacije o ravnanju (rangi)

Skupina N Povprečje ranga Vsota rangov

Ste s strani fizioterapevta prejeli dovolj informacij o ravnanju z gibalno oviranim otrokom?

SRP 54 49,92 2695,50

Starši 46 51,18 2354,50

Skupaj 100

Tabela 22

Informacije o ravnanju (testna statistika)

Ste s strani fizioterapevta prejeli dovolj informacij o ravnanju z gibalno oviranim

otrokom?

Mann-Whitney U 1210,500

Wilcoxon W 2695,500

Z -0,224

Asimp. p-vrednost (2-tailed)

,822 a. Razvrščevalna spremenljivka: Skupina

Hipoteza 5: Specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo več let delovnih izkušenj, višje ocenjujejo vse veščine ravnanja pri delu z gibalno oviranimi otroki.

Povezanost med leti delovne dobe in ocenami veščin pravilnega ravnanja z gibalno oviranim otrokom smo preverili s Spearmanovo korelacijo. Statistična zanesljivost je pod 0,05, zato lahko trdimo, da obstaja statistično značilna povezanost med številom let delovne dobe in ocenjevanjem veščin pravilnega ravnanja z gibalno oviranimi otroki. Specialni in rehabilitacijski pedagogi z več delovnimi izkušnjami pričakovano ocenjujejo svoje veščine ravnanja pri delu z gibalno oviranimi otroki z višjo oceno. Moč povezanosti je sicer nizka.

Hipotezo potrdimo.

Tabela 23

Ocena veščin in leta delovne dobe (korelacije)

Spearman's rho Število let delovne dobe?

Koeficient korelacije 1,000 ,287^*

Asimp. p-vrednost

Koeficient korelacije ,287^* 1,000

Asimp. p-vrednost (2-stranska)

,039

N 52 52

*. Korelacije je statistično značilna na ravni 0,05 (2-smerna).

Statistično pomembna povezanost obstaja med delovno dobo ter naslednjimi veščinami ravnanja: držanje otroka v naročju, slačenje in oblačenje otroka, nameščanje otroka v stolček, invalidski voziček, nameščanje otroka v položaj za spanje, počitek ter kopanje otroka. Specialni in rehabilitacijski pedagogi z več leti delovne dobe ocenjujejo svoje veščine ravnanja bolje na področjih držanja otroka v naročju, oblačenja in slačenja otroka, nameščanja otroka v stolček, invalidski voziček, nameščanje otroka v položaj za spanje, počitek ter kopanje otroka, v primerjavi s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi z manj leti delovne dobe.

Tabela 24

Ocena veščin po področjih in leta delovne dobe (korelacije)

Število let delovne dobe?

Spearman's rho Igranje z otrokom Koeficient korelacije ,188 Asimp. p-vrednost

Držanje otroka v naročju Koeficient korelacije ,297^* Asimp. p-vrednost

Kopanje otroka Koeficient korelacije ,304^* Asimp. p-vrednost

(2-stranska)

,033

N 49

Hranjenje otroka Koeficient korelacije ,166 Asimp. p-vrednost

*. Korelacije je statistično značilna na ravni 0,05 (2-smerna).

*. Korelacije je statistično značilna na ravni 0,01 (2-smerna).

Hipoteza 6: Specialni in rehabilitacijski pedagogi v povprečju menijo, da imajo malo veščin pri ravnanju z gibalno oviranimi otroki pri aktivnostih.

Specialni in rehabilitacijski pedagogi v povprečju ocenjujejo, da imajo dovolj veščin o pravilnem ravnanju z gibalno oviranim otrokom, kar se izkazuje s povprečno oceno 3,15.

Izvedli smo T-test za en vzorec, pri čemer smo si kot testno povprečje postavili povprečje 3. P-vrednost je nad 0,05, zato ne moremo trditi, da obstajajo statistično značilne razlike v povprečjih glede na testno povprečje. Hipotezo zavrnemo.

Tabela 25

Ocena veščin SRP (opisna statistika)

N Povprečje Std. odklon

Ocena veščin SRP (testna statistika)

T-test za en vzorec

Hipoteza 7: Starši v povprečju menijo, da imajo dovolj veščin pri ravnanju z gibalno oviranim otrokom.

Starši v povprečju ocenjujejo svoje veščine pravilnega ravnanja z njihovim otrokom kot dobre, kar se kaže s povprečno oceno 3,61. Izvedli smo T-test za en vzorec, pri čemer smo si kot testno povprečje postavili povprečje 3. P-vrednost je pod 0,05, zato lahko trdimo, da je povprečje 3,61 statistično značilno višje od testnega. Starši torej v povprečju menijo, da imajo dovolj veščin pri ravnanju z gibalno oviranim otrokom. Hipotezo potrdimo.

Tabela 27

Ocena veščin starši (opisna statistika)

N Povprečje Std. odklon

Ocena veščin starši (testna statistika)

T df

Hipoteza 8: Ocene veščin ravnanja z gibalno oviranimi otroki se med starši ter specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi statistično pomembno razlikujejo.

Starši ter specialni in rehabilitacijski pedagogi v povprečju najbolje ocenjujejo svoje veščine ravnanja z otroki na področju držanja otroka v naročju, najslabše pa na področju kopanja otroka.

S testom Mann-Whitney U smo preverili razlike v oceni veščin ravnanja z otroki med starši ter specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi in preverili ali so le te statistično značilne. Na področju veščin nameščanja otroka v sedeči položaj, slačenja in oblačenja otroka, toalete (uporabe stranišča, previjanja) in kopanja obstaja statistično značilna razlika med oceno veščin ravnanja z otroki med starši ter specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi. Starši bolje ocenjujejo veščine ravnanja na področju nameščanja otroka v sedeči položaj, slačenje in oblačenje otroka, toaleta (uporaba stranišča, previjanje), kopanje otroka. Hipotezo lahko potrdimo na omenjenih področjih. Starši so s svojimi otroki čez ves dan in so vpeti v vse veščine ravnanja z njimi, medtem ko je narava dela v predšolskih programih in s tem tudi izvedba posameznih veščin ravnanja različna glede na zaposlene in njihove cilje obravnave otroka.

Tabela 29

Ocena veščin ravnanja po področjih (opisna statistika)

N Povprečje

Std.

Odklon Minimum Maksimum

Igranje z otrokom 93 3,5161 ,82900 2,00 5,00

Nameščanje otroka v sedeči položaj 93 3,5591 ,91441 2,00 5,00

Držanje otroka v naročju 93 3,6989 1,01922 1,00 5,00

Slačenje in oblačenje otroka 93 3,4086 ,91172 2,00 5,00

Toaleta (uporaba stranišča, previjanje) 93 3,3118 1,01058 1,00 5,00 Nameščanje otroka v stolček,

invalidski voziček

93 3,4086 ,96950 1,00 5,00

Nameščanje otroka v položaj za spanje, počitek

Ocene veščin ravnanja po področjih (rangi)

Skupina N

Toaleta (uporaba stranišča, previjanje) SRP 49 40,21 1970,50

Starši 44 54,56 2400,50

Nameščanje otroka v položaj za

spanje, počitek SRP 49 43,28 2120,50

Tabela 31

Ocene veščin ravnanja po področjih (testna statistika)

Nameščanje otroka v sedeči položaj 832,500 2057,500 -1,991 ,047 Držanje otroka v naročju 854,500 2079,500 -1,794 ,073 Slačenje in oblačenje otroka 807,500 2032,500 -2,203 ,028 Toaleta (uporaba stranišča, previjanje) 745,500 1970,500 -2,705 ,007 Nameščanje otroka v stolček,

invalidski voziček 837,500 2062,500 -1,944 ,052

Nameščanje otroka v položaj za

spanje, počitek 895,500 2120,500 -1,474 ,141

Kopanje otroka 275,500 1500,500 -6,346 ,000

Hranjenje otroka 857,500 2082,500 -1,779 ,075

Pomoč otroku pri hoji, na sprehodu 1063,000 2288,000 -,120 ,904 a. Razvrščevalna spremenljivka: Skupina

Hipoteza 9: Starši otrok, ki so dlje časa vključeni v prilagojeni program za predšolske otroke, bolje ocenjujejo svoje sodelovanje s fizioterapevtom/delovnim terapevtom ter specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo v povezavi s pravilnim ravnanjem.

Starši v povprečju zelo dobro ocenjujejo sodelovanje s fizioterapevtom/delovnim terapevtom kot tudi specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo v povezavi s pravilnim ravnanjem z njihovim otrokom. V povprečju so imeli starši otroka vključenega v prilagojen program za predšolske otroke 1,84 leta.

S Kruskal-Wallis testom smo preverili razlike v povprečjih ocen sodelovanja glede na število let trajanja otrokovega izobraževanja v prilagojenem programu za predšolske otroke. P-vrednost je nad 0,05, zato ne moremo govoriti, da obstajajo statistično značilne razlike v povprečjih glede na število let vključenosti v program. Hipotezo zavrnemo.

Tabela 32

Ocene sodelovanja, leta trajanja izobraževanja (opisna statistika)

N Povprečje

Std.

odklon Minimum Maksimum Kako ocenjujete Vaše sodelovanje s

fizioterapevtom/delovnim terapevtom v povezavi s pravilnim ravnanjem z Vašim otrokom?

46 3,78 1,009 1 5

Kako ocenjujete Vaše sodelovanje z vzgojiteljico (specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo/defektologinjo) v povezavi s pravilnim ravnanjem z Vašim otrokom?

46 3,83 ,950 2 5

Število let trajanja otrokovega izobraževanja v prilagojenem programu za predšolske otroke (zaokrožite na leta)

55 1,84 ,788 1 3

Tabela 33

Ocena sodelovanja, leta trajanja izobraževanja (rangi) Število let trajanja otrokovega izobraževanja v prilagojenem

programu za predšolske otroke (zaokrožite na leta) N

Povprečje ranga Kako ocenjujete Vaše sodelovanje s

fizioterapevtom/delovnim terapevtom v povezavi s pravilnim ravnanjem z Vašim otrokom?

do 2 leti 15 21,20

3 ali 4 let 19 23,34

5 in več let 11 24,86

Skupaj 45

Kako ocenjujete Vaše sodelovanje z vzgojiteljico (specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo/defektologinjo) v povezavi s pravilnim ravnanjem z Vašim otrokom?

do 2 leti 15 20,53

3 ali 4 let 19 26,03

5 in več let 11 21,14

Skupaj 45

Tabela 34

Ocena sodelovanja, leta trajanja izobraževanja (testna statistika)

b. Razvrščevalna spremenljivka: Število let trajanja otrokovega izobraževanja v prilagojenem programu za predšolske otroke (zaokrožite na leta)

INTERPRETACIJA

Starši ter specialni in rehabilitacijski pedagogi v povprečju ocenjujejo svoje veščine ravnanja z gibalno oviranimi otroki kot dobre, prav tako tudi veščine ravnanja z gibalno oviranimi otroki.

Potrebno je poudariti, da gre pri rezultatih zgolj za subjektivno oceno veščin ravnanja, ne pa tudi dejansko preverjenim izkazanim znanjem in veščinami na področju pravilnega ravnanja z gibalno oviranimi otroki.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (2018) je velik delež gibalno oviranih otrok vključen v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Naša raziskava je bila omejena le na otroke, vključene v prilagojen program za predšolske otroke, zato bi bilo dobro preveriti stanje tudi v programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Predvidevamo lahko, da je tam stopnja ozaveščenosti o pravilnem ravnanju z gibalno oviranimi otroki slabša, saj nimajo zaposlenih strokovnjakov s specifičnimi znanji.

Z raziskavo smo potrdili, da je cerebralna paraliza med motnjami gibanja in drže najpogostejša oblika gibalne oviranosti.

Specialni in rehabilitacijski pedagogi se pri delu z gibalno oviranimi otroki največkrat soočajo z izzivom, kako otroka obleci in sleci, kako otroka nahraniti, kako otroka dvigniti, kako otroka držati v naročju. Najslabše ocenjujejo svoje veščine ravnanja na področju kopanja gibalno oviranega otroka, hkrati v povprečju izražajo potrebo po dodatnem znanju prav na tem področju. V predšolskih programih sicer specialni in rehabilitacijski pedagogi načeloma ne izvajajo veščin na področju kopanja, pač pa je ta del vsakdanje rutine večinoma izveden doma.

Starši so največkrat kot težavo pri ravnanju z otrokom navedli izziv pomagati otrokom pri manipuliranju s predmeti, kako otroka sleci in obleci, kako otroku pomagati pri uporabi stranišča, kako otroka nahraniti. Menijo, da bi največ veščin potrebovali na področju pomoči otroku pri hoji in na sprehodu, pri igranju z otrokom, na področju toalete.

Tako starši kot specialni in rehabilitacijski pedagogi so ozaveščeni kakšen vpliv lahko ima pravilno ravnanje z gibalno oviranimi otroki na njihov razvoj. Strinjajo se, da lahko s pravilnim ravnanjem omejujemo vpliv primitivnih refleksov na otrokov razvoj, da lahko zaščitimo otroka pred nastankom deformacij, da lahko vplivamo na ustrezno napetost mišic, preprečujemo razvoj nepravilnih vzorcev gibanja in pospešimo otrokov razvoj psihomotorike. Prav tako se v povprečju strinjajo, da je pravilno ravnanje z gibalno oviranimi otroki naloga fizioterapevtov, delovnih terapevtov kot tudi specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Fizioterapevti in drugi terapevti s specialnimi znanji so usposobljeni za izvajanje pravilnega ravnanja z gibalno oviranimi otroki, specialni in rehabilitacijski pedagogi nimamo ustreznih kompetenc za pravilno ravnanje z gibalno oviranimi otroki pri vsakdanjih aktivnostih. Tekom študija specialni in rehabilitacijski pedagogi pridobimo osnovne informacije o rokovanju (pozicioniranju, hranjenju, mobilnosti) na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje v sklopu predmeta Učenje in poučevanje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih oseb in nadalje na magistrskem študijskem programu druge stopnje v sklopu predmeta Poglobljena diagnostična ocena in obravnava gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih oseb (Pedagoška fakulteta, 2018).

Pri izvajanju vsakodnevne rutine v vrtcu smo dolžni slediti navodilom fizioterapevtov in drugih strokovnjakov s specifičnimi znanji. Prav zato je sodelovanje s strokovnjaki in timsko delo v prilagojenem programu ključnega pomena. Specialni in rehabilitacijski pedagogi ter starši ocenjujejo svoje sodelovanje s fizioterapevti in drugimi strokovnjaki s specifičnimi znanji kot dobro, predvsem v povezavi s prejemanjem informacij o pravilnem ravnanju z gibalno oviranimi otroki.

Hkrati tako starši kot specialni in rehabilitacijski pedagogi izkazujejo veliko stopnjo zanimanja za dodatna izobraževanja o ravnanju z gibalno oviranimi otroki, kar pomeni, da imajo željo in čutijo potrebo po dodatnih veščinah ravnanja.

Fizioterapevti s specialnimi znanji dajo napotke za delo z otroki s posebnimi potrebami, prav tako svetujejo tudi drugim strokovnim delavcem in staršem otrok s posebnimi potrebami. Velik delež anketiranih (približno 70 % vprašanih) poroča o zdravstvenih težavah. K izobraževanju o ustreznem ravnanju z gibalno oviranim otrokom bi bilo dobro posvetiti večjo pozornost tudi ustrezni drži osebe ob ravnanju z otrokom.

Sklepamo lahko, da pravilno ravnanje z otroki ni izvedeno ustrezno, saj le to zajema obe komponenti, tako ustrezno ravnanje z otrokom kot ravnanje skrbnika (Bower, 2009).

Raziskave v povezavi z ravnanjem z gibalno oviranimi otroki se po navadi nanašajo na populacijo otrok s posebnimi potrebami, ne pa tudi na osebe, ki delajo z otrokom. Ustrezno ravnanje namreč zahteva ustrezno ravnanje z otrokom s strani druge osebe kot tudi ustrezno držo osebe, ki dela z otrokom.

Zavzemanje neustreznega položaja in drže osebe, ki ravna z otrokom, lahko skozi daljše obdobje vodi v zdravstvene težave. Brehaut idr. (2004) so ugotavljali, kakšno je zdravje skrbnikov oseb s cerebralno paralizo in poročali o visoki stopnji stresa med skrbniki,

pojavnostjo kroničnega stresa, prisotnim čustvenim in kognitivnim težavam. Prav tako so ugotovili veliko verjetnost zdravstvenih težav kot so težave hrbtenice (35,5% skrbnikov je poročalo o tovrstnih težavah), skrbniki so poročali tudi o migrenah, trebušnih in želodčnih težavah, astmi, artritisom, bolečini ter tudi drugih kroničnih obolenjih.

Anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi v povprečju menijo, da so pridobili malo teoretičnega in malo praktičnega znanja na fakulteti ali kje drugje (društva …). Tekom študija specialni in rehabilitacijski pedagogi pridobijo osnovne informacije o ravnanju z gibalno oviranim otrokom v sklopu predmeta Učenje in poučevanje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih oseb ter izbirnega dela študija v sklopu predmeta Poglobljena diagnostična ocena in obravnava gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih oseb. Specialni in rehabilitacijski pedagogi imamo torej možnosti za pridobitev osnovnih smernic o ravnanju z gibalno oviranim otrokom že tekom študija, kasneje se po rezultatih raziskave izkaže pomen delovnih izkušenj. Specialni in rehabilitacijski pedagogi z več leti delovne dobe bolje ocenjujejo svoje veščine ravnanja z gibalno oviranimi otroki v vsakdanji rutini. Nenazadnje je razvojno nevrološka obravnava in s tem pravilno ravnanje z gibalno oviranim otrokom domena rehabilitacijskega kadra. Le-ta nam je v pomoč pri zagotavljanju informacij o pravilnem ravnanju z otrokom in upoštevanju prilagoditev za gibalno oviranega otroka, da lahko izvajamo našo domeno, vzgojo in izobraževanje.

Sodelovanje med fizioterapevtom ter specialnim in rehabilitacijskim pedagogom najbolje ocenjujejo v Goriški regiji, Obalno-kraški regiji, Primorsko-notranjski in Podravski regiji.

Najslabše ocenjujejo sodelovanje v Jugovzhodni Sloveniji ter Savinjski regiji. Potrebno je opozoriti, da je v posameznih regijah zastopano izjemno nizko število anketiranih oseb.

Potrdila se je povezanost med leti delovne dobe specialnega in rehabilitacijskega pedagoga ter oceno veščin pravilnega ravnanja z gibalno oviranimi otroki, vendar je moč povezanosti nizka.

Prav tako je potrebno omeniti, da gre pri tem zgolj za subjektivno oceno veščin ravnanja in ne dejansko stopnjo izmerjenega znanja veščin. Potrebno je opozoriti na dejstvo, da lahko več let delovne dobe prinese s seboj večjo stopnjo zaupanja v vase in svoje delo, večjo rutino pri izvajanju veščin vsakodnevnih aktivnostih z otroki in ne nujno večjega obvladanja ustreznega ravnanja z otroki.

66 5 SKLEP

V okviru raziskave smo želeli ugotoviti, katere veščine ravnanja z gibalno oviranimi otroki imajo specialni in rehabilitacijski pedagogi ter starši in katere veščine ravnanja pogrešajo.

Ugotavljali smo, kakšno je sodelovanje med specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi, fizioterapevti in starši v povezavi s predajanjem znanja o veščinah ravnanja z gibalno oviranimi otroki. Prav tako nas je zanimalo, ali so specialni in rehabilitacijski pedagogi pridobili osnovna znanja o veščinah ravnanja z gibalno oviranimi na fakulteti ali kje drugje ter ali so starši dobili dovolj informacij o veščinah ravnanja z gibalno oviranimi otroki s strani osebja v porodnišnici, zdravstvenih domovih, posvetovalnicah, s strani fizioterapevtov in drugih strokovnjakov v vrtcu ter s strani društev.

Ugotovili smo, da tako starši kot specialni in rehabilitacijski pedagogi v povprečju ocenjujejo svoje veščine kot dobre. Specialni in rehabilitacijski pedagogi najslabše ocenjujejo svoje veščine ravnanja na področju kopanja gibalno oviranega otroka, hkrati v povprečju izražajo potrebo po dodatnem znanju prav na tem področju. Prav tako izkazujejo potrebo po dodatnih veščinah na področju ustreznega nameščanja pri igranju z otrokom, pomoči otroku pri hoji, na sprehodu in nameščanju otroka v stolček ter invalidski voziček. Starši bi v povprečju potrebovali največ dodatnih veščin na področju pomoči otroku pri hoji, na sprehodu, na

In document Ali ste imeli pri delu z gibalno oviranimi otroki težave s tem, kako bi z otrokom ravnali? (%) (Strani 63-88)