UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA
Klara Rotnik
UČINKI VADBE PROTI MAJHNEMU UPORU PRI LJUDEH S KRONIČNO NESPECIFIČNO BOLEČINO
V VRATU – pregled literature
diplomsko delo
EFFECT OF RESISTANCE TRAINING WITH LOW LOADS IN PEOPLE WITH CHRONIC NONSPECIFIC
NECK PAIN – literature review
diploma work
Mentor: izr. prof. dr. Alan Kacin
Somentorica: asist. dr. Polona Palma
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Alanu Kacinu ter somentorici asist. dr. Poloni Palma za strokovno vodenje, podporo in potrpežljivost pri nastajanju diplomskega dela.
Hvala družini in fantu za spodbudne besede in podporo v času študija ter pri pripravi diplomske naloge.
IZVLEČEK
Uvod: Bolečina v vratu je druga najpogostejša mišično-skeletna bolečina, ki jo tekom življenja izkusi približno 67 % prebivalstva. Kadar bolečina v vratu pri posamezniku vztraja več kot tri mesece, pri kateri se ne more določiti strukturna sprememba ali prisotnost drugega obolenja, govorimo o nespecifični kronični bolečini. Dosedanje raziskave poročajo o močni povezanosti med kronično bolečino v vratu in oslabljenimi globokimi mišicami vratu, zato se vse pogosteje pri obravnavi oseb z nespecifično kronično bolečino v vratu izvaja terapevtska vadba. Namen: Namen diplomskega dela je bil na osnovi pregleda obstoječe literature ugotoviti učinek vadbe proti majhnemu uporu na bolečino, gibljivosti vratu in mišično zmogljivost vratnih mišic pri bolnikih s kronično nespecifično bolečino v vratu. Metode dela: Pregledali smo podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Uporabljene so bile naslednje ključne besede in besedne zveze v angleškem jeziku:
nonspecific; chronic pain; neck pain; exercise; physical therapy ali chronic neck pain; deep cervical muscles; exercises. Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. V raziskavah so ugotavljali učinke vadb proti majhnemu uporu, med katere se uvrščajo vadba za globoke fleksorje vratu, vadba z izometrično kontrakcijo v nevtralnem položaju hrbtenice in izotonična dinamična vadba. V vseh raziskavah so merili intenziteto bolečine in poročali o zmanjšanju bolečine, ne glede na izbran vadben program. Obseg gibljivosti v vratni hrbtenici, vzdržljivost vratnih mišic ter jakost vratnih mišic so merili v treh raziskavah. Gibljivost vratu se je pomembno izboljšala pri vseh vadbenih programih; le v eni raziskavi je prišlo do statistično pomembne razlike med skupinama. Mišična vzdržljivost in jakost vratnih mišic sta se izboljšali v vseh treh raziskavah. Statistično pomembno razliko med skupinama so ugotovili pri oceni jakosti vratnih mišic v vseh treh raziskavah in v eni raziskavi pri oceni vzdržljivosti vratnih mišic. Razprava in zaključek: Izsledki raziskav kažejo, da je vadba proti majhnemu uporu učinkovit terapevtski pristop za obravnavo oseb z nespecifično kronično bolečino vratu, zmanjšano gibljivost vratu in oslabljeno mišično zmogljivost.
Učinki vadbe proti majhnemu uporu za zmanjšanje bolečine v vratu, izboljšanje gibljivosti in mišične jakosti so primerljivi z drugimi vrstami vadb, je pa tovrstna vadba učinkovitejša za izboljšanje mišične vzdržljivosti.
Ključne besede: nespecifična kronična bolečina v vratu; vadba proti majhnemu uporu;
ABSTRACT
Introduction: Neck pain is the second most common musculoskeletal pain, experienced by about 67% of the population during their lifetime. When the duration of the neck pain in an individual is more than three months, in which no structural change or the presence of another illness can be determined, we speak of non-specific chronic pain. A strong correlation between chronic neck pain and impairment of the deep cervical muscles has been reported until now. That is why therapeutic exercises are highly recommended for the treatment of people with non-specific chronic neck pain. Purpose: The purpose of this thesis was, based on a review of existing literature, to determine the effect of low load exercises on pain, neck mobility, and neck muscle performance in patients with chronic non-specific neck pain. Methods: PubMed and PEDro databases have been reviewed. The following English keywords and phrases have been used: non-specific; chronic pain; neck pain; exercise; physical therapy or chronic neck pain; deep cervical muscle; exercises.
Results: Seven studies, that met the inclusion criteria, were included in the review. The effects of low load exercises, which include deep cervical flexor training, isometric exercise in the neutral position of the spine, and isotonic dynamic exercise have been researched. In all studies, the pain was measured, and pain reduction was reported, regardless of the exercise program chosen. Neck range of motion, muscular endurance, and muscle strength of the neck muscles were measured in three studies. Neck mobility improved significantly in all exercise programs, with only one study showing a statistically significant difference between the two groups. Muscular endurance and muscle strength of the neck muscles improved in all three studies. A statistically significant difference between the groups was found for muscle strength in all three studies and for muscular endurance in one study. Discussion and conclusion: The results suggest that low resistance exercise is an effective therapeutic approach for the treatment of persons with non-specific chronic neck pain, decreased neck mobility, and impaired muscle capacity.
Low load exercises are comparable to other forms of exercise for reducing neck pain, improving neck mobility and muscle strength, and are more effective for improving the muscular endurance of the neck muscles.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Anatomija vratne hrbtenice ... 1
1.2 Etiologija nastanka kronične nespecifične bolečine v vratu ... 2
1.3 Zdravljenje nespecifične kronične bolečine v vratu ... 3
1.4 Vadba vratnih mišic proti majhnemu uporu ... 4
2 NAMEN ... 6
3 METODE DELA ... 7
4 REZULTATI ... 9
4.1 Značilnosti preiskovancev vključenih v raziskave ... 10
4.2 Vadbeni programi ... 13
4.3 Izidi raziskav... 16
5 RAZPRAVA ... 23
6 ZAKLJUČEK ... 28
7 LITERATURA IN DOKUMENTACIJSKI VIRI ... 29 8 PRILOGE
8.1 Vadbeni programi izbranih raziskav
KAZALO TABEL
Tabela 1: Značilnosti preiskovancev vključenih v raziskave ... 11
Tabela 2: Pregled vadbenih programov eksperimentalnih in kontrolnih skupin izbranih raziskav ... 13
Tabela 3: Vpliv vadbenega programa na intenzivnost bolečine ... 17
Tabela 4: Vpliv vadbenega programa na gibljivost vratne hrbtenice ... 19
Tabela 5: Vpliv vadbenega programa na vzdržljivost vratnih mišic ... 21
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
ES GFV
eksperimentalna skupina globoki fleksorji vratu KBV
KS
kronična bolečina vratu kontrolna skupina
1 UVOD
Bolečina v vratu je druga najpogostejša mišično-skeletna bolečina (Cote et al., 1998).
Ocenjuje se, da jo tekom življenja izkusi približno 67 % prebivalstva (Yun et al., 2015) in ima negativen vpliv na kakovost življenja posameznika (Sedej et al., 2014). Pogosteje se pojavi pri ženskah (27,2 %) kot pri moških (17,4 %) (Cheng et al., 2015).
Natančni patofiziološki mehanizem kronične bolečine v vratu je pogosto nerazjasnjen. Na nastanek bolečine vpliva več dejavnikov. Med dejavnike tveganja se uvrščajo prekomerne telesne obremenitve, ki lahko povzročijo mikrotravme v tkivu, psihosocialni stres, ki poveča mišično napetost, ter strukturne spremembe, ki so s starostjo vse pogostejše (Sjøgaard et al., 2000). Kadar je pri osebi prisotna posterolateralna bolečina v vratu, pri kateri se ne more določiti strukturne spremembe ali prisotnosti drugega obolenja, ki bi pojasnilo bolečino, govorimo o nespecifični bolečini (Hidalgo et al., 2017; Remmen et al., 2013). Kadar bolečina vztraja več kot tri mesece, je opredeljena kot kronična bolečina (Jensen, Harms-Ringdahl, 2007).
Mišična vlakna, združena v številne mišice, oblikujejo ovoj okoli vratne hrbtenice (Hlebš, 2017), ki ima pomembno vlogo pri mobilizaciji, stabilizaciji in nadzoru gibanja v vratni hrbtenici v smeri fleksije, ekstenzije, lateralne fleksije in rotacije (Kristjannson et al., 2003). Ocenjuje se, da je stabilizacija vratne hrbtenice v 80 % odvisna od mišic, skelet pa prispeva preostalih 20 % k stabilizaciji vratne hrbtenice (Gogoi, 2015).
1.1 Anatomija vratne hrbtenice
Vratni del hrbtenice sestavlja sedem vratnih vretenc in vmesne medvretenčne ploščice. V zgornjem delu vratne hrbtenice ali subokcipitalnem področju se zaradi posebne zgradbe in funkcije opredelita sklepa med zatilnico in prvim vratnim vretencem (C1) ter med prvim in drugim vratnim vretencem (C2). Vretenca so med seboj povezana s telesi, loki ter trnastimi, obstranskimi in sklepnimi odrastki sosednjih vretenc v prave in neprave sklepe.
V vratnem predelu hrbtenice so sklepne površine na sklepnih odrastkih vretenc okroglo oblikovane in poševno postavljene. Usmerjenost sklepnih površin je na zgornjih sklepnih odrastkih nazaj in navzgor, na spodnjih pa naprej in navzdol. Takšna usmerjenost omogoča vratni hrbtenici gibljivost v vse smeri. Obseg fleksije je 40°, ekstenzije 75°, od drugega do
2
petega vratnega vretenca oba naraščata, nato upadeta. Lateralne fleksije je do 45° v vsako stran, večina giba poteka med zatilnico in C1 ter med C1in C2, nato enakomerno upada od C2 do C7. Obseg giba v smeri rotacije je od 70° do 90° v vsako stran in se močno zmanjša od C2 do C7. Rotacija je vezana z lateralno fleksijo v isto smer zaradi lege sklepnih ploskev (Hlebš, 2017).
Mišice vratu se delijo v sprednjo in stransko skupino ter skupino na zadajšnji strani vratu.
V sprednji skupini se mišice delijo v povrhnji in globok sloj. Povrhnji sloj oblikujeta dve mišični skupini, suprahioidne in infrahioidne, ki imajo glavno funkcijo pri požiranju in gibih podjezičnice. Globok sloj sprednje skupine pa sestavljata mišici m. longus colli in m.
longus capitis, ki ležita pred vratnimi in zgornjimi tremi prsnimi vretenci in izvajata fleksijo vratu in glave. O’Leary in sodelavci (2007) med globoke fleksorje vratu (GFV) prištevajo tudi m. rectus capitis anterior. Prav tako se mišice na zadajšnji strani vratu delijo v povrhnji in globok sloj. Povrhnjo skupino tvorijo mišice trapezius, latissimus dorsi, rhomboideus in levator scapulae, ki izvajajo gibe v ramenskem sklepu in ramenskem obroču. Globoko skupino mišic zadajšnje strani vratu tvori pet subokcipitalnih mišic (m.
rectus capitis posterior major, m. rectus capitis posterior minor, m. rectus capitis lateralis, m. obliquus capitis superior, m. obliquus capitis inferior), ki izvajajo ekstenzijo, lateralno fleksijo ter rotacijo vratne hrbtenice in glave. Stranska skupina mišic leži v treh slojih:
podkožnem, povrhnjem in globokem sloju. Njihova funkcija je lateralna fleksija glave in vratnega dela hrbtenice v isto stran in rotacija v drugo. V podkožnem sloju je m. platysma.
Je široka in tanka mišica, ki leži med kožo in povrhnjo fascijo ter obdaja vrat s sprednje in stranske strani. V povrhnjem sloju leži mišica sternocleidomastoideus, v globokem pa skalenske mišice (Hlebš, 2017).
1.2 Etiologija nastanka kronične nespecifične bolečine v vratu
Za razumevanje nastanka bolečine v vratu pri posamezniku je potrebna obširna anamneza.
Na podlagi anamneze se oceni, koliko je oseba izpostavljena dejavnikom tveganja.
Dejavnike tveganja za nastanek kronične bolečine v vratni hrbtenici Chiu in sodelavci (2002) razvrščajo v pet kategorij: individualni dejavnik (spol), časovni dejavnik (koliko časa dnevno je oseba izpostavljena prisilni drži), stopnja izpostavljenosti (oblika dela, delovno okolje), ponovljivost (spremembe v drži med delom) ter psihosocialno delovno okolje (prisotnost stresa, zadovoljstvo in socialna podpora v delovnem okolju).
Pri obravnavi oseb z bolečino v vratu se na podlagi izraženih znakov in simptomov ter izvidov slikovne diagnostike opredeli, ali gre za specifično ali nespecifično bolečino.
Nespecifična bolečina v vratu se diagnosticira zgolj iz kliničnih razlogov, v primeru odsotnosti znakov resnejšega stanja (malignega obolenja, vnetja, nihajne poškodbe, nevroloških obolenj) in strukturnih sprememb vratne hrbtenice (Binder, 2007).
Nespecifična bolečina v vratu običajno izzveni v nekaj dneh ali tednih, lahko pa se ponovi in postane kronična. Glede na čas trajanja bolečine se stanje opredeli kot akutno, subakutno ali kronično. Če bolečina v vratu vztraja več kot dvanajst tednov oziroma tri mesece, govorimo o kronični bolečini v vratu, za katero so značilna ponavljajoča izboljšanja in poslabšanja (Guidelines on treatment of neck pain, 2014).
1.3 Zdravljenje nespecifične kronične bolečine v vratu
Konzervativno zdravljenje bolečin v predelu vratne hrbtenice vključuje aktivne (terapevtsko vadbo za vrat) ter pasivne (termoterapijo, elektroterapijo, manualno terapijo vratnega dela hrbtenice) postopke (Gross et al., 1996) z namenom zmanjšanja bolečine, izboljšanja gibljivosti vratne hrbtenice in izboljšanja mišične zmogljivosti oslabljenih vratnih mišic. Sedej in sodelavci (2014) svetujejo, da se za terapijo pri kronični nespecifični bolečini v vratu kombinira manualno terapijo (mobilizacija mehko-tkivnih struktur vratu) ter terapevtsko vadbo (predvsem vaje za stabilizacijo in mišično jakost vratnih mišic). Za lajšanje bolečine v vratu se lahko izvaja manualna terapija tako na vratu kot tudi na zgornjem delu hrbta. Za zmanjšanje mišične napetosti se izvaja terapevtska masaža, ker pa pogosto vključuje pritisk na prizadeto območje, je lahko sama po sebi boleča (IQWiG, 2015).
Dosedanje raziskave poročajo o močni povezanosti med kronično bolečino v vratu in oslabljenimi GFV (Falla, 2004), saj zagotavljajo dinamično stabilnost vratu in podporo za ohranjanje vratne lordoze. Z uporabo elektromiografije so Mayoux-Benhamou in sodelavci (1997) ugotovili povečano EMG amplitudo v površinskih fleksorjih vratu (m.
sternocleidomastoideus, m. scalenus anterior) in zmanjšano v GFV (m. longus colli, m.
longus capitis, m. rectus capitis anterior). Bolniki s kronično bolečino v vratu imajo glavo pomaknjeno naprej in zmanjšano sposobnost vzdrževanja vzravnane drže v vratni hrbtenici
4
(Hanten et al., 2000; Szeto et al., 2005), kar je posledica zmanjšane vzdržljivosti GFV (O’Leary et al., 2007).
Sedej in sodelavci (2014) pri obravnavi nespecifične kronične bolečine v vratu priporočajo uporabo laserske terapije, akupunkture, terapevtskega ultrazvoka ter TENS terapijo v kombinaciji s terapevtsko vadbo (vaje za stabilizacijo vratne hrbtenice in jakost vratnih mišic) in manualno terapijo vratu.
1.4 Vadba vratnih mišic proti majhnemu uporu
Z vadbo proti majhnemu uporu želimo primarno izboljšati mišično vzdržljivost. Ključni parametri vadbe proti majhnemu uporu so obremenitve, ki predstavljajo osebi do srednje intenziven napor (30–50 % RM), večje število ponovitev vaj in daljši čas izvedbe (Kisner, Colby, 2012). Takšna vadba povzroči manjšo obremenitev na sklepe, vadečemu omogoča osredotočenost na pravilno izvedbo vaj in izvedbo več ponovitev z manj napora v primerjavi z vadbo mišične jakosti in moči (Kisner, Colby, 2012). Vadbo proti majhnemu uporu so O’Leary in sodelavci (2007) opredelili kot stopnjo intenzitete, pri kateri mora mišica razviti 20 % največje izometrične hotene kontrakcije. Chung, Jeong (2017), Ghaderi in sodelavci (2016) pa so primeren upor med vadbo opredelili kot 10 mm Hg tlak v napihljivi manšeti, ki jo pri gibu kraniocervikalne fleksije (v literaturi se uporablja tudi sinonim "aksialna ekstenzija") stisnemo ob podlago.
Za oceno mišične zmogljivosti GFV se izvaja test kraniocervikalne fleksije. Izvedbo testa so avtorji v raziskavah (Jull et al., 1999; Jull et al., 2002; Jull et al., 2008) podrobno opisali. Protokol prvega dela testa so avtorji v izbranih raziskavah (Chiu et al., 2005;
Ghaderi et al., 2016; Gallego Izquierdo et al., 2016; Chung, Jeong, 2017; Suvarnnato et al., 2019) uporabili v vadbenem programu za GFV z namenom za krepitev GFV in izboljšanje njihove vzdržljivosti. Oseba se v supiniranem položaju nauči pravilne izvedbe kraniocervikalne fleksije s pomočjo tlakovnega senzorja, ki je nameščen pod zatilnim predelom. Ob izvajanju se spremljata izravnava vratne lordoze ter tlak, ki se razvije v napihljivi manšeti. Povratna informacija tlakovnega senzorja osebi omogoča opazovanje spremembe tlaka v napihljivi manšeti glede na vzdrževanje izometrične kontrakcije GFV (Boyling, Jull, 2005).
Khan in sodelavci (2014) so primerjali učinke vadbe z izometrično kontrakcijo v nevtralnem položaju hrbtenice z vajami za gibljivost vratu. Obe obliki vadbe sta povzročili povečanje gibljivosti vratne hrbtenice, za zmanjšanje nespecifične kronične bolečine pa je bila učinkovitejša vadba z izometrično kontrakcijo. Jull in sodelavci (2009) so primerjali učinke vadbe proti majhnemu uporu za GFV v primerjavi s progresivno vadbo proti uporu.
Vadba za GFV, ki se uvrša med vadbe proti majhnemu uporu, se je izkazala za učinkovitejšo za izboljšanje aktivnosti GFV, obe vadbi pa sta zmanjšali intenziteto nespecifične kronične bolečine v vratni hrbtenici.
6
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je bil na osnovi pregleda obstoječe literature ugotoviti učinek vadbe proti majhnemu uporu na bolečino, gibljivosti vratu in mišično zmogljivost vratnih mišic pri bolnikih s kronično nespecifično bolečino v vratu.
3 METODE DELA
Strokovno in znanstveno literature smo iskali v podatkovnih zbirkah PubMed in PEDro.
Uporabljene so bile naslednje ključne besede in besedne zveze v angleškem jeziku: non- specific chronic pain; neck pain; exercise; physical therapy ali chronic neck pain; deep cervical muscle; exercises.
Vključitveni kriteriji:
- randomizirane kontrolne raziskave,
- raziskave, ki so preučevale učinek vadbe proti majhnemu uporu na bolečino v vratu,
- raziskave, ki so vključevale preiskovance s kronično nespecifično bolečino v vratu, ki so izvajali vadbo proti majhnemu uporu,
- raziskave, ki so preučevale učinek vadbe proti majhnemu uporu na mišično zmogljivost in/ali gibljivost,
- ocena po PEDro lestvici 4 ali več.
Izključitveni kriteriji:
- raziskave, ki so poleg vpliva vadb primerjale še vpliv drugih intervencij (manualno terapijo, mehanoterapijo, medikamentozno zdravljenje),
- raziskave, v katerih so preiskovanci imeli poškodbo ali operativen poseg v predelu vratne hrbtenice,
- pregledni članki.
PEDro metodološko oceno smo upoštevali pri metodološki ustreznosti izbranih objavljenih raziskav, ki razvršča raziskave po naslednji lestvici: 9–10 odlična kvaliteta, 6–8 dobra kvaliteta, 4–5 sprejemljiva kvaliteta in 3 ali manj slaba kvaliteta raziskave (Cashin, McAuley, 2020). Vsi izbrani članki so bili ocenjeni po PEDro lestvici. Od sedmih izbranih je bil en članek (Gallego Izquierdo et al., 2016) ocenjen z oceno 8/10, trije članki (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005; Chung, Jeong, 2017) z oceno 7/10, dva (Khan et al., 2014;
8
Suvarnnato et al., 2019) z oceno 5/10 in en (Ghaderi et al., 2016) z oceno 4/10. Vse raziskave imajo eksperimentalno in kontrolno skupino.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Najdene članke smo analizirali glede na:
- vzorec preiskovancev,
- značilnosti vadbenih programov (trajanje, pogostost obravnav, obravnavano področje),
- uporabljena merilna orodja in
- merjenje izidov učinkov vadbenih protokolov na obseg gibljivosti v vratni hrbtenici, nespecifično kronično bolečino in mišično zmogljivost vratnih mišic.
4 REZULTATI
Na začetku je bilo najdenih 149 zadetkov. Ob upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo ustreznih 7 raziskav. Na sliki 1 je z diagramom prikazan potek iskanja znanstvene in strokovne literature.
Slika 1: Diagram poteka PRISMA (Moher et al., 2009) Najdene raziskaveGrob pregledDostopnost Vključenost
Članki, najdeni s pregledom podatkovnih zbirk: PubMed (n =
126), PEDro (n = 23)
Članki po odstranjenih duplikatih (n = 131)
Površinski pregled člankov (naslov in izvlečki) (n = 131)
Članki, izključeni na podlagi izključitvenih kriterijev (n = 90)
Podroben pregled člankov (n = 41)
Prosto dostopni članki v polnem obsegu (n = 7)
Raziskave, vključene v podroben pregled in analizo (n = 7)
Članki, izključeni na podlagi vključitvenih kriterijev (n = 34)
10
4.1 Značilnosti preiskovancev, vključenih v raziskave
Skupno število vseh preiskovancev, ki so sodelovali v pregledanih raziskavah, je bilo 556.
Najmanjše število preiskovancev je bilo 28 (Gallego Izquierdo et al., 2016) in največje 180 (Ylinen et al., 2003). Ylinen in sodelavci (2003) so v raziskavo vključili samo ženske. V dveh raziskavah (Chiu et al., 2005; Ghaderi et al., 2016) niso navedli spola. Vsi avtorji so navedli povprečno starost preiskovancev, ki je bila med 28 do 46 let.
Vsi članki so imeli eksperimentalno in kontrolno skupino, v dveh raziskavah (Ylinen et al., 2003; Suvarrnato et al., 2019) sta bili dve eksperimentalni skupni.
Podatki preiskovancev so predstavljeni v tabeli 1.
Tabela 1: Značilnosti preiskovancev vključenih v raziskave
Avtor Število in spol preiskovancev
Starost (povprečje leta ± SO)
Telesna
dejavnost Vključitveni
kriteriji Izključitveni kriteriji
Ylinen et al., 2003
n = 180 ES1: Ž = 60 ES2: Ž = 60 KS: Ž = 60
ES1 = 46
± 6 ES2 = 45 ± 6
KS = 46 ± 5
ES1: izotonična dinamična vadba ES2: vadba za mišično jakost KS: aerobna vadba
- pisarniške delavke, - starost 25–
53 let, - kronična
nespecifičn a bolečina v vratu
niso navedeni
Chiu et al., 2005
n = 145 ES: 67 KS: 78
ES: 43,3 ± 9,7
KS: 44,3 ± 9,8
ES: vadba za GFV in izotonična dinamična vadba KS: brez vadbe
- bolečina v vratu vsaj zadnje 3 mesece, - starost 20–
70 let
- operacija vratu v preteklosti, - revmatoidni
artritis, - kongenitalne
deformacije, - izguba
senzibilitete, nevrološke motnje
Khan et al., 2014
n = 68
Ž = 41, M = 27 ES: 34
KS: 34
22 – 48
34,4 ± 2,7 ES: vadba z izometrično kontrakcijo vratnih mišic KS: vadba za gibljivost vratu
- bolečina v vratu vsaj zadnje 3 mesece do 3 let, - brez
prisotnih patologij vratne hrbtenice, - starost 20–
50 let
- operacija vratu v preteklosti, - bolečina v vratu
manj kot 3 mesece, - artritis, - tumor, - zlom vratne ali
prsne hrbtenice, - radikulopatija, - omotica, - huda srčna
obolenja
Ghaderi et al., 2016
n = 40 ES: 20 KS: 20
ES = 36,0
± 2,5 KS = 36,4
± 3,1
ES: vadba za GFV KS: vadba z izometrično kontrakcijo vratnih mišic
- bolečina v vratu vsaj zadnje 3 mesece, - odsotnost
nevrološki h motenj
- operacija ali poškodba vratu v preteklosti, - fibromialgija, - hernija, - kongenitalne
deformacije, - nosečnost
Gallego Izquierdo et
al., 2016
n = 28
Ž = 18, M = 10 ES: 14
KS: 14
ES = 28,4
± 6,2 KS = 30,0
± 7,4
ES: vadba za GFV KS:
proprioceptivna vadba vratu
- bolečina v vratu vsaj zadnje 3 mesece, - starost 18–
55 let
- fibromialgija, - revmatoidni, - artritis, - vestibularne ali
vaskularne bolezni Chung,
Jeong, 2017
n = 41 ES: Ž = 12, M
= 10
ES = 34,3
± 8,7 KS = 37,4
± 10,2
ES: vadba za GFV KS: vadba z izometrično kontrakcijo
- bolečina v vratu, - oslabelost
GFV
- operacija vratu v preteklosti, - nevrološke
motnje
12
n – število preiskovancev; SO – standardni odklon; Ž – ženske; M – moški; ES – eksperimentalna skupina, ES1 – prva ES; ES2 – druga ES; KS – kontrolna skupina
10
Suvarnnato et al., 2019
n = 54
ES1: Ž = 17, M
= 1
ES2: Ž = 16, M
= 2
KS: Ž = 15, M
= 3
ES1 = 43,3
± 9,7 ES2 = 43,5
± 12 KS = 42,1
± 8,5
ES1: vadba z izometrično kontrakcijo vratnih mišic ES2: vadba za GFV
KS: običajna fizioterapevtska obravnava
- bolečina v vratu vsaj zadnje 3 mesece, - starost 18–
60 let
- operacija ali poškodba vratu v preteklosti, - fibromialgija,
hernija, - radikulopatija, - nevrološke
motnje
4.2 Vadbeni programi
V vključenih raziskavah je intervencijsko obdobje trajalo od 6 tednov (Chiu et al., 2005;
Suvarnnato et al., 2019) do enega leta oz. 52 tednov (Ylinen et al., 2003). Vadbeni programi so potekali od dvakrat dnevno (Gallego Izquierdo et al., 2016; Suvarnnato et al., 2019) do dvakrat tedensko (Chiu et al., 2005).
V petih raziskavah (Chiu et al., 2005; Ghaderi et al., 2016; Gallego Izquierdo et al., 2016;
Chung, Jeong, 2017; Suvarnnato et al., 2019) so preiskovanci v eksperimentalnih skupinah izvajali vadbo za GFV – kraniocervikalno fleksijo z biološko povratno zanko (tlakovnim senzorjem), v dveh raziskavah (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005) izotonično dinamično vadbo, v dveh raziskavah (Khan et al., 2014; Suvarnnato et al., 2019) vadbo z izometrično kontrakcijo vratnih mišic v nevtralnem položaju hrbtenice, v eni raziskavi (Ylinen et al., 2003) pa vadbo za jakost vratnih mišic. Preiskovanci kontrolnih skupin so izvajali vadbo z izometrično kontrakcijo vratnih mišic (Ghaderi et al., 2016; Chung in Jeong, 2017), proprioceptivno vadbo (Gallego Izquierdo et al., 2016) ali program splošne fizioterapevtske obravnave (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005; Khan et al., 2014;
Suvarnnato et al., 2019). Pregled vadbenih programov eksperimentalnih in kontrolnih skupin izbranih raziskav in terapevtki postopki splošne fizioterapevtske obravnave so prikazani v tabeli 2.
Tabela 2: Pregled vadbenih programov eksperimentalnih in kontrolnih skupin izbranih raziskav
14
Avtor
Vadba proti majhnemu uporu Druge oblike vadbe in/ali splošna fizioterapevtska
obravnava Vadba za
GFV
Izotonična dinamična
vadba
Vadba z izometrično kontrakcijo vratnih
mišic Ylinen et al.,
2003 ES1
ES2
vadba za jakost vratnih mišic (80 %
MIVC)
KS aerobna
vadba
Chiu et al., 2005 ES KS
terapija z IR obsevanjem
Khan et al., 2014 ES KS
vadba za gibljivost vratu Ghaderi et al.,
2016 ES KS
Gallego Izquierdo et al.,
2016 ES KS
proprioceptivna vadba Chung, Jeong,
2017 ES KS
Suvarnnato et al.,
2019 ES2 ES1
KS
vadba za vrat in zgornji ud, manualna terapija vratu ali
elektroterapija
ES – eksperimentalna skupina; ES1 – prva ES; ES2 – druga ES; KS – kontrolna skupina;
GFV – globoki fleksorji vratu; MIVC – sila maksimalne izometrične kontrakcija (angl.
maximal isometric voluntary contraction); IR – infrardeče
V raziskavi Ylinen in sodelavci (2003) so preiskovanci v prvi eksperimentalni skupini izvajali vadbo za GFV in dinamične vaje za zgornji ud z lažjim bremenom (2 kg) ter vaje za mišice trupa in spodnji ud. V raziskavi Chiu in sodelavci (2005) so preiskovanci v eksperimentalni skupini izvajali vadbo proti majhnemu uporu, ki je vsebovala vadbo za GFV in izotonično dinamično vadbo. Za aktivacijo GFV so preiskovanci izvajali izometrično kontrakcijo GFV z uporabo tlakovnega senzorja in posamezno kontrakcijo zadržali 10 sekund. Izotonične vaje za fleksorje in ekstenzorje vratu pa so izvajali s pomočjo naprave Multi cervical rehabilitation unit s ciljno 30-odstotno silo maksimalne izometrične kontrakcije (MIVC). V raziskavi Khan in sodelavci (2014) so preiskovanci v eksperimentalni skupini izvajali izometrične vaje s pomočjo elastike za fleksorje, ekstenzorje, lateralne fleksorje in rotatorje vratu. V raziskavah Gallego Izquierdo in sodelavci (2016) ter Chung, Jeong (2017) so preiskovanci eksperimentalnih skupin izvajali vadbo za GFV. V supiniranem položaju so z uporabo tlakovnega senzorja izvajali izometrično kontrakcijo GFV, kontrakcijo zadržali 10 sekund in vajo ponovili 10-krat z vmesnimi kratkimi odmori. Ghaderi in sodelavci (2016) so za vse preiskovance izbrali vadbo proti majhnemu uporu. V eksperimentalni skupini so preiskovanci izvajali vadbo za GFV. Sprva kraniocervikalno fleksijo v supiniranem položaju z uporabo tlakovnega senzorja, kasneje so vajo izvajali v različnih položajih. Preiskovanci v kontrolni skupini pa so izvajali izometrične vaje s 30 % MIVC v različnih položajih in vaje za izboljšanje drže
vratu. Prav tako so Suvarnnato in sodelavci (2019) izbrali dve različni vadbi proti majhnemu uporu za preiskovance v eksperimentalnih skupinah. V prvi eksperimentalni skupini so izvajali izometrično kontrakcijo ekstenzorjev vratu. V drugi eksperimentalni skupini pa vadbo za GFV. Izvajali so kraniocervikalno fleksijo vratu na način kot v preostalih izbranih raziskavah (Gallego Izquierdo et al., 2016; Chung, Jeong, 2017).
Posamezni vadbeni programi so podrobneje opisani v prilogi 8.1.
16
4.3 Izidi raziskav
Rezultati so predstavljeni v tabelah. Rezultate smo predstavili glede na oceno bolečine, gibljivosti in mišične zmogljivosti (mišično vzdržljivosti ali jakost).
Za oceno intenzivnosti nespecifične KBV so uporabili tri merilna orodja. Chiu in sodelavci (2005) so uporabili opisno številčno bolečinsko lestvico (angl. verbal numeric pain scale;
VNPS) (0–10), Suvarnnato in sodelavci (2019) številčno bolečinsko lestvico (angl.
numeric pain scale; NPS) (0–10), v preostalih petih raziskavah (Ylinen et al., 2003; Khan et al., 2014; Ghaderi et al., 2016; Gallego Izquierdo et al., 2016; Chung, Jeong, 2017) pa so bolečino ocenili z vidno analogno lestvico (VAL) (0–10/0–10 cm/0–100 mm).
V vseh raziskavah se je bolečina zmanjšala glede na začetne vrednosti. O statistično pomembni spremembi intenzivnosti bolečine v ES in KS so poročali v štirih raziskavah (Khan et al., 2014; Ghaderi et al., 2016; Gallego Izquierdo et al., 2016; Chung, Jeong, 2017). Chiu in sodelavci (2005) so statistično pomembno razliko med začetnimi in končnimi vrednostmi ugotovili le v ES.
Statistično pomembno razliko v zmanjšanju bolečine med ES in KS po koncu obravnave so ugotovili v štirih raziskavah (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005; Chung, Jeong, 2017;
Suvarnnato et al., 2019). Ylinen in sodelavci (2003) med izotonično dinamično vadbo (ES1) in aerobno vadbo (KS) (p < 0,001) ter med vadbo za mišično jakost (ES2) in aerobno vadbo (KS) (p < 0,001). Med izotonično dinamično vadbo (ES1) in vadbo za mišično jakost (ES2) ni bilo statistično pomembne razlike. Suvarnnato in sodelavci (2019) so poročali o statistično pomembni razliki med končnimi rezultati ES1 in KS (p < 0,001) ter med ES2 in KS (p = 0,029). Med vadbo z izometrično kontrakcijo vratnih mišic (ES1) in vadbo za GFV (ES2) ni bilo statistično pomembne razlike. Statistično pomembno razliko med končnimi rezultati ES in KS so ugotovili Chiu in sodelavci (2005) (p = 0,01) in Chung, Jeong (2017) (p = 0,031). V dveh raziskavah (Ghaderi et al., 2016; Gallego- Izquierdo et al., 2016) ni bilo statistično pomembne razlike v intenzivnosti bolečine med ES in KS.
Vplivi vadbenih programov na intenzivnost KBV so predstavljeni v tabeli 3.
Tabela 3: Vpliv vadbenega programa na intenzivnost bolečine
Avtor
Ocenjevalni protokoli
(enote)
Rezultati
(povprečne vrednosti meritev
± SO) Primerjava končnih meritev z začetnimi in med
skupinami skupina začetne
meritve
končne meritve
Ylinen et al., 2003
VAL (bolečina) (0 – 100 mm)
ES1 57 22 ↓ bolečine v vseh treh skupinah. Med ES1 in KS ter ES2 in KS je statistično pomembna razlika (p <
0,001).
ES2 58 18
KS 58 42
Chiu et al., 2005
VNPS (bolečina) (0 – 10)
ES 4,6 ± 1,9 3,0 ± 2,3 ↓ bolečine v ES (p < 0,001) in v KS (p = 0,06). Med ES in KS je statistično pomembna razlika (p = 0.01).
KS 4,3 ± 2,1 3,8 ± 2,3
Khan et al., 2014
VAL (bolečina) (0 – 10)
ES 8,6 ± 2,4 5,9 ± 2,2 ↓ bolečine v ES (p = 0,001) in KS (p = 0,04),
večji vpliv na ↓ bolečine v ES.
KS 7,9 ± 1,6 6,2 ± 1,3
Ghaderi et al., 2016
VAL (bolečina)
(0 – 100 mm) ES 61,4 ± 27,9
21,7 ± 15,9
↓ bolečine v ES in v KS ( p < 0,001),
med skupinama ni statistično pomembne razlike (p > 0,05).
KS 59,7 ± 22,6
20,7 ± 11,3 Gallego
Izquierdo et al., 2016
VAL (bolečina) (0 – 10 cm)
ES 3,5 0,0 ↓ bolečine v ES in KS (p = 0,001), med skupinama ni statistično pomembne razlike (p > 0,05).
KS 4,0 0,0
Chung, Jeong, 2017
VAL (bolečina) (0 – 10)
ES 4,9 ± 1,6 2,7 ± 1,3 ↓ bolečine v ES in v KS (p <
0,05),
Med ES in KS je statistično pomembna razlika (p = 0,031).
KS 5,3 ± 1 4,0 ± 0,9
Suvarnnato et al., 2019
NPS (bolečina) (0 – 10)
ES1 4,8 ± 1,9 2,3 ↓ bolečine v vseh treh skupinah, statistično
pomembna razlika med ES1 in KS (p < 0,001), med ES2 in KS (p = 0,029).
ES2 4,6 ± 1,7 2,9 KS 4,1 ± 0,9 3,5
SO – standardni odklon; ES – eksperimentalna skupina, ES1 – prva ES; ES2 – druga ES;
KS – kontrolna skupina; VAL – vidna analogna lestvica (angl. visual analog scale); NRS – številska ocenjevalna lestvica (angl. numerical rating scale); VNPS – opisno številčna bolečinska lestvica (angl. verbal numeric pain scale); ↓ – zmanjšanje; ↑ – povečanje
18
V treh raziskavah (Ylinen et al., 2003; Khan et al., 2014; Chung, Jeong, 2017) so avtorji izmerili gibljivost vratne hrbtenice na začetku in na koncu intervencijskega obdobja. Khan in sodelavci (2014) so za merilno orodje uporabili univerzalni goniometer, v preostalih dveh raziskavah pa OB goniometer (Ylinen et al., 2003) oz. napravo CROM (Cervical range of motion) (Chung, Jeong, 2017).
V vseh treh raziskavah (Ylinen et al., 2003; Khan et al., 2014; Chung, Jeong, 2017) je prišlo do izboljšanja gibljivosti glede na začetne meritve v ES in KS. Vsi avtorji poročajo o statistično pomembni razliki med meritvami na začetku in po koncu obravnave znotraj posamezne skupine. Ylinen in sodelavci (2003) so ugotovili statistično pomembno razliko
(p < 0,05) med skupinami. Khan in sodelavci (2014) ter Chung, Jeong (2017) pa
pomembne razlike med končnimi rezultati skupin niso zaznali.
Rezultati o vplivu vadbenega protokola na gibljivost vratne hrbtenice so predstavljeni v tabeli 4.
Tabela 4: Vpliv vadbenega programa na gibljivost vratne hrbtenice
Avtor
Ocenjevalni protokoli
(enote)
Rezultati
(povprečne vrednosti meritev ± SO) Primerjava končnih meritev z začetnimi in med skupinami smer
gibanja skupina začetne meritve
končne meritve
Ylinen et al.,
2003 OB
goniometer (⁰ )
F do E ES1 ES2
KS
128 ± 14 136 Izboljšanje gibljivosti v vseh treh skupinah. Med ES2 v primerjavi s KS je statistično pomembna razlika za gibanje v smeri F do E (p = 0,007) in LF (p = 0,02).
Med ES1 in KS ter ES2 in KS je statistično
pomembna razlika (p
< 0,001) za gibanje v smeri rotacij.
123 ± 16 135 122 ± 11 128
LF ES1
ES2 KS
85 ± 11 100 83 ± 14 101
82 ± 11 94
R ES1
ES2 KS
161 ± 16 168 159 ± 18 171 160 ± 14 161
Khan et al., 2014
univerzalni goniometer (⁰ )
F ES
KS
30,4 ± 4,2 38,2 ± 3,3 Izboljšanje gibljivosti v vseh smereh gibanja v ES in v KS(p ≤ 0,001).
Med skupinama ni statistično
pomembne razlike.
29,2 ± 3,2 35,4 ± 3,8
E ES
KS
32,3 ± 3,9 40,1 ± 3,1 23,9 ± 3,6 41,1 ± 3,9
LF(L) ES
KS
31,3 ± 4,5 37,5 ± 4,0 28,3 ± 3,9 39,4 ± 3,4
LF(D) ES
KS
29,5 ± 4,0 38,9 ± 3,9 27,4 ± 3,3 35,4 ± 3,2
R(L) ES
KS
62,5 ± 3,8 70,6 ± 3,6 64,3 ± 3,6 71,1 ± 3,4
R(D) ES
KS
60,9 ± 3,7 69,8 ± 3,8 61,9 ± 3,5 67,3 ± 3,9
Chung, Jeong,
2017 OB
goniometer (⁰ )
F do E
ES KS
103,9 ± 18,3
120,8 ± 19,0
Izboljšanje gibljivosti v vseh treh ravninah v ES in v KS (p < 0,05).
Med skupinama ni statistično
pomembne razlike.
108,5 ± 15,0
119,0 ± 18,5
LF ES
KS
62,8 ± 9,3 74,6 ± 11,1 63,5 ± 7,7 71,9 ± 7,7
R ES
KS
113,6 ± 17,8
141,5 ± 18,1 116,6 ±
18,5
134,0 ± 19,3
SO – standardni odklon; ES – eksperimentalna skupina, ES1 – prva ES; ES2 – druga ES;
KS – kontrolna skupina; F – fleksija; E – ekstenzija; LF – lateralna fleksija; R – rotacija;
LF(L) – v levo; LF(D) – v desno
20
O vplivu vadbenega programa na vzdržljivost vratnih mišic so poročale tri raziskave (Ghaderi et al., 2016; Gallego Izquierdo et al., 2016; Chung, Jeong, 2017).
Za oceno vzdržljivosti vratnih mišic so v dveh raziskavah (Ghaderi et al., 2016; Chung, Jeong, 2017) avtorji merili čas vzdrževanja izometrične kontrakcije s pomočjo štoparice.
Gallego Izquierdo in sodelavci (2016) pa so uporabili test kraniocervikalne fleksije, ki z indeksom vzdržljivosti (0–100) na podlagi števila ponovitev in vzdrževanja izometrične kontrakcije oceni vzdržljivost GFV.
V vseh ES in KS je s terapijo prišlo do povečanja mišične vzdržljivosti. Gallego Izquierdo in sodelavci (2016) so ugotovili statistično pomembno razliko (p < 0,01) med začetnimi in končnimi rezultati posameznih skupin, med končnimi rezultati ES in KS pa ni bilo statistično pomembne razlike. V raziskavi Ghaderi in sodelavci (2016) je med rezultati začetnih in končnih meritev le v ES statistično pomembna razlika (p < 0,001). Statistično pomembne razlike med končnimi vrednostmi ES in KS ni bilo. Chung, Jeong (2017) so ugotovili statistično pomembno razliko (p < 0,05) med začetnimi in končnimi rezultati meritev posameznih skupin in med končnimi rezultati ES in KS (p = 0,003).
Rezultati o vplivih vadbenih programov na vzdržljivost vratnih mišic so predstavljeni v tabeli 5.
Tabela 5: Vpliv vadbenega programa na vzdržljivost vratnih mišic
Avtor
Ocenjevalni protokoli
(enote)
Rezultati
(povprečne vrednosti meritev ± SO)
Primerjava končnih meritev z začetnimi in
med skupinami skupina začetne
meritve
končne meritve
Gallego Izquierdo et
al., 2016
test kranio- cervikalne fleksije (indeks vzdržljivosti 0 – 100)
ES 15* 32* ↑ vzdržljivosti v ES in KS (p < 0,01). Med
skupinama ni statistično pomembne razlike.
KS 10* 29*
Ghaderi et al., 2016
test kranio- cervikalne fleksije štoparica (sekunde)
ES 19,5 ±
14,7
73,6 ± 17,7
↑ vzdržljivosti v ES in KS.
V ES statistično pomembna razlika med rezultati na začetku in na koncu (p < 0.001).
KS 20,6 ±
13,6
41,2 ± 26,9
Chung, Jeong, 2017
test kranio- cervikalne fleksije štoparica (sekunde)
ES 9,2 ± 4,4 53,9 ± 29,2
↑ vzdržljivosti v ES in KS (p < 0,05).
Med skupinama je statistično pomembna razlika (p = 0,003).
KS 9,5 ± 4,0 37,0 ± 8,0
*vrednosti razbrane iz grafa
SO – standardni odklon; ES – eksperimentalna skupina, ES1 – prva ES; ES2 – druga ES;
KS – kontrolna skupina; ↓ – zmajšanje; ↑ – povečanje
Spremembo v jakosti vratnih mišic so merili v treh raziskavah (Ylinen et al., 2002; Chiu et al., 2005; Suvarnnato et al., 2019). Meritve so izvedli z različnimi merilnimi inštrumenti.
Ylinen in sodelavci (2003) so meritve opravili s pomočjo naprave za merjenje izometrične kontrakcije vratnih mišic, Chiu in sodelavci (2005) z napravo multi-cervical rehabilitation unit in Suvarnnato in sodelavci (2019) z ročnim dinamometrom. Merili so največjo izometrično jakost vratnih mišic.
V vseh raziskavah so avtorji poročali o izboljšanju jakosti vratnih mišic. V raziskavi Ylinen in sodelavci (2003), v skupini, ki je izvajala program vadbe za jakost vratnih mišic (ES2), se je moč statistično značilno povečala (p < 0,001) v vseh smereh gibanja v primerjavi s KS in ES1. Chiu in sodelavci (2005) so pri primerjavi končnih rezultatov meritev jakosti vratnih mišic med ES in KS uporabili eno vrednost, ki predstavlja povprečno vrednost vsote rezultatov izmerjene jakosti posameznih mišičnih skupin (fleksorjev, ekstenzorjev, rotatorjev in lateralnih fleksorjev). Avtorji so poročali o statistično pomembni razliki (p < 0,05) med ES, ki je izvajala vadbeni program za
22
aktivacijo GFV in izotonično dinamično vadbo, v primerjavi s KS, v kateri so imeli preiskovanci terapijo z infrardečimi žarki. O statistično pomembni razliki med skupinami so poročali tudi Suvarnnato in sodelavci (2019). Vadba z izometrično kontrakcijo (ES1) je v primerjavi z vadbo za GFV (ES2) in običajno fizioterapevtsko obravnavo (KS) statistično značilno izboljšala (p < 0,05) mišično jakost ekstenzorjev vratu, statistično pomembno razliko (p = 0,002) v mišični jakosti fleksorjev vratu pa so ocenili le med vadbo za GFV (ES2) v primerjavi s KS, ne pa med ES2 in ES1.
Rezultati o vplivu vadbenega programa na mišično jakost so predstavljeni v tabeli 6.
Tabela 6: Vpliv vadbenega programa na jakost vratnih mišic
Avtor
Ocenjevalni protokoli
(merilni inštrument,
enote)
Rezultati (povprečne vrednosti
meritev) Primerjava končnih meritev z začetnimi in med
skupinami skupina začetne
meritve
končne meritve
Ylinen et al., 2003
MIS v smeri fleksije (N)
ES1 65 84 ↑ mišične jakosti v vseh treh skupinah.
Statistično značilno povečanje v vseh smereh v ES2 v
primerjavi z ES1 in KS (p <
0.001).
ES2 50 105
KS 60 67
MIS v smeri ekstenzije (N)
ES1 145 170
ES2 120 200
KS 137 149
MIS v smeri rotacije v levo (N)
ES1 6,8 8,5
ES2 6,2 10,3
KS 6,6 7,2
MIS v smeri rotacije v desno (N)
ES1 6,2 8,4
ES2 5,6 10,2
KS 6,6 7,2
Chiu et al., 2005
MIS (v 6 različnih smereh) (MCRU, lbs)
ES 9,5 11,9 ↑ mišične jakosti v ES in KS.
Pomembno izboljšanje v ES v primerjavi KS, med
skupinama je statistično pomembna razlika (p < 0,05).
KS 9,4 10,4
Suvarnnato et al., 2019
MIS v smeri ekstenzije (dinamometer, kg)
ES1 4,5 5,2 ↑ mišične jakosti v vseh treh skupinah.
Pomembno povečanje največje sile ekstenzorjev vratu v ES1 v primerjavi s KS (p = 0,04) in z ES2 (p = 0,02).
Pomembno povečanje največje sile fleksorjev vratu v ES2 v primerjavi s KS (p = 0,002).
ES2 4,5 4,8
KS 4,6 4,8
MIS v smeri fleksije, (dinamometer, kg)
ES1 1,7 1,9
ES2 1,8 2,1
KS 1,9 1,8
MIS – največja izometrična mišična jakost (angl. maximal isometric strength); ES – eksperimentalna skupina, ES1 – prva ES; ES2 – druga ES; KS – kontrolna skupina; ↓ – zmajšanje; ↑ – povečanje; MCRU – multi-cervical rehabilitation unit
5 RAZPRAVA
V pregled je bilo vključenih sedem randomiziranih kontroliranih raziskav. Namen pregleda strokovne literature je bil ugotoviti učinke vadbe proti majhnemu uporu na nespecifično KBV, gibljivost vratne hrbtenice in mišično zmogljivost vratnih mišic pri osebah z nespecifično KBV.
V pregledanih raziskavah so preiskovanci izvajali različne vadbene programe, in sicer vadbo za GFV (Chiu et al., 2005; Ghaderi et al., 2016; Gallego Izquierdo et al., 2016;
Chung, Jeong, 2017; Suvarnnato et al., 2019), izotonično dinamično vadbo (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005), vadbo z izometrično kontrakcijo vratnih mišic v nevtralnem položaju hrbtenice (Khan et al., 2014; Ghaderi et al., 2016; Chung, Jeong, 2017;
Suvarnnato et al., 2019), vadbo za mišično jakost vratnih mišic (Ylinen et al., 2003), proprioceptivno vadbo (Gallego Izquierdo et al., 2016) in vadben program v sklopu splošne fizioterapevtske obravnave (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005; Khan et al., 2014; Suvarnnato et al. 2019). Od tega so bile opredeljene kot vadba proti majhnemu uporu: vadba za GFV (Chiu et al., 2005; Ghaderi et al., 2016; Gallego Izquierdo et al., 2016; Chung, Jeong, 2017; Suvarnnato et al., 2019), izotonična dinamična vadba (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005) in vadba z izometrično kontrakcijo vratnih mišic (Khan et al., 2014; Ghaderi et al., 2016; Chung, Jeong, 2017; Suvarnnato et al., 2019).
Na podlagi pregleda rezultatov lahko domnevamo, da so učinki vadbe proti majhnemu uporu na nespecifično KBV primerljivi z učinki vadbo za mišično jakost in proprioceptivno vadbo za zmanjšanje nespecifične KBV, saj se je bolečina pri vseh preiskovancih pomembno zmanjšala po intervencijskem obdobju. O statistično pomembni razliki med skupinami pa so poročali predvsem avtorji raziskav (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005; Suvarnnato et al., 2019), v katerih so imeli preiskovanci v posameznih kontrolnih skupinah nestrukturiran program ali pa je bila vključena le protibolečinska terapija. Vsem trem vadbenim programom (vadba za GFV, izotonična dinamična vadba, vadba z izometrično kontrakcijo vratnih mišic), ki so pokazali pomembno izboljšanje v primerjavi z intervencijami v kontrolni skupini, je skupno, da so bili vadbeni parametri jasno določeni in vključene vaje za mišice vratu.
24
V treh raziskavah (Ylinen et al., 2003; Kahn et al., 2014; Chung, Jeong, 2017) so avtorji ocenjevali, ali se je gibljivost vratne hrbtenice izboljšala po intervencijskem obdobju.
Ylinen in sodelavci (2003) so ugotovili, da se je pri preiskovancih, ki so izvajali vadbo za mišično jakost, gibljivost v smeri fleksije, ekstenzije in lateralne fleksije, pomembno izboljšala v primerjavi s preiskovanci, ki so izvajali aerobno vadbo. Prav tako se je gibljivost v smeri rotacije pomembno izboljšala po vadbi proti majhnemu uporu v primerjavi z aerobno vadbo. Čeprav avtorji v raziskavi (Ylinen et al., 2003) niso poročali o pomembni razliki med končnimi rezultati skupin izotonične dinamične vadbe (ES1) in vadbe za mišično jakost (ES2), je razlika med začetnimi in končnimi meritvami večja pri preiskovancih, ki so izvajali vadbo za mišično jakost, kot pri tistih, ki so bili vključeni v program vadbe proti majhnemu uporu. Domnevamo, da je na to vplival tudi izbor vaj v predpisanih vadbenih programih. V vadbenem programu za preiskovance v ES2 so se vaje za vrat izvajale v vseh smereh gibljivosti vratne hrbtenice, v ES1 pa so preiskovanci izvajali le dinamično fleksijo vratu. V raziskavi Khan in sodelavci (2014) je bila vadba za gibljivost enako učinkovita za povečevanje gibljivosti vratu kot vadba proti majhnemu uporu. Prav tako so v raziskavi Chung, Jeong (2017) avtorji ocenjevali učinek vadbe proti majhnemu uporu na izboljšanje gibljivosti vratne hrbtenice. V eksperimentalni skupini so preiskovanci izvajali vadbo za GFV, v kontrolni pa vadbo z izometrično kontrakcijo vratnih mišic. Preiskovanci so izboljšali gibljivost ne glede na izbran vadben program.
Čeprav med končnimi rezultati ni statistično pomembne razlike, je bila vadba za GFV v primerjavi z izometrično vadbo učinkovitejša glede na razliko med začetnimi in končnimi meritvami gibljivosti. Avtorji to razliko pripisujejo nenadzorovani progresivnosti vadbe v kontrolni skupini. Chung, Jeong (2017) pojasnjujeta, da so si preiskovanci v KS pri izvajanju izometričnih vaj sami stopnjevali upor, kar pa ne omogoča nadzorovanega spremljanja progresivnosti vadbe v primerjavi z vadbo za GFV, pri kateri se s pomočjo povratne informacije tlakovnega senzorja nadzoruje progresivnost vadbe.
Na podlagi primerjave končnih rezultatov med vadbenimi programi lahko ugotovimo, da je vadba proti majhnemu uporu učinkovitejša za izboljšanje gibljivosti vratu v primerjavi z aerobno vadbo ter primerljiva z vadbo za mišično jakost (Ylinen et al., 2003) in vajami za gibljivost vratu (Khan et al., 2014). Med različnimi vadbenimi programi vadbe proti majhnemu uporu so razlike zanemarljive (Chung, Jeong, 2017).
V treh raziskavah (Gallego Izquierdo et al., 2016; Ghaderi et al., 2016; Chung, Jeong, 2017) so ugotavljali, ali se je vzdržljivost vratnih mišic povečala po intervencijskem obdobju. Avtorji so poročali o pomembnem izboljšanju vzdržljivosti vratnih mišic pri preiskovancih po obdobju vadbenega programa za GFV, proprioceptivne vadbe ali vadbe z izometrično kontrakcijo vratnih mišic. V vseh treh raziskavah so v eksperimentalnih skupinah preiskovanci izvajali vadbo proti majhnemu uporu, in sicer vadbo za GFV. Vpliv vadbe za GFV na vzdržljivost vratnih mišic so primerjali s proprioceptivno vadbo (Gallego Izquierdo et al., 2016) ter z vadbo z izometrično kontrakcijo vratnih mišic v nevtralnem položaju hrbtenice (Ghaderi et al., 2016; Chung, Jeong, 2017). Gallego Izquierdo in sodelavci (2016) so zapisali, da so na podlagi prejšnjih raziskav (Jull et al., 2002; Jull et al., 2008; Jull et al., 2009; Lluch et al., 2013) pričakovali, da bo vadba za GFV učinkovitejša za izboljšanje mišične vzdržljivosti kot proprioceptivna vadba. Avtorji med rezultati končnih meritev niso ugotovili pomembne razlike. Učinkovitost proprioceptivne vadbe pripisujejo gostoti mišičnih vreten v GFV, ki zaznavajo dolžino mišice. Njihova aktivacija pripomore k zaznavanju položaja vratu in gibanja vratne hrbtenice ter posledično izboljša mišično koaktivacijo vratnih mišic (Boyd Clark et al., 2002). Ghaderi in sodelavci (2016) so poročali o izboljšanju mišične vzdržljivosti GFV pri vseh preiskovancih, ne glede na izbran vadben program.
Na podlagi rezultatov končnih meritev lahko trdimo, da je vadba za GFV kljub nizki intenzivnosti primerljiva z vadbo z izometrično kontrakcijo vratnih mišic. Poleg tega so avtorji raziskave (Ghaderi et al., 2016) poročali o povečani EMG aktivnosti v površinskih mišicah pri preiskovancih, ki so izvajali izometrične kontrakcije vratnih mišic, česar pri osebah z nespecifično KBV ne želimo. Prav tako so v raziskavi Chung, Jeong (2017) zapisali, da se je vadba za GFV v ES izkazala za učinkovitejšo za izboljšanje vzdržljivosti vratnih mišic v primerjavi z izometrično vadbo vratnih mišic v nevtralnem položaju hrbtenice. Avtorji menijo, da je kraniocervikalna fleksija v programu vadbe za GFV koristnejša v primerjavi z izometričnimi vajami, saj naj bi se z vadbo krainocervikalne fleksije mišici longus colli in longus capitis aktivirali bolj izolirano kot v programu vadbe z izometrično kontrakcijo vratnih mišic, kjer so izvajali izometrične vaje v vseh smereh anatomske ravnine.
Mišično jakost so ocenjevali v treh izbranih raziskavah (Ylinen et al., 2003; Chiu et al., 2005; Suvarnnato et al., 2019). Avtorji so ugotavljali, kateri vadbeni program je
