UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
VILMA PETERNEL
LIKOVNOJEZIKOVNA PRIMERJAVA RAZVOJA RISBE IN PISAVE PRI OTROCIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2015
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: Likovna pedagogika
VILMA PETERNEL
Mentor: doc. dr. JURIJ SELAN
LIKOVNOJEZIKOVNA PRIMERJAVA RAZVOJA RISBE IN PISAVE PRI OTROCIH
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem svojemu mentorju doc. dr. Juriju Selanu za vso strokovno pomoč in podporo pri nastajanje diplomskega dela.
Prav tako se zahvaljujem tudi svoji družini, fantu in prijateljem za vso pomoč, podporo in spodbudne besede v času študija.
POVZETEK
Okrog drugega do tretjega leta starosti preide otrok v fazo simbolne risbe. Takrat narisana oblika postane simbol za neko stvar. To je lahko človek, žival, predmet ali kaj drugega. Narisana oblika je lahko tudi simbol za glas. Ta simbol imenujemo črka. V predšolskem in šolskem obdobju se razvijata tako risba kot pisava. V diplomskem delu me je zanimalo, kako se razvijata ter kakšne so njune podobnosti in razlike. Z vidika likovnega jezika sem zato primerjala razvoj artikulacije risbe (likovnih znakov) in pisave (besednih znakov) pri otrocih.
V začetnem delu sem predstavila likovni jezik in njegove ravni. Nadaljevala sem z drugim delom opisa razvoja otroške risbe in njenih značilnosti z vidika likovnega jezika. V tretjem delu sem predstavila faze razvoja pisave pri otroku in jih ponazorila s slikovnim gradivom. V zadnjem, četrtem delu sem naredila likovnojezikovno primerjavo na konkretnih primerih risbe in pisave.
KLJUČNE BESEDE
Likovni jezik, razvoj risbe, razvoj pisave, likovnojezikovna primerjava, otrok
ABSTRACT
Child comes in the phase of symbol drawing at the age of 3. At that time, a certain shape becomes a symbol for a person, an object or something else. A certain shape can also become a symbol for a voice. This symbol is called a letter. In the pre-school and school periods, both drawing and writing develop. It is the manner of their development that I am interested in and which I researched in my diploma thesis. From the perspective of art language, I compared the articulation development of drawing (art signs) and writing (word signs) with children.
In the first part of my thesis, I presented art language and its various levels. In the second part, I described the development of children's drawing and its characteristics from the perspective of art language. In the third part, I discussed stages of children's writing and exemplified it with graphics. In the last, the fourth part, I made an art-lingual comparison based on actual examples of drawing and writing.
KEY WORDS
Art language, drawing development, writing development, art-lingual comparison, child
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
2. LIKOVNI JEZIK IN RAVNI ... 2
2.1 Fotološka raven ... 3
2.2 Morfološka raven... 3
2.3 Sintaktična raven ... 3
2.4 Semantična raven ... 4
3. RAZVOJ RISBE ... 5
3.1 Likovno izražanje otroka od rojstva do konca drugega leta ... 5
3.2 Likovno izražanje otroka med drugim in četrtim letom ... 6
3.3 Likovno izražanje otroka med četrtim in petim letom starosti ... 6
3.4 Likovno izražanje otroka med petim in sedmim letom starosti ... 7
3.5 Likovno izražanje otroka med sedmim in osmim letom starosti ... 8
4. RAZVOJ PISAVE ... 9
4.1 Predfonetična faza (med drugim in četrtim letom) ... 10
4.2 Polfonetična faza (med četrtim in petim letom starosti) ... 11
4.3 Fonetična faza (med petim in šestim letom) ... 11
4.4 Prehodna faza (med šestim in sedmim letom) ... 12
4.5 Konvencionalna faza (med sedmim in dvanajstim letom) ... 12
5. KONKRETNA PONAZORITEV LIKOVNOJEZIKOVNE PRIMERJAVE ... 16
5.1 Stopnja čečkanja (od prvega do drugega leta) ... 17
5.2 Stopnja simbolov ali shem – faza izločitve barvne lise (od drugega do četrtega leta) ... 18
5.2.1 Predfonetična faza (od drugega do četrtega leta) ... 19
5.3 Likovno izražanje med četrtim in petim letom ... 23
5.3.1 Polfonetična faza (od četrtega do petega leta) ... 26
5.4 Likovno izražanje med petim in sedmim letom starosti ... 28
5.4.1 Fonetična faza (od petega do šestega leta) ... 30
5.4.2 Prehodna faza (od šestega do sedmega leta) ... 31
5.5 Likovno izražanje med sedmim in dvanajstim letom starosti ... 33
5.5.1 Konvencionalna faza (od sedmega do dvanajstega leta) ... 34
6. ZAKLJUČEK ... 35
7. VIRI IN LITERATURA... 37
8. SLIKOVNI VIRI ... 38
1
1. UVOD
Otroci že od vsega začetka zelo radi ustvarjajo. Ko jih z listom papirja in barvicami posedemo za mizo, začnejo nastajati čudovite stvaritve. Pogosto so to risbe, pojavi pa se tudi pisava. Teh začetkov pisave pa veliko ljudi ne prepozna, zato se lahko zgodi, da otrokovi začetni poizkusi pristanejo v smeteh. To lahko preprečimo tako, da se seznanimo s fazami otrokovega razvoja pisave. Ko nam uspe opazovati pisavo in risbo na otrokovih stopnjah razvoja, lahko naredimo zanimive primerjave o podobnostih in razlikah med njima ter predvidevamo nadaljnji razvoj.
Prav o tem pa pišem v svojem diplomskem delu. V začetnem delu predstavim likovni jezik in njegove ravni, nadaljujem s fazami razvoja risbe in pisave pri otroku. Nato z vidika likovnega jezika primerjam razvoj artikulacije risbe (likovnih znakov) in pisave (besednih znakov) pri otrocih, starih od 2. do 12. leta.
Ob zbranem slikovnem gradivu faz otrokovega razvoja risbe in pisave se osredotočam na primerjavo na nivoju sintakse in pridem do zanimivih zaključkov.
2
2. LIKOVNI JEZIK IN RAVNI
Za začetek si odgovorimo, kaj je likovni jezik. To je jezik, ki je po svoji kompleksnosti enakovreden verbalnemu jeziku. Veda, ki se ukvarja z verbalnim jezikom, je lingvistika. Ta poskuša razložiti, kaj nekdo zna, ko zna jezik. Veda, ki se ukvarja z likovnim jezikom, se imenuje likovna teorija. Ta skuša razložiti, kaj nekdo zna, ko se zna likovno izražati (Selan, 2014).
Lingvistiki priznavajo nekemu načinu izražanja status jezika, ko ta jasno izkazuje dvojno členitev. Členitev na primarno ali sintaktično raven in členitev na sekundarno ali fonološko raven. Pri prvi se med seboj kombinirajo enote s pomeni, pri drugi pa enote, ki so same po sebi brez pomena. Tako pri verbalnem jeziku v primarno ali sintaktično raven uvrščamo besede, ki jih lahko sestavljamo v stavke, v sekundarno ali fonološko raven pa spadajo glasovi, ki jih lahko sestavljamo v zloge, te pa v besede (Butina, 2000).
Likovni jezik je jezik, saj ga prav tako lahko razčlenimo na primarno in sekundarno raven. V primarno raven spadajo oblike, v sekundarno raven pa točke, linije, svetlo–temno in barve.
Tako kakor se lingvistika ukvarja s členitvijo verbalnega jezika, se likovna teorija s členitvijo likovnega jezika(Butina, 2000).
Verbalni jezik lahko razčlenimo na štiri jezikovne ravni, ki definirajo raziskovalna področja jezikoslovja. Spodnja slika najjasneje prikaže to delitev (Selan, 2014).
Fonologija Morfologija Sintaksa Semantika
Proučuje vlogo in vzorce fonemov pri tvorjenju pomenov.
Proučuje notranjo zgradbo besed.
Proučuje načine združevanja besed v stavke.
Proučuje pomene besed (leksična semantika) in sintaktičnih celot (stavkov).
(Selan, 2014)
Slika 1: Jezikovne ravni
3 Prav tako kakor verbalnega lahko tudi likovni jezik razčlenimo na štiri ravni, ki definirajo raziskovalna področja likovne teorije. Delitev najjasneje prikaže spodnja slika.
Fotološka raven Morfološka raven Sintaktična raven Semantična raven
temeljne likovne prvine (orisne)
temeljne likovne prvine (orisane)
likovne spremenljivke
sintaksa likovnega prostora
sintaksa likovne kompozicije
likovna semantika, hermenevtika, semiotika
svetlo–
temno, barva, točka, linija
ploskev, oblika, prostor
velikost, položaj, teža, smer, število, gostota, tekstura
prostorski ključi sintaksa likovnega komponiranja
(Selan, 2014) Slika 1: Likovne ravni
2.1 Fotološka raven
Likovna fotološka raven je primerljiva z jezikovno fonološko ravnjo. Obe ravni sestavljajo temeljne enote brez pomena. V primeru verbalnosti so to zvočne enote ali fonemi, v primeru likovnosti pa svetlobne enote (svetlostne in barvne) ali fotemi. Svetlo–temno, barva, točka in linija so najmanjše enote, ki imajo minimalno doživljajsko vrednost, omogočajo pa morfološko in sintaktično povezovanje v oblikovne in sintaktične celote, ki jih nato lahko semantično osmislimo. Zaradi lastnosti orisovanja enot s pomenom, jim pravimo tudi temeljne orisne likovne prvine (Selan, 2010).
2.2 Morfološka raven
Morfološko raven tvorijo pravila, ki povedo, kako tvorimo oblike ali, drugače, »likovne besede«. To zaobsega artikulacijo oblik različnih možnosti s takimi in drugačnimi lastnostmi (likovnimi spremenljivkami) (Selan, 2010).
Likovne spremenljivke so: tekstura (hrapava, gladka), število (mnogo, malo), gostota (gosto, redko), položaj (pokončno, ležeče, poševno), smer (navzgor–navzdol, desno–levo, naprej–
nazaj), velikost (majhno, veliko) in teža (težko, lahko) (Butina, 1997).
2.3 Sintaktična raven
Sintaktično raven tvorijo pravila, ki povedo, kako ustrezno kombiniramo oblike, da dobimo prepričljiv »likovni stavek«. To zahteva dve vzporedni ravni usklajevanja oblik. Prva raven je likovna kompozicija, pri kateri gre za razporejanje oblik po ploskvi formata. Druga je likovni prostor, pri katerem gre za razporejanje oblik v globino formata. Kompozicijsko usklajevanje oblik določajo kompozicijska pravila ali principi likovnega komponiranja. Gradnjo likovnega
4 prostora pa usklajujejo prostorski ključi. Likovno kompozicijo določneje zaobsegata dva tipa kompozicijskih relacij. Prvi je odnos med oblikami, drugi pa odnos med oblikami do celote formata. Zaradi teh dveh odnosov razločujemo dva tipa principov likovnega komponiranja. Prvi vzpostavlja principe povezav med oblikami, drugi pa med oblikami in formatom (Selan, 2010).
2.4 Semantična raven
Semantična raven likovnega jezika obsega pomene ali smisle likovnih besed in likovnih stavkov. Likovna semantika je veliko bolj odprta od semantike verbalnega jezika, saj zahteva širše kreativne zmožnosti doživljanja likovnih izraznih sredstev in ne zaobsega zgolj ritualiziranega vedenja in prepoznavanja podob, kot to počne semantika vsakdanjega verbalnega jezika (Selan, 2010).
5
3. RAZVOJ RISBE
Z razvojem risbe se ukvarja veliko število avtorjev, ki zelo različno delijo stopnje otrokovega likovnega izražanja. Alenka Gerlovič (1968) deli stopnje likovnega izražanja na obdobje od rojstva do konca drugega leta, od drugega do četrtega leta, od četrtega do petega leta, od petega do sedmega leta, od sedmega do osmega leta in naprej. Stopnje se nadaljujejo do 14. leta, predstavila pa bom tiste, ki so pomembne za pričujočo raziskavo.
3.1 Likovno izražanje otroka od rojstva do konca drugega leta
Otrok doživi prvi stik z likovnimi prvinami, ko zagleda svet okrog sebe, ta pa mu vzbudi veselje s prijetnimi barvami in oblikami. Do konca drugega leta razvijejo gibe rok do te mere, da so sposobni stvari prijemati, grabiti, z njimi udarjati ter jih mečkati. Preden so se otroci sposobni likovno izražati, pa morajo razviti gibalne sposobnosti do te mere, da je to sploh lahko mogoče (Gerlovič in Gregorač, 1968).
Butina (1997) pravi, da sta prvi dve leti otrokovega življenja posvečeni pridobivanju mnogo zaznavno-motoričnih koordinacij. »Filozof Williams James je nekoč dejal, da se novorojenček zaveda samo neke velike zmešnjave, in sicer slučajnega razporeda luči, dotikov, okusov in podobnega. Mati mu v prvih mesecih predstavlja kombinacijo dotikov, zvokov in okusov.
Otrok začne vse skupaj počasi spoznavati in povezovati« (Vernon, 1982, v Butina, 1997). Otrok si šele v osmem mesecu zapomni obraz matere, s katero vzpostavi posebno vez. Skozi izkušnjo si pridobi stalne in znane figure, ki pa se mu nenehno prikazujejo in izginjajo.
Če si mama z dlanmi pokrije obraz, le-ta izgine iz otrokovega vidnega sveta. Ko mama spet odkrije obraz, se kar naenkrat pojavi pred njim. Vendar že zelo hitro, preden je otrok star šest mesecev, začne koordinirati svoj vidni in tipni svet (stegne se za stvarmi v svojem vidnem polju), nauči se gibati svoje oči malo pred predmetom (spremlja hitro se gibajoč predmet) in rekonstruirati ves predmet (kadar je viden samo del, odmakne stvari, ki mu zakrivajo pogled na predmet). Okrog starosti od devet do deset mesecev otrok navadno doseže precej stabilen koncept o predmetu. V nekem smislu naj bi se ta proces pridobivanja zaznavno-motoričnih koordinacij ponovil v začetkih otroškega risanja, med tretjim in četrtim letom starosti (Butina, 1997).
Stopnja čečkanja
Prvo likovno izražanje se pri otrocih pojavi med prvim in drugim letom starosti. Označimo ga kot stopnjo čečkanja (Zupančič, 2001). Otroci v tem času odkrijejo, da različni materiali puščajo
6 različne sledi. Kreda, svinčnik in palica lahko puščajo sledove na papirju, pohištvu, steni itn.
Otrokove kretnje, ki puščajo sledove, so oblikovane s celo roko in ne z dlanmi in prsti (Gerlovič in Gregorač, 1968). Namen otrokovega ustvarjanja je dejavnost sama po sebi. Otrok uživa v svojih kinestetičnih občutkih in v tem, da za pisalom, ki ga vleče, ostaja sled (Zupančič, 2001).
Sledi so lahko zelo različne. Črte, ki jih otrok pušča, so lahko navpične in vodoravne, krožne ali sestavljene. Otrok razvojno najprej riše krožne črte (Umek in Zupančič, 2009). Prvinske oblike likovnega izražanja ne izhajajo iz otrokovega doživetja zunanjega sveta, temveč iz bivanja in gibanja lastnega sveta (Gerlovič in Gregorač, 1968). Stopnjo čečkanja lahko po svoji strukturi primerjamo s stopnjo čebljanja v razvoju govora otroka (Zupančič, 2001).
3.2 Likovno izražanje otroka med drugim in četrtim letom
Stopnja simbolov ali shem
Okrog tretjega leta starosti otrok zapusti fazo kinestetičnega mišljenja, v kateri se je ukvarjal z gibanjem, in vstopi v obdobje domišljijskega mišljenja. V tem obdobju se bo začel ukvarjati s slikami (Zupančič, 2001). V otrokovem razvoju nastopi trenutek, ko čečkanje v mislih otroka dobi pomen, ko postane izraz za neko zamisel ali za uresničevanje neke predstave. V kaosu čačk se utrdi nek hoten, zamišljen barvni madež. Ta madež ima lahko različne oblike. Lahko nastane iz poteze, ki označuje meje med določenim madežem in nedoločeno okolico, ali pa se zgosti iz čačk (Butina, 1997). S tem ko nastane prva oblika, doseže otrok višjo stopnjo svojega likovnega izražanja, t. i. stopnjo simbolov ali shem. Barvni madež oziroma krog je trdna enota, na katero se lahko začnejo vezati različni pomeni. Ta določen madež na začetku otroku pomeni vse mogoče in ga poimenuje zelo naključno. Lahko je človek, predmet ali kaj drugega (Zupančič, 2001).
Otroci so v obdobju do tretjega leta starosti pri likovnem ustvarjanju v prvi vrsti usmerjeni na risanje predmetov, medtem ko jih barva ne zanima. Otrok pri likovnem delu barve uporablja tako, kakor mu pridejo pod roke. Barve na njegovem delu ne nosijo nobenih pomenov (Zupančič, 2001).
3.3 Likovno izražanje otroka med četrtim in petim letom starosti
Če je otrok prej sposoben ustvariti le neroden krog, začne okrog četrtega leta starosti zavestno ustvarjati različne oblike. Te nastajajo na podlagi iskanja razlik med njimi. Oglato ni več okroglo, vodoravno se loči od navpičnega. Otrok v tem obdobju začne ustvarjati prve sestavljene simbole (Zupančič, 2001).
7 Butina (1997) meni, da je miselni pogoj, ki vodi do razlikovanja predmetov, smer. Hoteno izvedena smer otroku omogoča razlikovanje predmetov. Otrok nariše drevo nasproti živali, torej nekaj navpičnega nasproti vodoravnemu. Uporablja maksimalna nasprotja smeri, da doseže čim jasnejšo razlikovanje. Ko otrok riše drevo, iz debla pravokotno rastejo veje. To ni resnična reprezentacija drevesa, temveč le določena stopnja spoznanja vidnih doživetij pri otroku.
Eden od prvih pogojev pri organizaciji vidnih občutkov pa je, da se pri otroku razvijejo principi zaznavnih konstanc. To so konstanca oblike, velikosti, svetlosti in barv. Ti principi nam omogočajo, da živimo v stabilnem svetu, čeprav se fizikalni dražljaji ves čas spreminjajo.
Konstanca lastnosti sveta je predpogoj, da lahko mislimo in spoznavamo svet. Predmeti morajo ohraniti svoje značilnosti, da jih lahko povežemo s pomeni in jih spremenimo v pojme (Butina, 1997).
Otroci se v tem obdobju seznanjajo s prostorskimi odnosi, z relacijami med oblikami, barvami, smermi ter praznim in polnim prostorom. V tem obdobju otroci ogromno ustvarjajo in nekateri avtorji menijo, da je četrto leto otrokovo najbolj ustvarjalo obdobje (Zupančič, 2001).
Med četrtim in petim letom se začnejo otroci ukvarjati s problemom, kako tridimenzionalni prostor prikazati na površini, ki ima samo dve dimenziji. Pojavijo se poskusi upodabljanja prostora (Zupančič, 2001).
3.4 Likovno izražanje otroka med petim in sedmim letom starosti
Otrokov likovni razvoj se nadaljuje v smeri risanja podrobnosti. Otrok prav tako ustvarja zapletene oblike, ki so kombinacija več elementov. Pri otrocih, ki veliko rišejo, pa lahko opazimo tudi upodabljanje z neprekinjeno črto. Tak način upodabljanja imenujemo obrisno upodabljanje. Pojavi se tudi talna črta kot nova organizacija prostora. Za to starostno obdobje je značilna še transparentnost ali prozornost. To je način upodabljanja, ko otrok skozi zidove hiše nariše še njeno notranjost. Ta značilnost upodabljanja lahko traja še nekje do desetega leta starosti. Pri nekaterih predšolskih otrocih se že pojavi prekrivanje in izrez (Zupančič, 2001).
Gerlovič in Gregorač (1968) v svoji knjigi navajata, da se otroci v tej starosti izražajo s prispodobami ali simboli. Otroci narišejo zmeraj enako hišo, ki pa je simbol za vse hiše. Na okolje se odzivajo predvsem čustveno. Kar jih privlači, narišejo večje, kar pa jih ne zanima, narišejo manjše ali pa to izpustijo (ikonografska perspektiva). Prav tako rišejo podobe z različnih perspektiv (poli perspektiva). Prostor na ploskvi zapolnijo pa načelu največje jasnosti
8 in predmete po površini razporejajo tako, da ni nič bistvenega prekritega oziroma da se nič ne skriva drug za drugim.
Otroci v tem obdobju barve izmenjujejo z lahkoto. Delno so prevzete iz narave, delno pa so še vedno proizvod otrokove domišljije. Otroci začnejo uporabljati barve kot stalne znake za nekatere pojave (oblak, sonce, deblo, krošnja …). To imenujemo posplošeni barvni znaki.
Barvo, ki jo uporablja za drevo, predstavlja splošni barvni vtis pojava in ni specifično izbran odtenek barve (Zupančič, 2001). Najraje se otroci izražajo s pestrimi, nasičenimi in nasprotnimi barvami. Barve v tej starosti še ne mešajo, vsaj zavestno ne (Gerlovič in Gregorač, 1968).
3.5 Likovno izražanje otroka med sedmim in osmim letom starosti
Otroci te starosti na svojih risbah ne prikazujejo posebnih pojavov, temveč stvari na splošno.
Če rišejo hišo, rišejo hišo samo in ne njenih posebnosti (kraško, moderno, starinsko …). V svojih delih še vedno uporabljajo ikonografsko perspektivo. Človeka največkrat prikazujejo od spredaj, starejši otroci pa tudi že od strani. Človeka od strani največkrat upodobijo takrat, kadar želijo prikazati smer gibanja ali razmerje med dvema osebama. Zelo zanimivo je, da glavo narišejo desničarji obrnjeno v levo, levičarji pa v desno. Otroci večinoma rišejo živali od strani, nekateri pa jih rišejo s človeškim obrazom, narisanim od spredaj. Mimike še ne označujejo.
Figure otroci po papirju še vedno razporejajo po principu največje jasnosti. Na talno črto začnejo postavljati stvari, ki stojijo na tleh, čeprav lahko še vedno opazimo, da nekateri predmeti plavajo v zraku. Otroci barve še vedno uporabljajo po svojem občutku in ne po dejanski barvi predmetov. Uporaba barv po občutku v tej starosti ni napaka. Izvira iz čustvenega razmerja do stvari in nosi posebno izrazno moč (Gerlovič in Gregorač, 1968).
9
4. RAZVOJ PISAVE
Otrokov razvoj grafičnega področja se z uporabo koordinacije rok razvija v fazi čečkanja. V tretjem letu starosti otrok pride v fazo simbolne risbe. V tej fazi določena oblika postane simbol za neko stvar (Adi-Japha, Levin, & Solomon, 1998, v Adi-Japha in Freeman, 2001).
Kakor je bilo omenjeno že pri razvoju risbe, lahko otroku določena oblika predstavlja vse mogoče. Lahko je človek, predmet ali kaj drugega (Zupančič, 2001).
Otrok se mora v svojem razvoju spontano spopasti z več notacijskimi sistemi (sistemi znakov), ne le z risbo, temveč tudi s črkami in številkami. Poleg tega, da se mora naučiti, kam neka oblika spada, se mora naučiti tudi, kaj nek sistem omogoča za reprezentacijo, česa ne more in kako vsak sistem predstavi, kar mora predstaviti (Ferreiro, 1986, v Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
Na neki določeni stopnji morajo torej otroci razumeti, da risba reprezentira lastnosti objekta in da črke predstavljajo govorjeni jezik. Prav tako morajo ugotoviti poseben načrt principov v vsakem od notacijskih sistemov. Primer: črta na risbi predstavlja viden rob objekta, medtem ko je linija pri pisavi komponenta simbola, črke (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
Znanstveniki menijo, da obstajata dve možnosti poti razvoja. Ena možnost je, da se pri predšolskih otrocih pisava in risba razvijeta iz nedefiniranih linij v fazi čečkanja, druga možnost pa je, da v možganih obstajata dva ločena nevronska sistema. Eden, ki je specializiran za produkcijo risbe, drugi za pisavo (Glenn, Bradshaw, & Sharp, 1995; Meulenbroek, Vinter, &
Mounoud, 1993, v Adi-Japhan in Freeman, 2001).
Dokaz, da imamo dva ločena nevronska sistema, prihaja iz proučevanja odraslih nevroloških pacientov. Pri pacientih, ki so skoraj izgubili možnost pisanja, se njihova risba ni veliko spremenila, pri drugih pa se je zgodilo ravno obratno (Anderson, Damasio, & Damasio, 1990;
Baxter & Warrington, 1986; Silveri, 1996; Sparr, Jay, Drislane, & Venna, 1991, v Adi-Japhan in Freeman, 2001).
Predvideva se, da sta nevronska sistema za pisavo in risbo kontrolirana prek kortikularnega sistema, kjer se oba popolnoma ne prekrivata, kljub temu da morata imeti veliko skupnega, saj si delita skupne poteze roke. Menijo, da bi bilo tudi za možgane ekonomično, da dodeli različna področja za risbo in pisavo, saj je risba kompozicijski sistem, pisava pa dogovorjen sistem znakov (Freeman, 1980, v Adi-Japhan in Freeman, 2001).
10 V nadaljevanju bom predstavila pet faz razvoja pisave. Vsako izmed faz bom na kratko predstavila in jo podkrepila s slikovnim gradivom. Faze si časovno sledijo od predfonetične faze, polfonetične faze, fonetične faze, prehodne faze do konvencionalne faze. Zavzemajo obdobje od 2. do 12. leta starosti.
4.1 Predfonetična faza (med drugim in četrtim letom)
V tej fazi otrok poizkuša oblikovati črke ali preproste simbole (slika 3 in slika 4), ki so poizkus ponazoritve črke (Cairney, 2011).
Slika 2: Začetki pisave 1 Slika 3: Začetki pisave 2
11
4.2 Polfonetična faza (med četrtim in petim letom starosti)
Večina otrok v to fazo preide od četrtega leta naprej. Otrok je v tej fazi sposoben napisati večino
črk in nekaj približkov besed, nekaj črk pozna tudi po imenih (slika 5) (Cairney, 2011).
Slika 4: Pisava 4-letnega Andraža
4.3 Fonetična faza (med petim in šestim letom)
V tej fazi je otrok sposoben predstaviti zvoke s primernimi črkami. Besede začnejo predstavljati na konvencionalnejši način, vendar pogosto uporabljajo izmišljeno izgovorjavo v besedah, kjer je nekaj črk pravilnih. V večini primerov se to zgodi pri otrocih, starih pet let (slika 6 in slika 7) (Cairney, 2011).
Slika 5: Pobiram rože Slika 6: Miklavž
12
4.4 Prehodna faza (med šestim in sedmim letom)
Otroci so v tej fazi sposobni razmišljati o besedi in razvijejo vizualni spomin. Začnejo ponotranjati izgovorjavo in vedo, kdaj je beseda videti pravilna (slika 8 in slika 9) (Cairney, 2011).
Slika 7: Florida Slika 8: Čriček v luknjici
4.5 Konvencionalna faza (med sedmim in dvanajstim letom)
Otrok v tej fazi uporabi do zdaj pridobljeno znanje na področju pisanja, kot so vidne in slušne sposobnosti. Sposoben je pisati daljše besede z več zlogi iz spomina in se učiti veliko hitreje.
Pri večini otrok se ta faza razvije okrog osmega leta in se nadaljuje do konca nižjih razredov osnovne šole (slika 10) (Cairney, 2011).
13 Slika 9: Zunaj je začel pihati močan veter
Zelo pomembno se mi zdi opozoriti, da so starostni razponi v fazah razvoja risbe in pisave zgolj okvirni. Tisti otroci, ki več rišejo in pišejo, te faze hitreje prehajajo in znotraj njih dosegajo boljše rezultate od tistih, ki so manj likovno aktivni. Seveda so lahko nekateri otroci bolj nadarjeni za dojemanje vizualnih zakonitosti kakor drugi, vendar starostni razpon in hitrost prehajanja med fazami nista ključnega pomena. Pomembno je le, da otrok za zdrav razvoj preide vse faze (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
V članku (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996) so znanstveniki raziskovali, v kolikšni meri otroci prepoznavajo razlike med pisavo in risbo, ne da bi bili prej o tem poučeni.
V eksperimentu, ki so ga izvedli, je sodelovalo 48 otrok. Od tega jih je bilo 24 starih med štiri in pet let (mlajši otroci), ostalih 24 pa med pet in šest let (starejši otroci). Pričakovali so, da bodo otroci uporabili različne znake za risbo in pisavo, kljub temu da znaki za »pisavo« ne bodo črke. Predvidevali so tudi, da bodo pri pisanju uporabili set diskretnih, linearnih znakov za besede, v nasprotju z nepretrganimi omejujočimi (medialnimi) linijami za risbo robov objektov in velike površine, ki so lahko zapolnjene, za ponazoritev trdne površine.
Ugotovili so, da otroci, ki niso prejeli formalnega poučevanja o pisavi, vseeno razlikujejo med pisavo in risbo. Veliko jih prav tako pozna nekatera pravila o pisanju in se zaveda nekaterih povezav med morfologijo in pravopisom (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
14 Ko otroci rišejo, vedo, da je objekt trden, omejen in obarvan (Macario, 1991; Spelke, 1991, v Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996). Zaradi tega njihove risbe vsebujejo medialne linije (omejenost predmeta), zapolnjevanje oblik (trdnost) in barvanje (obarvanost predmeta).
Ugotovitev, da otroci bolj obračajo papir pri risanju kot pri pisanju, je povezano z željo po zapolnitvi oblik in po stvarjenju čvrstih linij za objekte, ki jih želijo predstaviti (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
Otrokovo verbalno vedenje je v raziskavi razkrilo razumevanje, da so narisani objekti odsev vizualnih značilnosti in da ni treba, da so napisane besede videti kot opisani predmeti. Otroci razlagajo o vizualnih značilnostih predmeta veliko nazornejše, ko rišejo njegovo sliko kot pa pišejo ime. Starejši otroci nikoli ne komentirajo vizualnih značilnosti predmeta, ko pišejo njegovo ime. To nakazuje na to, da vedo, kako je predmet videti, vendar to ni povezano z zapisom njegovega imena. Rezultati, da nekateri mlajši otroci razlagajo vizualne atribute predmeta, ko pišejo njegovo ime, nakazujejo na to, da so še vedno v procesu razjasnjevanja pravil med govorom in pisavo (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
Veliko otrok obeh starostnih skupin je začelo raziskovati povezavo med morfologijo in pravopisom. Ko pišejo imena, govorijo otroci o dolžini besed in črkah, ki jih sestavljajo. To kaže na razvijajoče se zavedanje, da so napisane besede povezane z zvoki. Zanimivo je, da so tudi pri mlajših otrocih ugotovili, da se zavedajo posebnega razmerja med pisavo in govorom in so začeli raziskovati posebnosti tega razmerja (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
Otroci so pokazali znanje, da je pri jeziku in v njegovi notaciji pomemben red. Veliko več starejših otrok »piše« besede v linearni, horizontalni obliki. Od vseh otrok, starejših in mlajših, jih več kot polovica piše na linearen in horizontalen način. To kaže tudi na njihovo znanje, da je angleščina pisana od leve proti desni (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
Polovica otrok je v raziskavi zanikala znanje o pisanju (veliko več kot pri risanju). Kljub temu se je vsak izmed njih lotil pisanja na način, ki je bil popolnoma drugačen od njihovih risb. Tudi med 14 otroki, ki niso zadostili kriterija za pisanje od leve proti desni, jih je bilo devet, ki so za pisanje črk uporabljali majhne, kratke poteze, ki so se popolnoma razlikovale od potez v risbi (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
Večina otrok razlikuje med pisavo in risbo v načinu izražanja. To nakazuje na znanje o izrazitih značilnostih vsakega notacijskega sistema. Raziskava podpira idejo, da otroci obravnavajo notacijski sistem kot jasno področje znanja, preden so ga sposobni uporabiti kot
15 komunikacijsko orodje (Tolchinsky Landsmann & Karmiloff-Smith, 1992, v Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
16
5. KONKRETNA PONAZORITEV LIKOVNOJEZIKOVNE PRIMERJAVE
Slika 10: Likovnojezikovna primerjava
17
5.1 Stopnja čečkanja (od prvega do drugega leta)
Slika 11: Čačka
V stopnji čečkanja imenujemo otrokov izdelek »čačka«. Na zgornji risbi (slika 12) lahko opazimo najosnovnejše likovne elemente, in sicer črto in barvo. Linije so na risbi aktivne, saj se po papirju gibljejo svobodno in neomejeno. Črte so dolge, nekatere debele, druge tanke.
Linije so večkrat prekinjene. Glede na smer opazimo navpične in poševne črte.
Barve na risbi (slika 12) so spektralne in nevtralne. Od nevtralnih barv opazimo črno, izmed spektralnih pa zeleno, temno modro, svetlo modro in rdečo. Otrok tako na risbi uporabi dve osnovni in eno sekundarno barvo. Otrok barv ni izbral zavestno, saj v tej fazi otrok le uživa v svojih kinestetičnih občutkih in v tem, da za seboj vleče sled.
Otrok lahko na nivoju morfologije v tej fazi ustvarja naključne oblike, vendar jih še ni sposoben simbolno ovrednotiti.
Na nivoju sintakse, ki mu bom v tem delu diplomskega dela posvetila največ pozornosti, pa lahko opazimo, da so odnosi med deli, v fazi čečkanja, zgolj naključni. Sintakso definirata dva tipa odnosov, in sicer odnos med oblikami ter odnos med oblikami in celoto. V otroških čačkah lahko opazimo kompozicijske in prostorske odnose, vendar so vsi le naključni. V kompozicijskem smislu se pojavi naključno ponavljanje, ki ni princip organizacije kompozicije, temveč le fiziološka potreba otroka. V prostorskem smislu je značilno naključno prekrivanje, ki ni odraz zavestne gradnje prostora, ampak samo odraz mišljenja, da odnos med potezami ni pomemben in lahko tako poteza pade kamor koli in prekrije prejšnjo (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
Na primeru (slika 12) lahko opazimo naključno ponavljanje potez in naključno prekrivanje, ki se pojavi med različnimi barvnimi lisami.
18 Razvoj pisave v tej fazi še ni mogoč.
5.2 Stopnja simbolov ali shem – faza izločitve barvne lise (od drugega do četrtega leta)
Slika 12: Glavonožec
Slika 13: Glavonožci
Risbo glavonožca (slika 13) je ustvaril otrok, star tri leta. Opazimo glavonožca, ki mu iz glave rastejo roke, noge, lasje in ušesa. Barva, ki jo otrok uporabi, je rjava in spada med terciarne barve. Znotraj glave ima glavonožec dva očesi in usta. Liniji, ki ju otrok na risbi uporablja, sta aktivna in medialna linija. Z aktivno linijo nariše lase, roke, noge in usta, z medialno pa omeji zaključeno površino glave, oči, zenic in ušes.
Otrok je v tej starosti že prišel iz faze čečkanja v fazo izločitve barvne lise ali stopnjo simbolov ali shem. Barvna lisa ima dva načina členitve. Lahko se členi navznoter ali navzven. V primeru slike 13 se barvna lisa členi navznoter, v primeru slike 14 pa navznoter in navzven. Navznoter
19 se členi tako, da dobi nos, usta, oči ipd., navzven pa tako, da se vzpostavi središčna oblika, okrog nje pa ostale. To postavljanje po prostoru poteka po naravni logiki centrične organizacije.
Na nivoju sintakse torej opazimo, da so se že pojavili odnosi med oblikami, ne pa tudi med oblikami in formatom (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
V odnosu do likovnega prostora se pojavi jasno razločevanje med figuro in ozadjem. To je povezano z otrokovo željo, da podobo jasno predstavi. V odnosu do likovne kompozicije se vzpostavijo kompozicijski principi, ki jih imenujemo »principi zagotavljanja enotnosti«. To so principi bližine, ponavljanja in zaprte oblike (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
Oblika, ki jo otrok v tej fazi ustvari, že simbolizira neko stvar. To je lahko on sam, družina, žival ipd. Ko otrok opazuje odraslega med pisanjem, se zaveda, da je tudi pisava reprezentacija nečesa. Otroka to fascinira in si tudi sam želi pisati. Opazi, da je pisava drugačna od risbe in da je ne razume. Pisavo oblikuje po oblikovnih značilnostih, ki jih vidi v pisavi odraslega. Prvo fazo v razvoju pisave imenujemo predfonetična faza in se časovno ujema s stopnjo simbolov ali shem.
5.2.1 Predfonetična faza (od drugega do četrtega leta)
Slika 14: Začetki pisave 1
20 Slika 15: Začetki pisave 2
Na zgornjih risbah (slika 15 in slika 16) lahko opazimo zametke pisave. Črke so sestavljene iz lomljenih črt in so enobarvne. Na sliki 15 je otrok uporabil rjav flomaster, na sliki 16 pa rdečega.
Slika 15 je podobna risbi glavonožcev (slika 13), kjer je oblika členjena navznoter in navzven.
Način členjenja navzven smo poimenovali po logiki centrične organizacije. Na risbi pisave (slika 15) opazimo znake, podobne črkam, ki niso zaključene oblike, temveč samostojni znaki.
Znaki, podobni črkam, niso pisani v linearni vrsti, ampak so razporejeni okrog črke U. Tako se način centrične organizacije na risbi kaže tudi pri organizaciji pisanja črkam podobnih znakov.
Zanimivo je, da čeprav so črke pisane v črtni zvezek, pri otroku še vedno prevladuje centrični način organizacije oblik.
Na risbi (slika 16) pa opazimo ravno nasprotno. Črke so pisane v ravni vrsti od leve proti desni.
Obstajata dve možni razlagi za zgornji pojav. Prva in manj verjetna razlaga je, da je otrok že vzpostavil odnos med oblikami in formatom, kar je značilno šele za otroke, stare med pet in sedem let. Druga, verjetnejša razlaga pa je, da je otrok v tem primeru nazorneje kopiral pisavo odrasle osebe in je v risbi še vedno v fazi izločitve barvne lise.
21 V raziskavi, ki je omenjena zgoraj in so jo izvedli na 48 otrocih, starih med štiri in pet let, so ugotovili, da le 14 otrok ni zadostilo kriteriju za pisanje od leve proti desni. Od tega je bilo devet otrok, ki so za pisanje črk uporabljali majhne in kratke poteze, le da te niso bile pisane linearno od leve proti desni (Brenneman, Massey, Machado, Gelman, 1996).
Predvidevamo lahko, da je bilo teh devet otrok med mlajšimi v raziskavi (štiri leta), kar je primerljivo s koncem prve faze v razvoju pisave.
V odnosu do likovnega prostora se tudi tukaj pojavi jasno razločevanje med figuro in ozadjem.
V odnosu do likovne kompozicije lahko na sliki pisave (slika 16) opazimo kompozicijski princip bližine. Drugih kompozicijskih principov ni zaznati.
Do naključnega prekrivanja v tej fazi pri risbi ne prihaja več. Razlog je otrokova želja po jasni reprezentaciji oblike, ločena figura od ozadja pa je še tako sveža, da otrok v tej fazi še ni sposoben načrtnega prekrivanja v smislu gradnje prostora. Pri pisavi prav tako ne prihaja do prekrivanja, kar pa je tudi njena lastnost(J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
Slika 16: Atoonia
Na zgornji sliki 3-letnice (slika 17) lahko opazimo risbo in pisavo na istem kosu papirja. Deklica je za risbo uporabila tri barve, in sicer rumeno, zeleno in rdečo. Opaziti je tudi srebrn kos folije,
22 prilepljen na list papirja. Kot velik privlak pozornosti delujeta rdeči in zeleni lisi. Na sredini opazimo glavonožca, pri katerem je opaziti členjenje oblike navznoter in navzven, po logiki centrične organizacije. V odnosu do likovnega prostora tudi tukaj opazimo razločevanje med figuro in ozadjem. V odnosu do likovne kompozicije lahko opazimo principe zagotavljanja enotnosti. Pri risbi (slika 17) je deklica že vzpostavila odnose med oblikami, ne pa še med oblikami in formatom.
Pisavo je opaziti na levem robu risbe (slika 17). Pisana je od zgoraj navzdol. Zelo zanimivo pa je, da so črke v ležeči smeri, kar nakazuje na to, da je deklica besedo najverjetneje pisala tako, da je obrnila list papirja. V pisavi lahko prepoznamo črke A, T, O, N in I. V primerjavi z zgornjima dvema pisavama (slika 15 in slika 16) so tukaj črke oblikovane lepše in pravilnejše.
Črke so pisane v dokaj ravni liniji, od leve proti desni. Po prostoru niso razporejene po principu centrične organizacije, kakor je to opaziti pri risbi (slika 17). Tukaj je pisava podobna spodnji sliki zgornje pisave (slika 16), ki je prav tako pisana v ravni vrsti, od leve proti desni. Zgoraj smo puščali odprto možnost, da je otrok te pisave (slika 16) pri risbi že na nivoju talne črte.
Tukaj smo opazili, da to ne drži. Kot drugo možnost za razlago smo omenili nazorno kopiranje odrasle osebe. Menim, da je otrok tako kot pri risbi tudi pri pisavi še vedno na nivoju odnosov med oblikami, ne pa tudi med oblikami in formatom. Spremeni se le to, da ko otrok opazuje pisavo odraslih, ugotovi, da je odnos oblik (črk) pri pisavi zaporeden, skupek zaporednih oblik pa nato na list papirja razporedi naključno.
23
5.3 Likovno izražanje med četrtim in petim letom
Slika 17: Na izlet
Na sliki 18 opazimo avto, ki se pelje v levo stran. Pogled nam pritegnejo in zadržijo točke, ki so ene izmed osnovnih likovnih prvin. Kot točko zaznamo oranžen avto, obe kolesi, sonce in zadnje luči. Aktivna linija se na risbi pojavi pri sončnih žarkih. Medialna linija omejuje tla, kolesi, sonce in avto, pasivna linija pa določa lastnosti pobarvanih ploskev. Barve, ki jih otrok na risbi uporabi, so črna, oranžna, rumena in modra.
Oblike po prostoru niso več razporejene po logiki centrične organizacije, ampak se pri risbi pojavi talna črta. Ta nakazuje na to, da je otrok vzpostavil odnos med oblikami in celoto. List papirja otroku tako kot prej ne predstavlja več neskončne površine, temveč mu talna ploskev razdeli list papirja na zgornji in spodnji rob, ki predstavlja mejo formata. Tak način oblikovanja likovnega prostora in likovne kompozicije se imenuje pasovno vezana kompozicija. Ta je glede na odnos oblik do formata opredeljena zgoraj in spodaj, levo in desno pa ni jasno definirana, zato je v ti dve smeri odprta. Kompozicija daje obliko traku ali pasu(J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
Otrok ima v tej fazi še vedno potrebo po absolutni jasnosti, zato oblik ne prekriva, prav tako še ne prihaja do stopnjevanja velikosti, ki bi prostor odprlo v globino. Zaradi talne črte je format
24 omejen z zgornjim in spodnjim robom. Zaradi vseh teh lastnosti je za otroško risbo v tem obdobju možna le ena kompozicijska in prostorska razporeditev, in sicer pasovno linearna razporeditev oblik po talni ravnini. Taka razporeditev pa daje občutek rigidnosti. To lahko opazujemo na spodnjih dveh fotografijah (slika 19 in slika 20)(J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
Slika 18: Moja družina 1
25 Slika 19: Moja družina 2
26 5.3.1 Polfonetična faza (od četrtega do petega leta)
Slika 20: Pisava 4-letnega Andraža
Zgornja slika (slika 21) je pisana s črno barvico. V njej lahko prepoznamo besedo Andraž.
Druge besede nimajo pomena. Otrok je uporabil deset črk, in sicer N, D, R, A, Ž, M, T, V, U, G. Besede so pisane na sredino lista, od leve proti desni. Zelo zanimivo se mi zdi, kako so te besede nastajale. Otrok je napisal skupek črk in naredil presledek. Ko je končal, je svojo pisavo pregledal in presledke zapolnil z dodatnimi črkami. To nakazuje na to, da je otrok v fazi pisave še vedno na nivoju odnosa med oblikami. Oblike niza zaporedno in prazen prostor je prostor, ki ga je treba zapolniti. Lahko, da otrok opazi, da odrasli pišejo presledke med besedami, vendar pri njem prevladuje kompozicijski princip bližine. Prav tako otrok niza črke eno za drugo, in ker jih še ne povezuje z glasom, mu presledki ne pomenijo veliko. V tej fazi piše črke glede na njihov videz in jih v večini ne pozna po imenih.
Na spodnji sliki (slika 22) pa lahko opazimo risbo in pisavo 4-letnega fantka. Na risbi sta uporabljeni le dve barvi, in sicer oranžna in vijolična. V zgornjem desnem kotu lahko opazimo prilepljen košček srebrne folije. Z oranžno barvo je potegnjena črta za noge, iz katerih sta potegnjeni še dve črti za roke. Vsaka roka ima tri prste. Z oranžno barvo je narisana tudi glava, ki je z vijolično prečrtana in z oranžno ponovno narisana desno od glave. Vijolična barva se na
27 risbi pojavi tudi na desni strani v obliki srčka. Beseda PALAČINKA je napisana brez napak z isto barvo, z manjšim pritiskom in tresočo roko. Risba nima veliko detajlov in ni natančno narisana, vendar je oseba že postavljena na talno ploskev. Menim, da je risba nastajala s strani dveh avtorjev, enega z oranžno barvo, starega štiri leta, in drugega z vijolično barvo. Pisavo bi glede na njene značilnosti razvrstila v prehodno fazo, ki je značilna za otroka, starega nekje med šestim in sedmim letom, torej šolskega otroka.
Slika 21: Palačinka
28
5.4 Likovno izražanje med petim in sedmim letom starosti
Slika 23: Moja vesela družina
29 Slika 24: Škrat
Kakor že pri prejšnjih risbah lahko tudi tukaj (slika 23 in slika 24) opazimo talno črto, ki pa je za to obdobje najbolj značilna. Otrok vzpostavi tukaj odnos med obliko in formatom in še vedno prevladuje pasovno vezana kompozicija. Do manjšega prekrivanja že prihaja (slika 24), vendar nič bistvenega ni skritega za drugim. Likovni razvoj se nadaljuje v risanju podrobnosti, kjer slika 23 prikazuje risbo 5-letnice, slika 24 pa 7-letnika. Tukaj je v številu podrobnosti opaziti precejšnjo spremembo. Pri barvi lahko opazimo, da je njihov izvor delno iz narave, delno pa še proizvod otrokove domišljije. Konkretno lahko na spodnji risbi (slika 24) opazimo veliko uporab barve, ki izhajajo iz narave, ter nekaj barv kot proizvod otrokove domišljije. Te opazimo na strehi hiše, fasadi in ustnicah škrata. Opazimo pa lahko tudi posplošene barvne znake v barvi sonca, trave in oblaka. Otroci se v tej starosti najraje izražajo s pestrimi, nasičenimi in nasprotnimi barvami, kar lahko opazimo tudi na zgornjih dveh slikah (slika 23 in slika 24).
30 5.4.1 Fonetična faza (od petega do šestega leta)
Slika 25: Miklavž
Na zgornji sliki (slika 25) lahko opazimo Miklavža, levo od njega kup snega, desno pa hišo, zgoraj nad njim pa napis LEP PAZIK MIKLAVŠ. V presledku med LEP in PAZIK lahko opazimo črko R, ki jo je otrok napisal, vendar jo je nato prebarval, ker mu na tistem mestu ni bila všeč. Otroci so v tej fazi sposobni predstaviti zvoke s primernimi črkami in uporabljajo izmišljeno izgovorjavo v besedah, kjer nekaj črk ni pravilnih. Zgornji napis tako otrok prebere:
Lep praznik Miklavž (izgovori Miklavš). V primerjavi s prejšnjimi slikami pisav lahko opazimo, da otrok tukaj že sestavi skupek smiselnih besed. Slovnično niso čisto pravilne, vendar že lahko razberemo pomen. Poleg tega pa otrok tukaj prvič začne pisati v levem zgornjem kotu in nadaljuje proti desnem zgornjem kotu. Uporabi tudi presledke. Otrok se pri pisanju drži zgornjega roba formata, prav tako pa upošteva levi in desni rob. Zaznamo zaporedne odnose med oblikami, ki jih otrok uvrsti v format. Opazimo lahko, da je tukaj otrok na nivoju pisave usvojil odnos med oblikami in formatom. Tudi na nivoju risbe je otrok usvojil odnos med oblikami in formatom, saj opazimo uporabo talne črte.
31 5.4.2 Prehodna faza (od šestega do sedmega leta)
Slika 26: Čriček v luknjici
Na zgornji risbi (slika 26) lahko opazimo fantka, ki želi spraviti črička iz luknjice. Zgoraj je napis: ČRIČEK JE VELUKNICI ČRIČEK JE PEIRŠOV VAN IZLUKNICE. Opazimo že daljši sestavek, z manjšimi napakami, vendar lahko razberemo vsebino. Otrok piše od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Na nivoju pisave je tudi v tem primeru že v fazi odnosa med oblikami in formatom. Na risbi opazimo talno črto, kar nakazuje na to, da je otrok tudi na risbi na nivoju odnosa med oblikami in formatom. Barve na risbi so povzete po naravi. Otrok je na risbi sebe upodobil klečečega ter obkrožil nahajanje črička.
32 Slika 27: Papiga na veji
Slika 28: Zunaj je začel pihati močan veter
33 Na zgornji sliki (slika 27) opazimo napis: PAPIGA JE NA VEJI. POŠTAR PRINESE PISMO.
Stavka sta pisana pravilno, od zgoraj navzdol, od leve proti desni.
Na sliki 28 pa lahko opazimo napis: Zunaj je začel pihati močan veter. Hani je odneslo balon.
Od prejšnjih pisav se ta razlikuje v tem, da je pisana z malimi tiskanimi črkami, velikimi začetnicami in pikami. Stavka sta pisana slovnično pravilno in, tako kot pri prejšnjih dveh (slika 26 in slika 27), od leve proti desni, od zgoraj navzdol.
5.5 Likovno izražanje med sedmim in dvanajstim letom starosti
Slika 29: Fotoaparat
Na zgornji sliki risbe 9-letnega fanta (slika 29) lahko opazimo s svinčnikom narisan fotoaparat.
Poleg svinčnika uporabi tudi rumeno in modro barvico. V tej fazi likovnega izražanja odnos zgoraj–spodaj zamenjajo kompleksni odnosi prekrivanja, stopnjevanja in zvračanja oblik. To otroku omogoči bistveno več možnosti v slikovni ploskvi. Do razumevanja prostora po teh načelih pa mora otrok najprej preiti na prvi pogled nerodne faze, kot so rentgenski vid, obratna perspektiva in tlačenje oblik. Na zgornji risbi lahko opazimo uporabo obrnjene perspektive (J.
Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
34 Otrokov likovni razvoj se tako nadaljuje v smeri zapiranja stranic formata in odpiranja le-tega v globino. Zaprto polje, imenovano ortogonalni format, zaradi odprtosti v globino omogoča neskončno oblikotvornih in kompozicijskih možnosti (J. Selan, predavanja in zasebna komunikacija, 2016).
5.5.1 Konvencionalna faza (od sedmega do dvanajstega leta)
Slika 30: Domača naloga
Zgornja slika kaže pisavo 8-letne deklice (slika 30). V tej fazi so velike in male pisane črke usvojene, od ločil pa uporablja vejico, piko in vprašaj. Za to fazo je značilno, da otrok piše besede z več zlogi iz spomina in se novih besed uči veliko hitreje. Pozornost se tukaj preusmeri z učenja črk na učenje načina združevanja besed v stavke. Nadaljnji razvoj učenja pisave se tako nadaljuje v smeri učenja pravopisa.
35
6. ZAKLJUČEK
V diplomskem delu sem raziskala podobnosti in razlike v razvoju risbe in pisave. Največ pozornosti sem namenila primerjavi na nivoju sintakse. V stopnji čečkanja otroci ustvarjajo naključne oblike, zato tukaj primerjava med risbo in pisavo še ni bila mogoča. V fazi izločitve barvne lise (od drugega do četrtega leta) se pri otroku že pojavi razločevanje med figuro in ozadjem, otrok tudi opazi, da poleg risbe obstaja še pisava, ki je prav tako reprezentacija nečesa.
Tako se pojavijo prvi znaki, ki so podobni črkam. Ti znaki so ustvarjeni na podlagi vidnega vtisa in jih otrok še ne povezuje z glasovi. Pri risbi otrok po prostoru postavlja oblike po naravni logiki centrične organizacije, kar pomeni, da najprej nariše eno obliko, druge pa razporedi okrog. Otrok je v tej fazi sposoben ustvarjati odnose med oblikami, ne pa tudi med oblikami in formatom. Pri pisavi je bilo pričakovano, da bo otrok tudi črke po prostoru postavil po naravni logiki centrične organizacije. Pričakovanja so se le delno uresničila. Na nekaterih risbah so bile črke res razporejene po principu centrične organizacije, na drugih pa so bile pisane v ravni črti, od leve proti desni. To bi lahko pomenilo le dvoje. Otrok je lahko že usvojil odnos med oblikami in formatom (značilen za otroke, stare od pet do sedem let) ali pa je nazorno kopiral pisavo odrasle osebe. Risba, na kateri se je pojavila tako risba kot pisava, je razkrila sledeče. Otrok je bil v risbi na nivoju odnosa med oblikami, kar pomeni, da pri pisavi ni mogel že usvojiti odnosa med oblikami in formatom. Ugotovila sem, da je otrok v tej fazi tudi pri pisavi še vedno na nivoju odnosa med oblikami, razlika je le ta, da je ugotovil, da je odnos med oblikami (črkami) pri pisavi zaporeden. Skupek zaporednih oblik pa je na list papirja razporejen naključno.
Pri risbah otrok, starih od štiri do pet let, je bilo opaziti, da se je pojavila nova organizacija prostora, in sicer talna črta. Tukaj so otroci že vzpostavili odnos med oblikami in formatom, talna črta pa jih je omejila z zgornjim in spodnjim robom. Ker imajo otroci še vedno potrebo po absolutni jasnosti, si oblike sledijo ena za drugo in se ne prekrivajo. To pa je tudi značilna oblika pisave. Za pisavo otroka, ki je že usvojil odnos med oblikami in formatom, bi bilo pričakovati, da je pisava pisana od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Pisava 4-letnika je bila tu še vedno na nivoju odnosa med oblikami, saj je bila pisana na sredino, črke so bile dodajane z vseh smeri, skupno jim je bilo le to, da so si sledile zaporedno.
Med petim in sedmim letom se razvoj risbe nadaljuje v smeri risanja podrobnosti, še vedno prevladuje talna črta. V razvoju risbe v tem obdobju ni veliko novega, se pa precej zgodi na področju pisave. Med petim in šestim letom je otrokova pisava prvič do zdaj postavljena v levi zgornji kot in pisana od leve proti desni. Prvič se pri pisavi vzpostavi tudi odnos med oblikami
36 in formatom. Otrok tukaj prvič sestavi skupek smiselnih besed in uporabi presledke. Med šestim in sedmim letom otrok sestavi že daljše sestavke, uporablja presledke in piše od leve proti desni in od zgoraj navzdol. Še vedno so prisotne slovnične napake, vendar se lahko razbere pomen.
Pri sedmih letih se otroci učijo slovnično pravilnega pisanja z malimi tiskanimi črkami, pišejo cele stavke in uporabljajo osnovna ločila. Med sedmim in dvanajstim letom gre razvoj risbe v odpiranje formata v globino, pri pisavi pa v smeri učenja pravopisa.
Na sintaktičnem nivoju sta si risba in pisava skozi celoten čas razvoja zelo blizu. Med drugim in četrtim letom imamo občutek, da je pisava zaradi svoje linearnosti bolj razvita, vendar smo dokazali, da temu ni tako. Med četrtim in petim letom otrok v risbi že preide na odnos med obliko in formatom, nakar pri pisavi do tega še ne pride. Med petim in sedmim letom otrok v risbi še vedno vzpostavlja odnose med oblikami in formatom, kar pa se tokrat zgodi tudi pri pisavi. Med sedmim in dvanajstim letom otroci obiskujejo prve štiri razrede osnovne šole, kjer se risba in pisava, vsaka v svoji smeri, razvijata naprej.
Na splošno bi lahko povzeli, da na nivoju sintakse pisava sledi razvoju risbe. Če sta pisava in risba tako močno povezani, je tukaj še eden od mnogih razlogov, zakaj je otrokovo likovno udejstvovanje v predšolskem obdobju izrednega pomena.
37
7. VIRI IN LITERATURA
Adi-Japha, E. in H. Freeman, N. (2001). Development of Differentiation Between Writing and Drawing Systems. Developmental Psychology, 37(1), str. 101–114. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/12125635_Development_of_differentiation_betwee n_writing_and_drawing_systems
Brenneman, K., Massey, C., Machado, S., Gelman, R. (1996). Young Children's Plans Differ for Writing and Drawing. Cognitive Development, 11(3), str. 397–419. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/222505127_Young_children's_plans_differ_for_wri ting_and_drawing
Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora
Cairney, T. (2011). Literacy, families and learning. Pridobljeno s http://trevorcairney.blogspot.si/2011/03/eight-strategies-to-help-children.html
Gerlovič, A. in Gregorač, I. (1968). Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga
Selan, J. (2010). Likovna umetnost med primarnim in sekundarnim diskurzom (Doktorska disertacija, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana). Pridobljeno s http://pefprints.pef.unilj.si/588/2/Jurij_SELAN_Likovna_umetnost_med_primarnim_in_seku ndarnim_diskurzom.pdf
Selan, J. (2014). Temelj in namen likovnega izobraževanja: likovni jezik in likovna kompetenca. V T. Devjak (ur.), Sodobni pedagoški izzivi v teoriji in praksi. (str. 371–388).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: Rokus Klett.
Zupančič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana:
Debora
38
8. SLIKOVNI VIRI
Slika 1: Jezikovne ravni (Selan, 2014) Slika 2: Likovne ravni (Selan, 2014)
Slika 3: Začetki pisave 1. Dostopno 5. 5. 2016
(http://trevorcairney.blogspot.si/2011/03/eight-strategies-to-help-children.html) Slika 4: Začetki pisave 2. Lasten vir
Slika 5: Pisava 4-letnega Andraža. Lasten vir Slika 6: Pobiram rože. Dostopno 5. 5. 2016
(http://www.readingrockets.org/firstyear/fyt.php?CAT=34) Slika 7: Miklavž. Lasten vir
Slika 8: Florida. Dostopno 5. 5. 2016
(http://www.readingrockets.org/firstyear/fyt.php?CAT=34) Slika 9: Čriček v luknjici. Lasten vir
Slika 10: Zunaj je začel pihati močan veter. Lasten vir Slika 11: Likovnojezikovna primerjava. Lasten vir
Slika 12: Čačka. Dostopno 5. 5. 2016 (http://planningwithkids.com/2010/08/03/childrens- drawing-stages/)
Slika 13: Glavonožec. Dostopno 5. 5. 2016
(https://www.flickr.com/photos/artdevegas/2165733135/in/photostream/) Slika 14: Glavonožci. Dostopno 30. 5. 2016
(https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Child_drawing_age_3_crayon_on_paper.jpg) Slika 15: Začetki pisave 1. Lasten vir
Slika 16: Začetki pisave 2. Lasten vir Slika 17: Atoonia. Lasten vir
Slika 18: Na izlet. Lasten vir
Slika 19: Moja Družina 1. Lasten vir Slika 20: Moja družina 2. Lasten vir
Slika 21: Pisava 4-letnega Andraža. Lasten vir Slika 23: Moja vesela družina. Lasten vir Slika 24: Škrat. Lasten vir
Slika 25: Miklavž. Lasten vir
Slika 26: Čriček v luknjici. Lasten vir
39 Slika 27: Papiga na veji. Lasten vir
Slika 28: Zunaj je začel pihati močan veter. Lasten vir Slika 29: Fotoaparat. Lasten vir
Slika 30: Domača naloga. Lasten vir
