Delo Zmaga Hrušovarja: vzpon masovne živinoreje v Sloveniji med letoma 1950 in 1971

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO

VALENTINA FORJAN

Delo Zmaga Hrušovarja: vzpon masovne živinoreje v Sloveniji med letoma 1950 in 1971

Diplomsko delo

Ljubljana, 2021

(2)

2

(3)

3

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO

Delo Zmaga Hrušovarja: vzpon masovne živinoreje v Sloveniji med letoma 1950 in 1971

Diplomsko delo

Avtor: Valentina Forjan Mentorica:

izr. prof. dr. Kornelija Ajlec

Ljubljana, 2021

(4)

4 Zahvala

Zahvaljujem se mentorici, izr. prof. dr. Korneliji Ajlec, da je sprejela mentorstvo kljub temu, da je imela že vsa mesta zapolnjena ter mi pomagala oblikovati mojo idejo in z njo priti do realizacije.

Posebna zahvala družini Koenig-Hrušovar, ki mi je predala osebni arhiv Zmaga Hrušovarja za potrebe moje diplomske naloge in mi pri vsakem vprašanju priskočila na pomoč.

Prav tako se zahvaljujem moji družini za vso pomoč in spodbujanje, da zmorem, kljub situaciji v kateri smo se znašli. Hvala mami, oči in Vesna!

Hvala Ambrožu, ki je verjel vame tudi ko sama nisem in za vso potrpežljivost, ki mi jo je namenil.

(5)

5 Izvleček

DELO ZMAGA HRUŠOVARJA: VZPON MASOVNE ŽIVINOREJE V SLOVENIJI MED LETOMA 1950-1971

Diplomsko delo se osredotoča na obdobje med letoma 1950 in 1971 ter opisuje dogodke in razvoj, ki so bili ključni za vzpon masovne živinoreje v Sloveniji. Prikazuje celoten proces razvijanja kmetijske proizvodnje od povojnega obdobja naprej in predstavlja glavne strokovnjake na tem področju. Delo Zmaga Hrušovarja in njegovih sodelavcev je prisotno skozi vso pot uveljavljanja in načrtovanja novih tehnoloških načinov za čimbolj učinkovito delovanje farm in oskrbo živali. Začetek diplomskega dela se začne nekaj let po vojni in prikazuje težke razmere za prebivalstvo, politično in gospodarsko ureditev ter predstavlja zametke in ideje o boljši oskrbi in željo po boljšem položaju kmetijske panoge. Naloga zajema pomembne politične in gospodarske dogodke povezane s kmetijstvom v omenjenem obdobju ter podroben razvoj Farme Ihan ter Agrokombinata Emona pod vodstvom Zmaga Hrušovarja. Skozi življenjepis Zmaga Hrušovarja in njegovih pomembnih prelomnic na poslovnem področju se delo osredotoča na pomembne dosežke in njegovo pristnost pri ključnih dogovorih za razvoj živinoreje pri nas. Delo pokaže okviren razvoj perutninskih in govejih farm z večjo osredotočenostjo na prašičerejo ter opiše modele po katerih so se agronomi in ostali strokovnjaki na tem področju zgledovali. Naloga opiše kako pomembna je bila nacionalna zavest, saj so ravno zaradi nje izobraženi mladi ljudje ostali na domačih tleh in samoiniciativno začeli predstavljati različne ideje, ki bi pripomogle k zmanjšanju težav pomanjkanja prehrane in slabih razmer za kmetijstvo.

Ključne besede: kmetijstvo, masovna živinoreja, Slovenija, Zmago Hrušovar, Farma Ihan, Agrokombinat Emona.

Abstract

WORK OF ZMAGO HRUŠOVAR: THE RISE OF MASS LIVESTOCK FARMING IN SLOVENIA BETWEEN 1950-1971

This diploma thesis focuses on the period from 1950 to 1971 and describes the main events and development of the rise of mass livestock farming in Slovenia. Shows the whole process of farming improvement after the Second World War and presents the most important experts in agriculture. Work of Zmago Hrušovar and his co-workers is present throughout the whole path of establishing new technological ways for the farms and animal care. The beginning of the

(6)

6

diploma thesis begins a few years after the war and shows the difficult situations for the community, political and economic system and presents the introduction of ideas for better care and better environment for the agricultural sector. The work encompasses important political and economic events related to agriculture in the mentioned period and describes detailed development of Farma Ihan and Agrokombinat Emona under the management of Zmago Hrušovar. The work focuses on important achievements for the evolution of Slovenian farming through the biography of Zmago Hrušovar and his business career. The thesis shows the brief development of poultry and cattle farming but in the centre of thesis represents pig farming. It describes different models that agronomists followed and how important Slovenia was for the young, educated people, who stayed here and represented various new ideas for helping with hunger and economic stagnation.

Key words: farming, mass farming production, Slovenia, Zmago Hrušovar, Farm Ihan, the Agriculture cooperation Emona

(7)

7 Kazalo vsebine

Uvod ... 9

1. Oris povojnega obdobja v Jugoslaviji in pri nas ... 10

1.1. Politično in gospodarsko stanje v Jugoslaviji ... 11

1.2. Politično in gospodarsko stanje v Sloveniji ... 12

2. Zmago Hrušovar - življenje ... 15

3. Začetki masovne živinoreje ... 17

3.1. Agrokombinat Emona ... 17

3.2. Perutninska farma v Zalogu ... 18

3.3. Govedoreja ... 19

4. Obnova kmetijske panoge ... 20

4.1. Razvoj prašičerejske industrijske proizvodnje ... 21

5. Farma Ihan ... 21

5.1. Ihanska tehnologija v tujini ... 23

6. Zmago Hrušovar in njegova vloga pri razvoju kmetijstva pri nas ... 23

6.1. Sprejem pomembnih politikov in predstavitev masovne živinoreje v Sloveniji ... 24

6.2. Izvoz plemenskih prašičev s pomočjo letal ... 26

7. Zaključek ... 27

8. Viri in literatura ... 28

(8)

8 Kazalo slik:

Slika 1: Priznanje za delo (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja) ... 16 Slika 1: Priznanje za delo ... 16 Slika 2: potrdilo o prejemu priznanja (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja) ... 16 Slika 3 Od leve proti desni: Lucijan Krivec, Tito, Zmago Hrušovar (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja) ... 24 Slika 4: Ogled Farme Ihan; Tito in Zmago Hrušovar (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja) ... 24 Slika 5 Od leve proti desni: Lucijan Krivec, Josip Broz - Tito, Nikita Hruščov, Zmago

Hrušovar, minister Janez Perovšek (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja) ... 25 Slika 7: Zmago Hrušovar (drugi iz leve proti desni) razkazuje farmo na Smledniku (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja) ... 25 Slika 6: Z. Hrušovar in N. Hruščov na ogledu Farme Ihan (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja) 25

(9)

9

Uvod

Življenje in delo Zmaga Hrušovarja je bilo izjemno aktivno, uspešno in predvsem usmerjeno v vedno iskren in pošten odnos tako z družino kot tudi s sodelavci, ki jih tekom njegovega življenja ni bilo malo. Skozi njegovo življenje bom opisala njegovo vlogo pri vzponu masovne živinoreje na slovenskih farmah in razvoju kmetijske panoge v Sloveniji v letih med 1950 in 1971, ko se je skupaj z družino odselil v tujino in zapustil Slovenijo.

Da pa bi razumeli gospodarsko in politično stanje v katerem se je znašla Slovenija, sem v nalogo vključila tudi pomembne dogodke, ki so se zgodili v Jugoslaviji in na splošno v svetu v tem obdobju. Ustanavljanje agrokombinatov je kljub večkratni splošni gospodarski krizi prineslo nov zagon v kmetijstvu in velik napredek s strani mladih agronomov.

Povojno obdobje je tako v Jugoslovanskem prostoru kot v vseh posameznih republikah povzročilo mešane občutke pri ljudeh. Znašli so se v porušenih mestih, kjer je leta vladala panika in negotovost, zdaj pa je kljub vsemu prišel občutek miru in složnosti. Želja po boljšem življenju in motivacija v ljudeh je bila ključna za obnovo infrastrukture, gospodarstva in politike.

Kmetijska panoga je bila takoj po vojni razmeroma sekundarnega pomena, saj vanjo niso vlagali, pa tudi niso videli razloga za razvoj le te. Ko je začela strmo naraščati potreba po hrani, hrane pa ni bilo moč dobiti je vodstvo reševalo situacijo na različne načine. Po zaključnih ugotovitvah teh začasnih rešitev so ugotovili, da se niso obrestovale in končno so predali problem za to izučenim strokovnjakom. Posesti namenjene kmetijstvu in živinoreji so začeli voditi agronomi in njihova primarna naloga je bila skrb za čim več pridelkov ter prirejo mesa.

Po uspešni vzpostavitvi novega sistema in novih tehnologij so začeli z gradnjo farm po Sloveniji in v tujini. Uvažali so različne pasme perutnine, goveda in prašičev. Njihov uspeh se je širil in farme so gostile pomembne politike takratnega sveta. V nalogi je več fotografij, ki prikazujejo velike osebnosti in vodstvo Agrokombinata Emona z Zmagom Hrušovarjem na čelu.

Literaturo in vire sem črpala iz osebnega arhiva, ki mi ga je osebno podarila družina Zmaga Hrušovarja, iz pogovorov z njegovimi bivšimi sodelavci in ljudmi, ki so ga poznali ter knjigami in članki iz časopisov, ki opisujejo njegove dosežke in sodelovanje z visokimi uradniki takratnega sveta. Osebni arhiv vključuje ogromno fotografij, različnih člankov, vsa njegova spričevala in življenjepise, ki jih je lastno ročno napisal za različne namene.

(10)

10

1. Oris povojnega obdobja v Jugoslaviji in pri nas

V časih pred in med drugo svetovno vojno je bilo preživeti na vasi težko. Majhne posesti so pridelale hrano le zase in zato je kmetijska proizvodnja vsa ta leta obstala na točki enostavne produkcije ter pretežno naturalna. Izobrazba ljudi je bila slaba, prav tako pismenost. Po podatkih naj bi bilo leta 1931 petinštirideset odstotkov ljudi nepismenih. Zdravstvo ni bilo organizirano, umrljivost je bila visoka. Povojno obdobje je prineslo hitro gospodarsko rast, razvoj industrijske proizvodnje, sčasoma je napredovalo tudi kmetijstvo.¹

Kljub optimizmu po vojni se je Jugoslavija znašla v zelo slabem stanju; stavbe so bile porušene, uničene so bile železniške poti, požgana industrijska poslopja ter izguba ogromno ljudi. Poleg vsega pa je vladala panika kje in kako priti do hrane. Lakota je ljudem prizadejala veliko težav. Glavna pomoč je prišla od Unrre (Organizacija združenih narodov za pomoč in obnovo). Pomemben podatek je, da naj bi nudili pomoč ljudem ne glede na njihovo politično prepričanje.²

Unrrina pomoč Jugoslaviji je pripomogla k učinkovitejši obnovi industrije, premogovništva in ostalih tovarn. Unrra je Jugoslavijo razdelila na tri cone potrebne pomoči.

Slovenija je bila uvrščena v drugo cono, kjer so določili 50% pomanjkanje pomembnih surovin in potrebščin.³

Življenjski standard ljudi je bil na splošno zelo nizek. Prebivalstvu so primanjkovale osnovne življenjske potrebščine. Težko je bilo kupiti oblačila, opremo za stanovanja, stranišča so bila skupna več stanovalcem v stanovanjski hiši.⁴

Kmetje svojih pridelovalnih viškov niso mogli sami prodati in vsa njihova živina je bila nadzorovana. Dovoljena jim je bila določena količina, ki so jo lahko obdržali zase. Poleg pomoči Unrre so oblasti prisilno odkupovale pridelke in živino od kmetov ter nato organizirano razdeljevale živila z različnimi živilskimi kuponi. Vsak prebivalec je imel na kuponu napisano koliko osnovnih živil in oblek mu pripada po določilih države. Takšen način se je imenoval racionirana preskrba in se je obdržal do leta 1948. Do leta 1952 je bilo še vedno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, težavo pa so reševali z 'garantirano preskrbo' kar je pomenilo,

1 Zdunić, Tovariš Tito, 11

2 Krklec, Zvrko, Stuparić, Popović, Mi smo Titovi, Tito je naš, 118

3 Ajlec, UNRRA v Jugoslaviji in Sloveniji, 85, 89

4 Nećak, Repe, Oris sodobne obče in slovenske zgodovine, 243

(11)

11

da so izbrane skupine ljudi dobile kupončke s katerimi so jim bile zagotovljene določene dobrine.⁵

Težava pri racionirani preskrbi se je pojavila, ker je začelo zmanjkovati osnovnih živil, Unrra pa ni več pošiljala toliko pomoči kot so jo potrebovali. Vse bolj so zmanjševali število prejemnikov in zato so težili k novim načinom in boljšim rešitvam. Stanje se je popravilo šele v začetku petdesetih let, ko se je začelo razvijati kmetijstvo in ostale sorodne panoge. ⁶

Obdobje po vojni je bil čas sprememb v življenju ljudi, ki so živeli v Sloveniji. Celotna dežela je bila na pogled veliko gradbišče. Potrebna je bila elektrifikacija, industrializacija, finančna, davčna in agrarna reforma. ⁷

Po volitvah 1945 so začeli z uresničitvijo agrarne reforme, ki ni bila izvedena do konca.

Decembra 1946 so sprejeli Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij⁸, kar je pomenilo da so posestva, ki so bila pred vojno večinoma v rokah cerkve po sprejetju zakona v celoti prešla pod državno oblast in upravo.⁹

Želja v ljudeh po boljšem življenju je bila močna, zato je bilo veliko prostovoljnega dela predvsem pri gradnji novih poslovnih stavb ter tovarn. V petdesetih letih se je začela hitra obnova gospodarstva in njena rast. Zemljo so razdelili kmetom.¹⁰

1.1. Politično in gospodarsko stanje v Jugoslaviji

Leta 1947 se je na Poljskem vzpostavil informacijski biro komunističnih partij/informbiro, nasledil naj bi med vojno ukinjeno kominterno. To naj bi bilo združenje komunističnih partij, ki so se lahko prostovoljno pridružile. Glavna naloga te mednarodne organizacije pa naj bi bila vzpostavitev dobrih odnosov in medsebojnega sodelovanja. Leta 1948 je sledil spor z informbirojem in ukinitev vseh ekonomskih povezav s Sovjetsko zvezo. ¹¹

Po sporu z informbirojem je stanje v Jugoslaviji slabelo. Jugoslavija se je popolnoma izolirala, ravno v času ko je bilo največje pomanjkanje osnovnih dobrin za preživetje. Veliko finančnih sredstev je zopet šlo za obrambne namene in za sabo potegnilo nazadovanje že tako slabega življenjskega standarda ljudi. Vodstvo države se je zavedalo, da bodo potrebne celovite

5 Prav tam, 271

6 Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, 19

8 Uradni list FLRJ: https://www.kamra.si/mm-elementi/item/jugoslovanski-zakon-o-nacionalizaciji-iz-leta- 1946.html, (dostop: april 2021)

9 Krivec, 41 let s Farmo Ihan, 13

11 Zdunić, Tovariš Tito, 93

(12)

12

spremembe tako pri vodenju kot tudi načinu mišljenja ljudi. Začeli so z uvajanjem decentraliziranega modela samoupravljanja, ki bi spodbudil sodelovanje in vodenje delavskih skupin ter jim dal več pristojnosti, država pa bi vse panoge samo usmerjala in skrbela za organizacijo.¹²

Največja sprememba je bila, da je takšna gospodarska ureditev temeljila na družbeni lastnini ter dopuščala delavcem upravljanje podjetij. Sistem je bil po letu 1952 še večkrat spremenjen in dodelan z raznimi novimi dosegljivimi letnimi načrti ter sproščanjem notranje trgovine. Tako je ostalo večinoma nespremenjeno do začetka šestdesetih let. ¹³

Ljudje so po letu 1950 gradili, obnavljali mesta in predvsem bili enotni. Prvi petletni načrt je bil nekoliko preveč široko zastavljen in ni uspel s takšnim hitrim razvojem kot so pričakovali. Kot rezultat so nekatere gospodarske panoge še vseeno močno zaostajale s svojim napredkom.

»Edvard Kardelj je junija 1949 govoril: naša naloga je, da kar se da uspešneje dokončamo petletni načrt in da ustvarimo pogoje, da bi ga vsaj ponekod tudi presegali.« ¹⁴

Po letu 1950 vedno več izobraženih ljudi, ki so lahko pripomogli k razvoju dežele. ¹⁵ Kljub hitremu razvijanju gospodarstva in industrije pa je lakota še vedno predstavljala velik problem. Konec štiridesetih let je v nekaterih žitorodnih pokrajinah (Slavonija, Vojvodina, …) še vedno vladalo vojno stanje, kar je še dodatno oteževalo obdelavo njiv in pridelavo najnujnejših živil. V petdesetih letih pa je še bolj kot vojno stanje, težave povzročala suša, ki je prizadela te kraje.¹⁶

Po deželah se je širilo geslo mladih: »Ne bo počitka, dokler bo trajala obnova!« ¹⁷

1.2. Politično in gospodarsko stanje v Sloveniji

Ko je bilo sredi petdesetih let konec kolektivizacije se je kmetijstvo počasi in vztrajno začelo razvijati. Ves čas je Jugoslavija poskušala posodobiti in urediti gospodarstvo do te mere, da bi bilo karseda uspešno in dobičkonosno.¹⁸

13 Prinčič, slovensko gospodarstvo 1955-1970, 17

14 Krklec, Zvrko, Popović, 1975, 127

15 Krklec, Zvrko, Stuparić, Popović, Mi smo Titovi, Tito je naš, 143

16 Matošec, Heroj Tito, 119

17 Matošec 1973,119

(13)

13

Po prvem petletnem načrtu, ki ga je osnoval Boris Kidrič, naj bi kmetijska panoga pridelala dovolj ne samo za domačo rabo ampak tudi ustvarila presežek in s tem dovolj dobička.

Ta načrt ni uspel, pridelka ni bilo dovolj, kmetijstvo pa še zdaleč ni bilo urejeno da bi lahko ustvarjali presežke.¹⁹

Izoblikovani sta bili dve gospodarski politiki. Prva je temeljila na podlagi hitre gospodarske rasti in zagovarjala pospešeno industrializacijo ter dodaten razvoj že obstoječih gospodarskih panog. Osredotočala se je predvsem na težko industrijo, ostale panoge so slabele in niso imele primarnega pomena. Predstavnik in velik zagovornik te veje je bil prav Kidrič. Po njegovi smrti se je začela oblikovati nova gospodarska politika, ki naj bi poskrbela za investicije v ostale panoge ter pomagala pri razvoju zaostalih držav. Zagovarjali so celosten razvoj gospodarstva. Poleg razvoja prometnih cest, rudnikov, lesne ter predelovalne industrije so se osredotočili tudi na kmetijstvo, ki je nazadovalo v prejšnji gospodarski politiki.²⁰

Nova gospodarska politika je za uspešno delovanje imela 11 zahtev. Tretja na seznamu je bila namenjena posodobitvi kmetijske panoge. Glavni cilj je bil, da kmetje prostovoljno sodelujejo pri prodaji svojih presežkov in da zadruga poskrbi za odkup pridelkov. Kmetijske zadruge pa naj bi kmetu v zameno omogočile nakup opreme po nižji ceni ter tako izboljšale kmečki življenjski standard. Velike naložbe so šle za državna posestva ter kmetijske pripomočke, traktorje, orodje. Konec petdesetih let je število traktorjev v lasti državnih posesti in v lasti zadrug naraslo za več kot enkrat.²¹

Želja, da bi kmetje prostovoljno oddajali svoje viške v zadruge je bila zgolj utvara, zato se tudi ta način oddajanja kmečkih pridelkov in koristi kmetom pri nakupu opreme ni obrestovala. Tako je vodstvo Jugoslavije in Slovenije predalo kmetijsko panogo strokovnjakom na tem področju in odobrilo razvoj masovne živinoreje z ustanavljanjem farm.²²

V začetku šestdesetih let je prišla nepričakovana gospodarska kriza. Cene so se dvigale in povpraševanje je bilo večje od pridelanega, drugi realnejši petletni gospodarski načrt se tako zopet ni popolnoma uresničil in se predčasno končal. Denarna sredstva, ki so bila namenjena spodbujanju in napredku kmetijstva so zamujala in panoga je zastajala. Situacija ni bila enaka v vseh republikah. Slovenija in Hrvaška sta skupaj tvorili razvitejši ter naprednejši del Jugoslavije, ki se je v teh letih počasi začel odpirati in pričel z izvozom industrijskih proizvodov

19 Prinčič, slovensko gospodarstvo 1955-1970, 24

20 Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, 8, 96

21 Prinčič, slovensko gospodarstvo 1955-1970, 26, 78

22 Krivec, 41 let Farme Ihan, 5

(14)

14

in kmetijskih viškov ter spodbujal sodelovanje z drugimi državami. Posledica odpiranja meja je bila, da so se ljudje množično izseljevali kar je nakazovalo na prihajajočo novo težavo s pomanjkanjem kadra in strokovnjakov. Slovenija in Hrvaška sta zagovarjali dejstvo, da je potrebno vlagati v vse republike enako s skupnim namenom za učinkovitejše gospodarstvo v državi. Ostale republike so se zahtevi Slovenije in Hrvaške upirale in zahtevale usmeritev investiranja v njihovo gospodarstvo. V šestdesetih letih je začelo prihajati do vse večjega nestrinjanja med slovenskim in jugoslovanskim gospodarstvom z Borisom Kraigherjem in Stanetom Kavčičem na čelu, ki sta zagovarjala proces decentralizacije. Do nesporazumov je začelo prihajati zaradi nestrinjanja pri vlaganju finančnih vložkov Jugoslavije v industrijo in tovarne nerazvitih republik ter sprejemanja določenih ukrepov in določil s strani države in brez seznanjenosti in soglasja nekaterih republiških izvršnih svetov. Med njih je spadala tudi Slovenija. ²³

Slovensko vodstvo je menilo, da ni potrebe po korenitih spremembah gospodarskih načrtov, ampak da je pomembno spodbujati že nastale panoge k razvoju in izboljšanju ter vpeljavi novih elementov predvsem v kmetijstvu in prometu. ²⁴

Boris Kraigher je leta 1965 na zvezni skupščini predstavil svojo idejo o rasti gospodarstva in poudaril pomembnost povezovanja s svetovnim trgom, kot pogoj za posodobitev različnih panog v republiki.²⁵

Konec šestdesetih let v Sloveniji je zaznamovala neuspešna gospodarska reforma.

Čeprav razvitejše republike, zaradi učinkovitejšega vodenja in več znanja o upravljanju ekonomskih poslov, niso bile v tako negativnih številkah in nazadovanju kot nerazvite, so vseeno občutile slabše rezultate kot so jih v sredini šestdesetih let predpostavljale. Zaznal se je upad industrijske proizvodnje, izvoza produktov, nezaposlenost je naraščala, zaloge produktov so ostajale v tovarnah, družbene dajatve so se višale.²⁶

Slovenija je v vseh teh letih težila k razvoju in čim naprednejšemu sistemu za vodenje gospodarstva in podpori vseh gospodarskih panog. Nerazvite republike v Jugoslaviji so Slovenijo in Hrvaško omejevale pri modernizaciji in hitremu razvoju, saj so morale zaradi vsedržavne politike s finančnimi sredstvi pomagati ostalim, ki so bile pomoči potrebne.²⁷

23 Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, 11, 60, 153

25 Prinčič, Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji, 212, 225

(15)

15

Kot posledica pomoči drugim je prišlo do krize tudi v kmetijski proizvodnji.

Agrokombinati so bili v dolgovih, cena uvoza je strmo narasla, vrednost hrane pa postala popolnoma nedostopna. Agrokombinat Emona je v tem času začel z gradnjo Maximarketa kar jih je še dodatno zadolžilo. Poleg vsega pa so ostali brez posla na Madagaskarju in v Nemški demokratični republiki. ²⁸ V načrtu so imeli gradnjo različnih kmetijskih obratov, vendar do realizacije ni prišlo.²⁹

Kljub vsem gospodarskim težavam, krizam in nazadovanju je imela Slovenija od sredine petdesetih let prejšnjega stoletja naprej na področju kmetijske panoge ogromno strokovnjakov, ki so s svojim znanjem in zagnanostjo uspešno razvili slovensko kmetijstvo in razvijali nove tehnologije za učinkovit vzpon masovne živinoreje pri nas. ³⁰

2. Zmago Hrušovar - življenje

Viktor Hrušovar ali kasneje Zmago Hrušovar se je rodil 16. septembra 1924 v Zabukovci pri Celju. Osnovno šolo je na najprej obiskoval v Grižah pri Celju in nato v Žalcu.

Svoje otroštvo je preživljal v naravi in že takrat navezal stik z živalmi, na začetku predvsem s perutnino. Že kot majhen deček je začel mešati različne pasme kokoši in tako spoznaval živalsko raznolikost in njene lastnosti. ³¹

Do začetka gimnazije je bil član organizacije Sokol. Njegovi starši so bili v drobno – buržoaznem razredu in ta pogled je vplival tudi nanj. V gimnaziji Zmago Hrušovar ni bil član nobene politično usmerjene organizacije. Obiskoval je realno gimnazijo v Celju (danes I.

gimnazija v Celju). Po njegovih pripovedovanjih sta v šolo skupaj zahajala s Karlom Destovnikom – Kajuhom, tako kot danes pogovorno imenujejo I. gimnazijo v Celju. ³²

Do leta 1942 je hodil v šolo nato je bil marca 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko.

Najprej je bil v Nemčiji nato Franciji potem pa na vzhodni fronti. Ker je bil kot Slovenec nezaupanja vreden s strani okupatorja je ugotovil, da ga ves čas nadzirajo in da so njegove možnosti za pobeg izjemno majhne. Med dopustom doma na Štajerskem se je hitro povezal s partizani in kar nekaj časa preživel v bolnišnici, saj je s tem postal nezanimiv za vojsko. Ko ga

29 Ljubljanska »Tehnika« na Madagaskarju, 3

31 Osebni arhiv Zmaga Hrušovarja, Krstni list, 1

32 Osebni arhiv Zmaga Hrušovarja, Gimnazijsko spričevalo, 1

(16)

16

niso več iskali je postal član partizanov julija 1944. Po kar nekaj premestitvah v različnih conah je na koncu opravljal delo radio-telegrafista v bližini Celja. ³³

Demobiliziran je bil leta 1945 in se nato novembra vpisal na Agronomsko fakulteto v Zagrebu. Po dveh letih študija v Zagrebu se je prepisal na takrat še Visoko šolo za plansko gospodarstvo v Sarajevu, kasneje preimenovano v Agronomsko fakulteto. V Sarajevu so začeli izobraževati v smeri planskega gospodarstva v povezavi s specializacijo v živinoreji kar pa ga je izredno zanimalo. Bil je nadarjen in uspešen študent, tekom študija je prejemal veliko različnih štipendij. ³⁴

Še preden je končal zadnji izpit na fakulteti ga je ministrstvo za kmetijstvo v Ljubljani leta 1949 zaposlilo kot pomočnika direktorja državnega posestva Kočevje, tam je opravljal svoje delo do avgusta 1950. Eno leto je potem deloval kot živinorejski referent v proizvodnem oddelku Ministrstva za državna posestva v Ljubljani, nato je postal direktor živinorejskega gospodarstva oziroma državnih posestev Kočevje.³⁵

Od 1. oktobra 1959 do 31. 12. 1963 je bil Zmago Hrušovar direktor podjetja Agrokombinat Ljubljana. Novembra 1959 je prejel priznanje za Red dela druge stopnje za njegovo delo s strani Federativne ljudske republike Jugoslavije.

Od leta 1964 do začetka leta 1970 pa je opravljal delo generalnega direktorja podjetja Agrokombinat Emona v Ljubljani. ³⁶

V letu 1967 je kot direktor Agrokombinata Emona sodeloval pri ureditvi in dokončanju Maximarketa v Ljubljani, takrat največje veleblagovnice v državi. Nato je še eno leto do 1971 ostal pomočnik generalnega direktorja podjetja Emona, Ljubljana³⁷. Po koncu letu se je z

33 Osebni arhiv Zmaga Hrušovarja, Življenjepis, 1

34 Prav tam, 1

35 Prav tam, 1

36 Prav tam, 2

37 Osebni arhiv Zmaga Hrušovarja, Sklep o prenehanju dela, 1

Slika 1: Priznanje za delo (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja)

Slika 2: Priznanje za delo Slika 3: potrdilo o prejemu priznanja (osebni

arhiv Zmaga Hrušovarja)

(17)

17

družino odpravil v tujino in tam še naprej opravljal svoj poklic v okviru agronomije in razvoju živinoreje. Njegovo vodenje in poznavanje zunanje trgovinskih dejavnosti je pripomoglo k razvoju živinoreje v Sloveniji. ³⁸

3. Začetki masovne živinoreje

Severna Amerika velja kot začetnica masovne proizvodnje živinoreje in velikih vlaganj v razvoj farm. Iz Amerike je ideja o velikih farmah perutnine, prašičev in govedi prišla v Evropo z zamikom, saj takrat evropski voditelji niso bili pripravljeni na velike investicije v kmetijsko panogo. ³⁹

Vojvodina je takrat predstavljala jugoslovansko kmetijstvo, saj so po koncu vojne tam naselili priseljence iz drugih republik kot poceni delovno silo ter vzpostavili večja državna posestva. V Sloveniji so bili enaki začetki s posestvom na Kočevskem, ki so bili namenjeni reševanju lakote in čim večji ter učinkovitejši proizvodnji mesa. ⁴⁰

Mladi agronomi so z idejami prišli do zaključka, da bi težave s pomanjkanjem mesa lahko rešili z ustanavljanjem farm za zaključeno proizvodnjo živali. To je pomenilo, da bi izvedli celoten proces od rojstva do zakola živali vse na enem mestu oziroma na eni farmi.

Izkušenj na domačih tleh praktično niso mogli imeti, saj takšnih vrst farm ni bilo ne pri nas ne v evropskem širšem področju. S pomočjo Zadružne zveze Jugoslavije so idejo počasi realizirali.

41

3.1. Agrokombinat Emona

V petdesetih letih je bilo ogromno manjših nepovezanih kmetij, zato je prihajalo do ideje, da bi se združevali v večje kmetijske sisteme in kot posledica teh idej so ustanovili agrokombinate. Vodili so jih strokovnjaki, ki so s svojim znanjem skrbeli za razvoj in prenovo kmetijske panoge. ⁴²

Agrokombinat je bila gospodarska enota združena iz več kmetijskih in industrijskih obratov,⁴³ ki je z izdatnimi finančnimi vložki uvajala novejšo tehnologijo ter skrbela za modernizacijo razvoja.⁴⁴ Prva takšna enota je bila ustanovljena z namenom preskrbe mesta

38 Hrušovar, Življenjepis, 1

41 Krivec, Farmska proizvodnja prašičev, 2

43 SSKJ: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=agrokombinat (dostop: marec 2021)

44 Ob prazniku Domžal - Uspešen razvoj kmetijstva v občini Domžale, 8

(18)

18

Ljubljana pod vodstvom Zmaga Hrušovarja in se je imenovala Agrokombinat Ljubljana, ustanovljena leta 1959. Ta ista enota se je 1964 preimenovala v Agrokombinat Emona, ki se je povezala skupaj s tovarno močnih krmil in klavnico v Zalogu. Po krizi z dolgovi in propadlemu poslu na Madagaskarju in Nemški demokratični republiki se je leta 1970 bila primorana združiti s trgovskim podjetjem Prehrana in se zopet preimenovala, tokrat v Emona Ljubljana. Končno podjetje se je ukvarjalo s kmetijstvom, predelavo in turizmom. ⁴⁵

Agronomi in mladi strokovnjaki na tem področju so bili z razvojem Farme Ihan in Agrokombinata Emona novinci v razvijanju in izpopolnjevanju kmetijstva v Sloveniji in začetniki masovne živinorejske proizvodnje.⁴⁶ Praktično so se usposabljali tekom dela predvsem v Ameriki, pa tudi v severno evropskih državah, saj pri nas še ni bilo preizkušenih ter utrjenih poti za razvoj.⁴⁷

Kot največji uspeh Agrokombinata Emona pod vodstvom Zmaga Hrušovarja je bil, da so bili najvišji predstavniki živinorejske proizvodnje kar je vsebovalo tako prašičerejo kot govedorejo in perutnino.⁴⁸

3.2. Perutninska farma v Zalogu

Konec leta 1957 je Poslovna zadružna zveza Slovenije začela z gradnjo prve perutninske farme pri nas ter masovno prirejo perutnine.⁴⁹ Po podatkih je le majhen procent prebivalstva uporabljal perutnino za prehrambne namene. Glede na rezultate drugih držav so predvidevali, da se bo z gradnjo novih perutninskih farm stanje uporabe povečalo. Ker bi bila z industrijsko proizvodnjo posledično perutnina cenejša kot goveje meso se bo več ljudi odločilo za nakup.⁵⁰ V začetku maja leta 1959 so v Zalogu začeli svojo lastno rejo piščancev. Ker je bila narejena po zgledu velikih ameriških perutninskih farm se je do leta 1973 proizvodnja povečala kar za 32-krat. Na podlagi dobre zasnove farme v Zalogu so se kasneje zgradile še pri Pivki in na Ptuju.⁵¹

Ukvarjali so se predvsem s pasmo brojler.⁵² Leta 1963 pa je vrh Agrokombinata, Zmago Hrušovar je bil predstavnik govedoreje, obiskal farmo brojlerjev v Zahodni Nemčiji. Pri njih so

47 Munda, 25 let Perutnine Zalog: URN:NBN:SI:DOC-2KCZ7PQ4 (dostop: februar 2021)

48 Krivec, Otvoritev nove farme bekonov, 6

49 Munda, 25 let Perutnine Zalog: URN:NBN:SI:DOC-2KCZ7PQ4 (dostop: februar 2021)

50 Rastejo tovarne mesa, 8

52 SSKJ: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=brojler (dostop: april 2021)

(19)

19

videli ogromno novitet, ki so jih kasneje s pridom uporabili s svojih načrtih za boljšo in učinkovitejšo proizvodnjo perutnine. ⁵³

3.3. Govedoreja

Farme z govedom so v Sloveniji gradili po zgledu farm v Vojvodini,⁵⁴ vendar s to razliko, da so takoj po prvih zdravstvenih težavah krav in telet, vložili več denarja za boljše hleve ter poskrbeli za živali tudi med najhujšimi zimami.⁵⁵ Pri farmah v Vojvodini je prihajalo do zapletov zaradi pomanjkanja prostora in slabe higiene. Približna ocena njihove vse šibkejše proizvodnje se je kazala tudi v številkah, od 10 krav jih je približno komaj 7 povrglo teleta.

Poleg nizke produktivnosti govedoreje pa je posledično prišlo do pomanjkanja v industrijski mlečni proizvodnji.⁵⁶

Primarna dejavnost za govedorejo so bili mlečni produkti in tako imenovan kombiniran tip živali. Ker je gospodarstvo težilo k čim boljšem izkoristku in čim večjemu dobičku so strokovnjaki predlagali preusmeritev iz kombiniranega tipa v specializiran tip, kar je pomenilo ločitev na posamezna področja, in sicer je v praksi to ločevalo živino, ki bo z dobro vzrejo lahko dala več mleka ter živino hranjeno s kakovostnim krmilom za kvalitetnejše meso.⁵⁷

Že zaradi različnih klimatskih razmer z ZDA je prihajalo do novih težav, ki jih pri nas niso predvideli. Na ameriških farmah je bil zrak suh in vroč ter se je blato hitro posušilo, pri nas pa je zaradi padavin in vlage blato ostalo mokro, zato je bilo treba najti nov način, da se živali ne bi kopale v lastnem blatu. Na mnogih napakah so se učili slovenski strokovnjaki in tekom let pridobivali lastne izkušnje ter vpeljevali nove tehnike za boljšo higieno in zdravje živali.⁵⁸

Pitališča goved so bile pri nas na Smledniku, Moravčah, Logatcu, gradili pa so jih tudi izven Slovenije kot primer v Herzfelde v Nemški demokratični republiki. ⁵⁹ V petdesetih letih prejšnjega stoletja so kmetje imeli na kmetijah kar nekaj avtohtonega slovenskega goveda.

Farme so imele poleg avtohtonih pasem nekaj tudi uvoženih. Poleg pšeničnega in belega slovenskega goveda je cikasto govedo bilo najbolj razširjeno. Do začetka šestdesetih let je ta

54 V Vojvodini so začeli graditi farme goved in šele nato v Sloveniji. Ker praktičnih izkušenj iz prve roke pri nas še ni bilo, so ostale velik zgled ameriške farme za intenzivno proizvodnjo goveda.

56 D.V., Živinoreja na državnih kmetijskih posestvih in obdelovalnih zadrugah v Vojvodini: URN:NBN:SI:DOC- WUB0QM0X (dostop: april 2021)

57 Hrušovar, Peternel, Pitanje mlade živine, 5

(20)

20

razširjenost upadla, saj so jih nadomestile druge pasme goved. ⁶⁰ Razširjena so postala »baby beef« teleta, kar je v praksi pomenilo, da so jih pitali eno leto in nato je sledil zakol.⁶¹

Zmago Hrušovar se je v njegovih začetkih več posvečal govedoreji in poskusu razvoja boljše in učinkovitejše reje goveda. V knjigi Pitanje mlade živine opisuje kako reja živali posebno za meso pri nas ni imela nobene tradicije. Namen goveda je bil pomoč pri delu, kmetje pa so za boljšo rast pridelkov uporabljali njihov gnoj. Tudi v povojnem obdobju ni prišlo do velikih sprememb. Težava je bila tudi v tem, da so kmetje mlada teleta prekmalu dali v zakol in od njih niso mogli pridobiti ravno veliko mesa. Kot primer lahko navedemo, da so pri nas dali v zakol teleta, ki so tehtala okrog 70kg, v tujini pa šele od 100kg naprej.⁶²

Šele v drugi polovici petdesetih let se je v Sloveniji začelo organizirano pitanje živine z bolj urejenimi krmili in z namenom pridobitve mesa. Povpraševanje po prvovrstnem govejem mesu je bilo vse večje. Dobro pitana živina se je nato v tujini dobro prodajala in to je bil prvi korak k učinkovitejši reji. Čeprav začetek še ni prinesel najboljših rezultatov, saj je bilo še vedno premalo dopitanih mladih živali in dokaj slaba krmila. Slovenija je imela vse naravne pogoje za pridelovanje kakovostnejših krmil in možnost preiti na modernejši način reje goved.⁶³

4. Obnova kmetijske panoge

Konec petdesetih let se je začel razvoj farm za govedo. Potekalo je osnovanje projektov za obnovo vseh vrst kmetijskih panog, vinogradništvo, sadjarstvo, hmeljarstvo,… Prihajalo je ogromno naložb v kmetijstvo iz cele Jugoslavije. Masovno so začeli z uvozom plemenskih⁶⁴ živali, kar je pomenilo, da so izbirali le tiste živali, ki so s križanjem dobile najboljše in najkvalitetnejše lastnosti. Uvažali so tudi kmetijsko strojno opremo, nove poljščine z različnimi vrstami pšenice in koruze. ⁶⁵

Želja kmetov je bila, da v čim večjem obsegu kmetijstvo postane industrijska panoga, ki deluje kljub različnim vremenskim spremembam in ni odvisna od naravnih pogojev.⁶⁶

60 Horvat, Predstavitev rej cikastega goveda, 5 https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=139128&lang=slv (dostop: april 2021)

64 SSKJ: https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=plemenit (dostop: april 2021)

(21)

21

4.1. Razvoj prašičerejske industrijske proizvodnje

Industrijska proizvodnja prašičev se je začela z začetkom gradnje velikih farm v Jugoslaviji, in sicer od leta 1958 do 1960. Leta 1959 so z uvozom novih pasem prašičev postavili temelje za vzpon in sam razvoj sodobne prašičereje v Sloveniji.⁶⁷ V samem začetku šestdesetih let so že uvedli novo tehnologijo upoštevanja celotnega življenjskega procesa živali na farmah tako v Sloveniji kot tudi v Jugoslaviji in tujini. Sredi šestdesetih let so dodajali še nove sisteme zgodnje odstavitve prašičev in umetno osemenjevanje svinj. Konec šestdesetih let se jugoslovansko vodstvo na lastne oči prepriča v uspeh novih tehnologij in njihovo uspešnost širijo izven Jugoslavije. Do osemdesetih let še naprej razvijajo sisteme in reorganizirajo farme.⁶⁸ Konec šestdesetih let so začeli izvažati plemenske prašiče vzrejene na Farmi Ihan v Nemško demokratično republiko.⁶⁹

5. Farma Ihan

Kolektivizacija po vojni ni uspela, hrane je primanjkovalo. Poleg opustošenosti po vojni se je pojavila še suša in naravne katastrofe, ki so oteževale delo kmetom. Zaradi vseh nastalih težav je vodstvo predalo kmetijstvo strokovnjakom na tem področju. Agronomi so bili prepričani, da se lahko z dobro preventivo in znanjem, ki ga imajo izognejo različnim boleznim, ki so pestile živali in s tem ustavijo vdor bakterij v hleve ter začnejo z razvojem masovne živinoreje v Sloveniji. Starejši strokovnjaki so pomagali že zgolj zaradi solidarnosti do ljudi, mlajši agronomi pa so s svojo željo in nacionalno pripadnostjo videli možnost strokovnega usposabljanja in pridobivanje izkušenj na domačih tleh. Prenova panoge je spodbudila ustanovitev prve perutninske farme v Zalogu konec oktobra 1957 in prve prašičerejske v Ihanu konec novembra 1958, ki je bila takrat in še nekaj let po ustanovitvi največja prašičerejska farma na svetu ter tehnološko najbolj dovršena farma pri nas. Tehnološki razvoj je bil tekom let ves čas prisoten, za gradnjo farm tudi drugod po Jugoslaviji je skrbelo podjetje Emona inženiring. ⁷⁰ V več krajih po Sloveniji je leta 1962 je prišlo do večjih investicij v živinorejske obrate. Na Farmi Ihan so v tem času povečali prostore ter pripravili stojišča za dodatnih deset tisoč pitancev.⁷¹

67 Šalehar, Deset tisoč letečih plemenskih prašičev, 15

71 Razvoj terja jasno orientacijo, 3

(22)

22

Vodilni strokovnjaki za projekt farme Ihan so bili Zmago Hrušovar, France Ločniškar in Dušan Oset.⁷² Posebna značilnost Farme Ihan je bila organiziranost živali v specializirane hleve od rojstva, brejosti, odstavitve prašičev, vzreje, pitališča do končne klavne teže kar je pomenilo, da je na njej potekal celoten biološki proces in posledično vključeval še lastno reprodukcijo prašičev, kar je do takrat bila prava redkost na ostalih prašičerejskih farmah. ⁷³

»[…] na Farmi Ihan, ki je bila zgrajena po švedskem kmečkem in ameriškem farmskem vzoru in se je preko Italije razširila na vzhod.«⁷⁴

Za farmo v Ihanu jim je bila takrat največji zgled dokaj majhna a zelo dobro razvita kmečka farma na Švedskem. V sam načrt delovanja so vključili tudi njihovo tehnologijo skandinavskih farm, ki je temeljila na dveh različnih tipih hlevov. Farme so takrat delovale zgolj z ročnim delom in brez pomoči strojne opreme kar je delavcem predstavljalo velik napor.⁷⁵

Na Danskem so plemenske pasme svinj zadržali zase in jih niso izvažali. Strokovnjaki so iskali rešitve in z obiski različnih farm tako na Danskem kot na Švedskem ugotovili, da je pasma svinje na jugu Švedske enako kvalitetna kot Danska, zato so jih uvozili v Ihan. Kvaliteta se meri po začrtanih mednarodnih standardih glede na debelino zarebrnic in trebušnic ter hrbtno slanino. ⁷⁶

V Ihan so uvozili novo pasmo svinj, švedski landrace in začeli s hitrim razvojem in produkcijo živali. Model iz majhne kmetije na Švedskem je bil le osnova za farmo Ihan, saj so se hitro usmerili v masovno živinorejo in se kot začetniki začeli spopadati s težavami, ki jih je za seboj prineslo toliko glav živine. Pomembno je dejstvo, da se je takšen tip kakovostne prireje mesa razvil tudi na manjših in revnejših kmetijah, kar so tudi sami strokovnjaki na Ihanski farmi spodbujali.⁷⁷

S pomočjo Agrokombinata so gradili nove farme tudi izven Slovenije v Jugoslaviji in uvajali novo tehnologijo tudi v tujini.⁷⁸ Zelo dober primer graditve farm v tujini je bila farma Eberswalde v takratni Nemški demokratični republiki v katero je bila vpeljana ihanska tehnologija. Ker pa je prihajalo do sporov in nestrinjanja z novimi tehnologijami ter propadom

74 Krivec, 2009, 58

76 Rastejo tovarno mesa, 8

(23)

23

posla na Madagaskarju so strokovnjaki iskali nove smernice za vzpostavitev učinkovitega sistema v živinoreji. Vse bolj so se začeli nagibati k razvoju majhnih in zasebnih kmetij ter poudarjati pomembnost takšnega sistema.⁷⁹

5.1. Ihanska tehnologija v tujini

Obstaja veliko različnih sistemov za rejo prašičev. Ena izmed njih je bila ustvarjena prav na Farmi Ihan in se imenuje Tehnologija Vse noter – vse ven ali All in – all out, ki je žela in še žanje uspehe tudi v tujini. Na splošno je pripomogla k zdravju masovne reje živali in s tem pridobila več finančnih sredstev, saj je zagotavljala manjše tveganje, da bi se na farmi razvile bolezni. V praksi je to pomenilo, da je vsako obdobje rasti prašičev bilo ločeno tudi prostorsko, tako so bile zaščitene vse faze proizvodnje. ⁸⁰

Na splošno je vladalo prepričanje, da je tveganje manjše pri naložbi v perutnino kot pa prašičerejo. Perutnina naj bi bila lažje obvladljiva, prašičereja pa še dokaj nedovršena. Mladim strokovnjakom je zato predstavljalo velik izziv kako vzpodbuditi zanimanje tudi za ostale farme. ⁸¹

6. Zmago Hrušovar in njegova vloga pri razvoju kmetijstva pri nas

Dipl. ing. agr. Zmago Hrušovar zaposlen v Republiški poslovni zvezi je v začetku petdesetih let odšel na daljše praktično usposabljanje na Dansko in Švedsko ter po letu 1953 sodeloval z ostalimi agronomi pri načrtovanju prvih razvojnih programov za preureditev in razvoj kmetijske panoge. Njihov glavni cilj je bila postavitev predelovalnih obratov in farm za vzrejo živali. Kljub močnim nasprotovanjem Zadružne zveze za uvajanje novih tehnoloških sredstev sta dipl. ing. agr. France Ločniškar in Zmago Hrušovar z ostalimi sodelavci prepričala večino in pridobila odobritev za uresničevanje projekta perutninske in prašičje farme. Osnutek načrta je vseboval skupek ameriškega modela in švedske tehnologije, saj so vsi povezani s kmetijstvom pridobivali praktične izkušnje v Evropi in tudi v Ameriki.⁸²

Leta 1958 so začeli graditi farme po Sloveniji. Zmago Hrušovar je z ostalimi strokovnjaki pripravil vso dokumentacijo in načrt, da so lahko začeli z gradnjo farme Ihan.

Začetni cilj je bila proizvodnja 9000 prašičev na leto. Po poročanju uspeha Farme Ihan so že med samo gradnjo presegli začetni cilj. ⁸³

80 Rodrigues da Costa, Pig farms implementing all-in-all-out management practices, 6

(24)

24

Dr. Lucijan Krivec je kot mlad agronom leta 1959 prejel veliko odgovornost vodenja in organizacije gradnje farme Ihan. Direktor Zmago Hrušovar je na otvoritvi leta 1962 slavnostno nagovoril tudi predsednika slovenske vlade Janka Smoleta. Skupina mladih agronomov je sodelovala in si upala graditi novo še nikoli preizkušeno pot masovne produkcije živali. ⁸⁴

6.1. Sprejem pomembnih politikov in predstavitev masovne živinoreje v Sloveniji

Leta 1962 je Farma Ihan kot prvega od pomembnih politikov gostila jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita. Zmago Hrušovar ga je osebno sprejel in mu razkazal celotno posestvo ter uporabo njihove sodobne tehnologije v praksi. Vojvodina je s svojim agrokombinatom tudi razvijala svoje načine vzreje živine, vendar je bil Tito precej bolj naklonjen slovenskim agronomom.⁸⁵

Leto kasneje 1963 je predsednik Jugoslavije Josip Broz – Tito gostil sovjetskega premierja Nikito Hruščova ter mu skupaj z direktorjem Agrokombinata Emona Zmagom

Slika 4 Od leve proti desni: Lucijan Krivec, Tito, Zmago Hrušovar (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja)

Slika 5: Ogled Farme Ihan; Tito in Zmago Hrušovar (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja)

(25)

25

Hrušovarjem ter sodelavci razkazal masovno živinorejo v Sloveniji.⁸⁶ Skupaj so obiskali farmo Ihan, govedo na Smledniku in perutnino Zalog. Hruščova so zanimali predvsem tehnični podatki ter potek same proizvodnje. Bil je zadovoljen z obiskom in presenečen kako dobro je organizirana celotna proizvodnja ter reja živali.⁸⁷

Sledili so obiski ostalih vzhodnih in zahodnih vodij, med njimi tudi politika Walterja Ulrichta in Nicoleaua Ceauşescu, avstrijski kancler Josef Kalus ter indonezijski veleposlanik Abdullah Kamil.⁸⁸ Vsi so bili zadovoljni z obiskom in Farmi Ihan ter njenemu vodstvu namenili veliko vzpodbudnih besed.

Walter Ulricht je na sprejemu v Ihanu še posebej poudaril kako dobro je zasnovan sistem Agrokombinata Emona ter z zanimanjem spraševal odgovorne o vseh podrobnostih upravljanja različnih živilskih obratov pri nas pod vodstvom Zmaga Hrušovarja. ⁸⁹

87 Ogled Agrokombinata v Ihanu, 4

88 Obisk indonezijskega veleposlanika v Sloveniji, 2

89 Zborovanje v Parku Svobode, 1

Slika 6 Od leve proti desni: Lucijan Krivec, Josip Broz - Tito, Nikita Hruščov, Zmago Hrušovar, minister Janez Perovšek (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja)

Slika 8: Z. Hrušovar in N. Hruščov na ogledu

Farme Ihan (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja) Slika 7: Zmago Hrušovar (drugi iz leve proti desni) razkazuje farmo na Smledniku (osebni arhiv Zmaga Hrušovarja)

(26)

26

Konec šestdesetih let je Farmo Ihan obiskal tudi predsednik izvršnega sveta Jugoslavije Mitja Ribičič. ⁹⁰

6.2. Izvoz plemenskih prašičev s pomočjo letal

Pod vodstvom generalnega direktorja Agrokombinata Emona Zmaga Hrušovarja in direktorja farme Ihan Lucijana Krivca je konec šestdesetih let uspel še en njun skupen ter dobro zasnovan projekt. Gradnja prašičje farme v Nemški demokratični republiki je bila potrjena in skrbno dokončana do določenih datumskih rokov. Pogoj je bil, da na novo farmo Eberswalde naselijo plemenske prašiče, ki so bili vzrejeni na isti farmi in s točno določenimi pogoji. Ob podpisu pogodbe se je farma Ihan zavezala izpolniti striktne pogoje za naselitev novo nastale farme s prašiči. Na farmi Ihan so te pogoje izpolnili leta 1969. Leto prej so uvozili plemensko pasmo, ki je morala imeti sledi nemškega plemenskega prašiča. Skoraj eno leto je trajala vzreja primernih plemenskih prašičev za farmo Eberswalde. Vodilna na tem področju, Hrušovar in Krivec, sta načrtovala še en podvig za razvoj intenzivne živinoreje. To je bil projekt izvoza plemenskih prašičev iz farme Ihan v Nemško demokratično republiko.

Vprašanje je bilo samo še katero prevozno sredstvo uporabiti, da bodo prašiči najbolj optimalno potovali do cilja. Potovanje z vlakom bi bil prevelik tehnični in finančni zalogaj. Po podatkih naj bi potrebovali deset vlakov, vsak od njih pa bi moral imeti petdeset vagonov, pot bi trajala več dni, potrebovali bi ogromno usposobljenih strokovnjakov za na pot, morali bi izvesti več postankov, s katerimi pa bi tvegali morebitne okužbe in prenos bolezni.

Druga rešitev, ki se je pojavila je bila vožnja z letalom. Za to je bila potrebna prenova letala za namene prevoza živali. Ko je bilo že skoraj vse pripravljeno je širjenje svinjske kuge otežilo prevoz ter ga prestavilo za več kot mesec dni. 19. novembra 1969 je nato uspel prvi let.

V desetih dneh so prepeljali nekaj več kot 5000 prašičev. Marca 1970 pa so izvedli letalske prevoze še za nekaj manj kot 4000 prašičev.

Zgoraj opisani projekt je bil eden izmed največjih uspehov farme Ihan in Agrokombinata Emona. Z njim so dokazali močno usposobljenost kadra ter vseh strokovnjakov, ki so pripomogli k izvedbi tega poslovnega ter izjemno uspešnega podviga.⁹¹

(27)

27

7. Zaključek

Zmago Hrušovar je pustil velik pečat v razvoju živinorejske proizvodnje, saj je bil ravno v času razmaha na vodilnih mestih različnih podjetij. Kljub njegovi skromnosti, pa viri dokazujejo njegovo napredno razmišljanje pri gradnji farm in proizvodnih obratov.

Z načrtno industrializacijo je prihajalo do množičnih selitev prebivalstva s podeželja v mesto in s tem opuščanja kmetij ter pridelave hrane. Države so bile na robu lakote in strokovnjaki so pod pritiski morali delovati hitro in učinkovito.⁹² Izobraževanja strokovnjakov so potekala večinoma v tujini, saj so bili na domačih tleh čisti začetniki pri razvoju masovne živinoreje. Z uspešnim vodstvom, raznolikostjo idej in pogumom začeti nekaj novega in nepoznanega so strokovnjaki s področja živinoreje začeli graditi nove sisteme in organizacijo farm. Objekte so optimalno izkoristili in s tem pridobili prostor za ostale namene.

Farma Ihan je bila pod uspešnim vodstvom prva v industrijski proizvodnji svinj pri nas.

Strokovnjaki so s pridobljenimi izkušnjami in znanjem pomagali manjšim farmam ter učili mlajše raziskovalce ter jim na lastnih raziskovanjih prikazali nove rešitve in modernejšo organizacijo. S širjenjem njihove tehnologije so postali mednarodno znani in cenjeni povsod po svetu.⁹³

Masovna živinoreja se je v Sloveniji na podlagi dobrih temeljev, razvijala in ostala vse do danes. Farme Ihan še vedno delujejo in so vodilni v prašičereji pri nas. Poleg prašičev redijo tudi goveda in uspešno vodijo svojo blagovno znamko – Mesarija Anton.⁹⁴

94 Farme Ihan – zgodovina, https://www.ihan.si/o-skupini/ (Dostop: julij 2021)

(28)

28

8. Viri in literatura

8.1. Arhivski viri

− Zmago Hrušovar, Osebni arhiv. „Krstni list.“ september, 1924.

− Zmago Hrušovar, Osebni arhiv. „Življenjepis.“, november, 1952.

− Zmago Hrušovar, Osebni arhiv, „album Farme Ihan – Agrokombinat Emona.“, december 1968.

− Zmago Hrušovar, Osebni arhiv, „Sklep o prenehanju dela.“, september 1971.

− Zmago Hrušovar, Osebni arhiv, „Gimnazijsko spričevalo.“, junij 1936.

8.2. Časopisni viri

− „Govor Nikite Hruščova, Ogled Agrokombinata v Ihanu.“, Delo, 31. avgust 1963, 4.

− „Ob prazniku Domžal - Uspešen razvoj kmetijstva v občini Domžale.“, Delo, 27. julij 1962, 8.

− „Obisk indonezijskega veleposlanika v Sloveniji.“, Delo, 19. april 1969, 2.

− „Rastejo tovarne mesa.“, Delo 1. maj 1959, 8.

− „Razvoj terja jasno orientacijo, razgovor o problematiki kmetijstva.“, Delo, 17.

junij 1962, 3.

− „Zborovanje v Parku svobode.“ Delo, 30. september 1966, 1.

− P., J. „Ljubljanska »Tehnika« na Madagaskarju.“ Delo, 18. januar 1969, 3.

− Krivec, Lucijan. „Otvoritev nove farme bekonov“ Informator - glasilo delavcev SOZD Emona Ljubljana, junij 1980, 1, 6-7.

− Šalehar, Andrej. „Deset tisoč letečih plemenskih prašičev.“ Delo - Sobotna priloga , 28. september 2019, 15.

8.3. Elektronski viri

− Ajlec, Kornelija. „UNRRA v Jugoslaviji in Sloveniji.“ Prispevki za Novejšo Zgodovino = Contributions to the Contemporary History , 2013.

https://www.academia.edu/7056064/UNRRA_v_Jugoslaviji_in_Sloveniji (Dostop:

julij 2021)

− Rodrigues da Costa, Maria, Edgar García Manzanilla, Diana Alessia, van Staaveren Nienke, Alberto Torres-Pitarch, Laura Ann Boyle, and Julia Adriana Calderón Díaz. „Identifying challenges to manage body weight variation in pig

(29)

29

farms implementing all-in-all-out management practices and their possible implications for animal health: A case study. Porcine Health Management 7, : 1- 10.“ 2021.

https://www.researchgate.net/publication/348390526_Identifying_challenges_to_

manage_body_weight_variation_in_pig_farms_implementing_all-in-all-

out_management_practices_and_their_possible_implications_for_animal_health_a _case_study (Dostop: maj, 2021)

− Farme Ihan, „O skupini Farme Ihan.“, 2021. https://www.ihan.si/o-skupini/

(Dostop: julij, 2021)

8.4. Literatura

− Horvat, Simona. „Predstavitev rej cikastega in višinskega škotskega goveda na nekaterih kmetijah v Sloveniji.“ Diplomsko delo. Ljubljana, 2007.

− Hrušovar, Zmago, in Mirko Peternel. Pitanje mlade živine. Ljubljana: Založba Kmečka knjiga, 1958.

− Krivec, Lucijan. 41 let s Farmo Ihan in prispevek ihanske tehnologije evropski in svetovni prašičereji. Ihan: Lucijan Krivec, samozaložba, 2009.

− Krivec, Lucijan. Farmska proizvodnja prašičev. Skupina Emona r.o., Farma Ihan d.o.o., Ihan: Farma Ihan d.o.o., 1991.

− Krivec, Lucijan. „Informator - glasilo delavcev SOZD Emona Ljubljana.“

Otvoritev nove farme bekonov, junij 1980.

− Krklec, Gustav, Ratko Zvrko, Jovan Popović, in Darko Stuparić. Mi smo Titovi, Tito je naš. Zagreb: Spektar Zagreb, 1975.

− Matošec, Milivoj. Heroj Tito. Ljubljana, Zagreb: Zagreb film, Zagreb; Vlaška 70 in Orbital Progres, Ljubljana, 1973.

− Munda, Marjan. „25 let Perutnine Zalog.“ Naša skupnost (Ljubljana Moste-Polje), letnik 23, št. 21, 1982.

− Nećak , Dušan, in Božo Repe. Oris sodobne obče in slovenske zgodovine.

Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljana, Oddelek za zgodovino, 2003.

− Prinčič, Jože. Slovensko gospodarstvo v drugi Jugoslaviji. Ljubljana: Modrijan, 1997.

(30)

30

− Prinčič, Jože. V začaranem krogu: slovensko gospodarstvo od nove ekonomske politike do velike reforme: 1955-1970. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1999.

− V., D. „Živinoreja na državnih kmetijskih posestvih in obdelovalnih zadrugah v Vojvodini.“ Naša skupnost (Jugoslavija) (Socialistična zveza delovnega ljustva Jugoslavije), december 1955.

− Zdunić, Drago. Tovariš Tito. Ljubljana: Partizanska knjiga, TOZD Založba, 1980.