UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA FIZIOTERAPIJA, 1. STOPNJA
Katja Beden
UČINEK TERAPIJE Z ELASTIČNIMI LEPILNIMI TRAKOVI NA BOLEČINO IN FUNKCIJO PRI
PACIENTIH S SPREDNJO KOLENSKO BOLEČINO – pregled literature
diplomsko delo
EFFECT OF ADHESIVE ELASTIC TAPE THERAPY ON PAIN AND FUNCTION IN PATIENTS WITH PATELLOFEMORAL PAIN SYNDROME – literature
review
diploma work
Mentorica: viš. pred. mag. Sonja Hlebš Somentor: asist. Marko Macuh
Recenzentka: doc. dr. Renata Vauhnik
Ljubljana, 2021
2
3
ZAHVALA
Najprej bi se rada iskreno zahvalila svojemu somentorju, asist. Marku Macuhu, za njegov čas in energijo, ki ju je vložil v pomoč pri nastajanju tega diplomskega dela, ter vse koristne nasvete, ki sem jih prejela z njegove strani.
Najlepša hvala tudi mentorici, viš. pred. mag. Sonji Hlebš, za njeno vodenje in strokovno pomoč ter hitre odzive.
Ogromna zahvala gre mojima staršema in sestri Niki za vso podporo, spodbudo in potrpežljivost v času študija in med pisanjem diplomskega dela.
Neskončno hvala mojemu Blažu, ker je vseskozi verjel vame, me spodbujal in mi stal ob strani.
Iz srca hvala mojim Cvetkam za polepšanje študentskih let in takšno ali drugačno pomoč, kadarkoli sem jo potrebovala.
Zahvalila bi se tudi svoji prijateljici Blažki, ki mi je vedno prisluhnila in svetovala ter me podpirala na moji poti.
4
5
IZVLEČEK
Uvod: Sprednja kolenska bolečina je pogost vzrok bolečine v kolenu pri posameznikih vseh starosti. Zanjo je značilna bolečina okoli pogačice ali za njo, poslabšajo pa jo daljše sedenje, tek, poskoki ali počepi ter hoja po stopnicah. Pojavi se tako pri sedeči kot telesno dejavni populaciji in je kronične narave ter pogosto povzroča bolečine pri vsakdanjih in športnih dejavnostih. Zdravi se predvsem z različnimi fizioterapevtskimi tehnikami, od katerih je vedno bolj aktualna tudi terapija z elastičnimi lepilnimi trakovi. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne literature predstaviti učinke elastičnih lepilnih trakov na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije pri pacientih s sprednjo kolensko bolečino. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s sistematičnim pregledom literature. Literaturo smo iskali v elektronski podatkovni zbirki PubMed s kombinacijo izbranih ključnih besed in v časovnem okvirju zadnjih deset let. Analiziranih je bilo osem raziskav v angleškem jeziku, ki so ustrezale vključitvenim kriterijem. Rezultati: V analiziranih raziskavah so terapijo z elastičnimi lepilnimi trakovi uporabili samostojno ali v kombinaciji z drugo intervencijo in jo primerjali s skupino brez intervencije ali z drugo intervencijo. Ostale intervencije, ki so jih uporabili za primerjavo, so bile električna stimulacija, dve tehniki mobilizacije z gibanjem, vadbeni program in namestitev placebo trakov. Ugotovili so, da namestitev elastičnih lepilnih trakov povzroči statistično pomembno zmanjšanje jakosti bolečine v mirovanju in med nekaterimi dejavnostmi, ima pozitivne učinke na funkcijo kolena, funkcijsko zmogljivost, prožnost zadnjih stegenskih mišic, ravnotežje ter na zmogljivost ekstenzornih mišic kolena.
Rezultati so primerljivi z učinkovitostjo ostalih intervencij. Razprava in zaključek: Glede na rezultate pregleda literature je terapija z elastičnimi lepilnimi trakovi primerna za zdravljenje sprednje kolenske bolečine tudi kot samostojna terapija in ne le kot dodatek specifično oblikovanemu programu vadbe za mišice spodnjega uda. Vseeno bi bile potrebne nadaljnje raziskave, da bi ugotovili, kakšno bi bilo optimalno doziranje in namestitev trakov.
Ključne besede: sprednja kolenska bolečina, bolečina v mirovanju, vadbeni program, učinek na jakost bolečine
6
7
ABSTRACT
Introduction: Patellofemoral pain syndrome is a common cause of knee pain in individuals of all ages. It is characterized by pain around or behind the patella bone, but is aggravated by activities such as prolonged sitting, running, jumping or squatting, and walking up and down the stairs. It occurs in both sedentary and active populations, is chronic in nature and often causes pain in daily and sports activities. It is treated mainly with various physiotherapeutic techniques, of which therapy with elastic adhesive tapes is becoming more and more common.
Purpose: The purpose of the diploma work was to determine the effect of therapy with elastic adhesive tapes on different areas of life in patients with patellofemoral pain syndrome, based on a literature review. Methods: We used a descriptive method with a systematic review of the literature. We searched for the literature in the electronic database PubMed with a combination of selected keywords and in the time frame of the last ten years. Eight surveys in English language were selected that met our inclusion criteria. Results: In analysed studies, the therapy with elastic adhesive tapes was used alone or in combination with another intervention and compared with the non-interventional group or with another intervention. Other interventions used for comparison included electrical stimulation, two mobilization techniques, with movement, an exercise program, and placebo tape application. They found that the application of elastic adhesive tapes resulted in a statistically significant reduction in pain at rest and during certain activities, and that the results were comparable to the effectiveness of other interventions. It also has positive effects on knee function and functional performance and other parameters such as tension in the hamstring muscles, balance and strength of the knee extensors.
Discussion and conclusion: According to the results of the literature review, therapy with elastic adhesive tapes is suitable for the treatment of patellofemoral pain syndrome also as a stand-alone therapy and not only as an adjunct to a specifically designed exercise program for lower limb muscles. However, further research would be needed to determine what the optimal tape application and its frequency would be, which position of tape application is the most effective.
Keywords: patellofemoral pain syndrome, pain at rest, exercise program, effect on pain level
8
9
KAZALO
1 UVOD ... 17
1.1 Anatomija in mehanika patelofemoralnega sklepa ... 18
1.2 Dejavniki tveganja ... 18
1.3 Diagnoza ... 19
1.4 Zdravljenje ... 19
1.4.1 Terapija z elastičnimi lepilnimi trakovi pri sprednji kolenski bolečini ... 20
2 NAMEN ... 22
3 METODE ... 23
4 REZULTATI ... 24
4.1 Značilnosti preiskovancev ... 25
4.2 Terapevtski postopki... 26
4.3 Merilna orodja ... 27
4.4 Izidi meritev ... 30
4.4.1 Učinek na bolečino ... 30
4.4.2 Učinek na funkcijo kolena in funkcijsko zmogljivost ... 31
4.4.3 Ostali izidi meritev ... 32
5 RAZPRAVA ... 33
6 ZAKLJUČEK ... 37
7 LITERATURA ... 38 8 PRILOGE
8.1 Merila za vključitev in izključitev 8.2 Terapevtski postopki
10
11
KAZALO SLIK
Slika 1: Primer tehnike namestitve ELT (lastni vir). ... 21 Slika 2: Procesogram poteka iskanja literature (prirejeno po Moher et al., 2009). ... 24
12
13
KAZALO TABEL
Tabela 1: Značilnosti preiskovancev po skupinah ... 25 Tabela 4: Ocenjevani parametri, uporabljena merilna orodja in čas ocenjevanja ... 29 Tabela 5: Učinek terapije z elastičnimi lepilnimi trakovi na bolečino ... 30 Tabela 6: Učinek terapije z elastičnimi lepilnimi trakovi na funkcijo kolena in funkcijsko zmogljivost ... 31 Tabela 7: Učinek terapije z elastičnimi lepilnimi trakovi na ostale izide meritev ... 32
14
15
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
ELT elastični lepilni trakovi
ES elektrostimulacija
ITT iliotibialni trakt
MG mobilizacija z gibanjem
NOL numerična ocenjevalna lestvica
PT placebo trakovi
RKP randomizirani kontrolirani poskus SKB sprednja kolenska bolečina TFL tensor fasciae latae
VAL vizualna analogna lestvica
VL vastus lateralis
VMO vastus medialis obliquus ZSM zadnje stegenske mišice
16
17
1 UVOD
Sprednja kolenska bolečina (SKB) je pogost vzrok bolečine v kolenu pri adolescentih in odraslih, mlajših od 60 let (Gaitonde et al., 2019). Zanjo je značilna bolečina okoli pogačice ali za njo, ki jo poslabša vsaj ena od dejavnosti, ki obremeni pogačico pri pokrčenem kolenu, kot so tek, hoja po stopnicah, poskoki in počepi (Crossley et al., 2016) ter daljše sedenje (Logan et al., 2017). Dodatni kriteriji so tudi škrtanje v patelofemoralnem sklepu med upogibanjem v kolenu, občutljivost pogačice na palpacijo, manjši izlivi sklepne tekočine ter bolečina med sedenjem, vstajanjem iz sedečega položaja ali iztegom kolena po daljšem sedenju (Crossley et al., 2016). V preteklosti se je izraz SKB zamenljivo uporabljal tudi s hondromalacijo pogačice, vendar je za slednjo posebej značilen zmehčan patelofemoralni hrustanec, ki se ga opazi na radiografiji, slikanju z magnetno resonanco ali artroskopiji kolena (Pihlajamaki et al., 2010).
SKB prizadene tako telesno dejavne kot sedeče posameznike (van Middelkoop et al., 2008) v vseh življenjskih obdobjih (Myer et al., 2011) in skupno predstavlja 11–17 % primerov bolečine v kolenu v splošni praksi (van Middelkoop et al., 2008) ter 25–40 % težav s kolenom med športno populacijo (Taunton et al., 2002). Pri mladih adolescentih je prevalenca SKB 7–28 %, incidenca pa 9,2 % (Myer et al., 2015). Na splošno so ženske dvakrat bolj dovzetne za pojav SKB (Roush et al., 2012).
V primerjavi s kroničnimi stanji, kot je osteoartroza, ki se pojavi zaradi mehanskega stresa skozi leta, zaradi katerega pride do erozije sklepne površine, se SKB pogosto pojavi že pri mladih in dejavnih posameznikih (Gaitonde et al., 2019). Trenutno sprejeta hipoteza glede vzroka pojava SKB je nesorazmerje sil predvsem sprednjih in lateralnih stegenskih mišic na kolenski sklep, ki vodi v nepravilen položaj pogačice ter njeno nepravilno gibanje med funkcijskimi dejavnostmi (Sheenan et al., 2009), kar povzroča povečan mehanski stres na subhondralno kost in s tem bolečino (Farrokhi et al., 2011).
Vpliv SKB na posameznika je velik in pogosto zmanjša njegovo sposobnost, da brez bolečin izvaja športne, telesne in z delom povezane dejavnosti. Vse več dokazov kaže na to, da je SKB težko obvladljivo stanje kronične narave (Collins et al., 2012).
18
1.1 Anatomija in mehanika patelofemoralnega sklepa
Patelofemoralni sklep je sestavljen iz pogačice in kondilov stegnenice in je pomemben pri iztegu in upočasnjevanju gibanja kolena (Patel, Villalobos, 2017). Sklepna površina na sprednji strani kondilov stegnenice je konkavna, na ventralni površini pogačice pa konveksna, kar omogoča drsenje pogačice v kranialno, kavdalno, medialno in lateralno smer (Hlebš et al., 2017). Pogačica je največja sezamoidna kost v telesu, ki pomembno vpliva na ekstenzorni mehanizem kolena, saj je na svojem zgornjem delu povezana s kito mišice quadriceps, na spodnjem pa s patelarnim ligamentom. V sklepu deluje kot vzvod, saj skrbi za zmanjšanje sile, ki jo mora proizvesti mišica quadriceps, da iztegne koleno (Sherman et al., 2014). Pomemben element sklepa so tudi stabilizatorji, ki skrbijo, da pogačica med gibanjem kolena pravilno drsi po trohlearnem žlebu (McConnell, 1986). Za statično stabilizacijo skrbijo sklepna ovojnica, kondila stegnenice, medialni in lateralni retinakel ter patelofemoralni ligamenti; dinamični stabilizatorji pa so kita mišice quadriceps, patelarni ligament, mišici vastus medialis obliquus (VMO) in vastus lateralis (VL) ter iliotibialni trakt (ITT). Pri tem ima pomembno vlogo predvsem mišica VMO, saj je edina mišica, ki dovaja silo z medialne strani in tako skrbi za stabilizacijo pogačice (Dixit et al., 2007) med iztegom kolena. Njena nezadostna aktivnost povzroči lateralni pomik pogačice, k čemur dodatno pripomore tudi povečana napetost v mišici VL in ITT (McConnell, 1986). Fiziološki položaj pogačice v trohlearnem žlebu se meri s Q kotom, ki ga tvorita liniji od sprednjih zgornjih iliakalnih spin do sredine pogačice in od sredine pogačice do golenične grčavine (Petersen et al., 2017). Znaša 14° pri moških ter 17° pri ženskah (Almeida et al., 2016).
1.2 Dejavniki tveganja
Največji dejavnik tveganja za pojav SKB je nepravilno drsenje pogačice po trohlearnem žlebu stegnenice, ki ga lahko povzročijo povečan Q kot, prekomerna pronacija v subtalarnem sklepu, nezadostna aktivnost VMO, visoko ležeča pogačica (ang. Patella alta) ali povečana napetost v mišicah rectus femoris, gastrocnemius, zadnjih stegenskih mišicah (ZSM) in ITT. Vsi navedeni dejavniki, razen visoko ležeča pogačica, posredno ali neposredno povzročijo lateralni vlek pogačice, kar povzroča neravnovesje sil med gibanjem v kolenskem sklepu. Visoko ležeča pogačica pomeni, da je razdalja med golenično grčavino in spodnjim robom pogačice oz.
dolžina patelarnega ligamenta za 20 % večja kot višina pogačice, kar poveča možnost za izpah pogačice (McConnell, 1986). Drugi ugotovljeni dejavniki tveganja za SKB so ženski spol,
19
zmanjšana moč mišice quadriceps, kar lahko vodi v nestabilnost pogačice (Lankhorst et al., 2012), in druge etiologije nestabilnosti pogačice, kot je zvin kolenskega sklepa (Jeon et al., 2016).
1.3 Diagnoza
Diferencialna diagnoza bolečine v sprednjem delu kolena je obsežna, saj je lahko prisotna tudi pri poškodbah sklepnega hrustanca, kostnih tumorjih, hondromalaciji pogačice, sindromu ITT, nestabilnosti pogačice, patelarni tendinopatiji, osteoartrozi in drugih stanjih (Dixit et al., 2007).
SKB se običajno diagnosticira s pomočjo anamneze in telesnega pregleda (Gaitonde et al., 2019). Anamneza zajema vprašanja o prejšnjih poškodbah in operacijah kolena, trenutni ravni dejavnosti in nedavnih spremembah v dejavnostih (Dixit et al., 2007). Pomembno je opazovati tudi držo in hojo, saj povečana ledvena lordoza, asimetrična višina bokov ali atrofija mišice quadriceps lahko vplivajo na SKB (Patel, Villalobos, 2017), ter obutev, ki lahko nakazuje na prisotnost prekomerne everzije ali pronacije stopala (Dixit et al., 2007). Izvede se lahko tudi pasiven test iztega kolena, s katerim se preveri dolžino ZSM. Te lahko v primeru skrajšave preko kokontrakcije z mišico quadriceps vplivajo na povečanje sile na koleno (White et al., 2009). Slikovne preiskave so pri diagnosticiranju SKB koristne predvsem za to, da se izloči ostale vzroke bolečine v kolenu, še posebej v primeru, da se po štirih do osmih tednih konservativnega zdravljenja bolečina v kolenu ne spremeni. Radiografija lahko izloči osteoartrozo pri pacientih, starejših od 50 let, zlome pogačice pri pacientih z zgodovino poškodb in osteohondrozo (Patel, Villalobos, 2017).
1.4 Zdravljenje
Zdravljenje SKB se osredotoča na akutno lajšanje bolečine (Matthews et al., 2017), predvsem s počitkom, hlajenjem in analgetiki (Gaitonde et al., 2019). Slednji se uporabljajo predvsem v obliki nesteroidnih protivnetnih zdravil in v krajših časovnih obdobjih, npr. en teden (Heintjes et al., 2004). Temelj zdravljenja je vseeno fizioterapija (Gaitonde et al., 2019), saj pri pacientih, ki izvajajo vaje, povzroči kratkotrajno in dolgotrajno zmanjšanje bolečine v mirovanju in med dejavnostjo v primerjavi s tistimi, ki jih ne. Vadbeni programi so navadno sestavljeni iz kombinacije vaj za krepitev mišic kolena in kolka, pri čemer prevladujejo vaje za mišico quadriceps, specifično VMO, abduktorje, ekstenzorje, notranje in zunanje rotatorje kolka ter
20
stabilizatorje trupa. Krepitev mišice quadriceps se začne z izometričnimi aktivacijami in nadaljuje z različnimi oblikami iztega kolena, kot so počepi in izpadni koraki, sprva izometrično in nato koncentrično-ekscentrično ter samo ekscentrično s stopanjem s stopnice. Zahtevnost se stopnjuje tudi s prehodom z bilateralnih na unilateralne vaje in upočasnjevanjem hitrosti izvedbe vaj. Vaje za navedene mišice kolka se izvajajo predvsem stoje in se za stopnjevanje doda uporaba elastičnega traku. Za dodano aktivacijo mišic trupa se uporabijo npr. Airex blazine in se tako trenira tudi ravnotežje (Ferber et al., 2015). Poleg izvajanja vaj fizioterapevtska obravnava zajema tudi edukacijo pacienta, prilagoditev dejavnosti, živčno- mišično električno stimulacijo za mišico quadriceps, ultrazvok, biofeedback, ortoze za stopalo in terapijo z elastičnimi lepilnimi trakovi (ELT) (Petersen et al., 2013). Ena od možnosti je tudi operativno zdravljenje, vendar še ni bilo dovolj raziskano, da bi lahko potrdili boljše klinične rezultate v primerjavi s konservativnimi strategijami, zato se ga poslužujejo kot zadnjo možnost (Rixe et al., 2013).
1.4.1 Terapija z elastičnimi lepilnimi trakovi pri sprednji kolenski bolečini
Terapija z ELT se je v zadnjem času vse bolj razširila za zdravljenje SKB (Demirci et al., 2017).
Pomeni namestitev ELT neposredno na kožo (slika 1) – običajno to naredijo fizioterapevti, lahko pa si jih namestijo tudi pacienti sami doma. Trakovi so izdelani iz vodoodpornega in zračnega materiala (Aytar et al., 2011), ki se raztegne na 130 do 140 % prvotne dolžine (Lim et al., 2013). Obstaja več tehnik namestitve, ki se razlikujejo v vrsti trakov, številu nameščenih plasti in smeri vleka (Callaghan, Selfe, 2012). Trak lahko namestimo v smeri od mišičnega izvora (lat. origo) do narastišča (lat. insercio), kar olajša krčenje poškodovanih mišic (Aytar et al., 2011), ali v nasprotni smeri, kar preprečuje prekomerno mišično napetost (Tsai et al., 2008).
Terapija je poceni (Callaghan, Selfe, 2012), neinvazivna, enostavna in časovno nezamudna (Warden et al., 2007). Ima tudi to prednost, da se trak lahko prilagodi posamezniku, njegovi anatomiji in simptomom (Podolsky, Kalichman, 2015). Namestitev trakov na kožo lahko med kontrakcijo mišic oz. gibanjem segmenta povzroči, da se prostor med mišico in fascijo poveča (Aytar et al., 2011), kar poveča in izboljša cirkulacijo krvi in limfe (Kuru et al., 2012). Izidi raziskav potrjujejo, da ELT preko tega mehanizma zmanjšajo bolečino in oteklino ter izboljšajo vzorec hoje (Aminaka, Gribble, 2005), aktivirajo mišice okoli sklepov, izboljšajo stabilnost
21
sklepov in olajšajo njihovo mobilnost, zmanjšajo napetost v mišicah, kitah in ligamentih ter izboljšajo propriocepcijo (Halseth et al., 2004).
Terapija z ELT se pri SKB uporablja za spodbujanje mišične kontrakcije predvsem VMO in posledično povečanja medialnega vleka pogačice, za zmanjšanje napetosti v strukturah, ki pogačico med gibanjem vlečejo lateralno (VL, TFL in ITT), za izboljšanje propriocepcije ter zmanjšanje bolečine in otekline preko mehanizma povečane cirkulacije krvi in limfe (Akbaş et al., 2017).
Slika 1: Primer tehnike namestitve ELT (lastni vir).
22
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne literature predstaviti učinke ELT na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije pri pacientih s SKB.
23
3 METODE
Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom strokovne in znanstvene literature, ki opisuje zdravljenje SKB s terapijo z ELT. Iskanje literature je potekalo v elektronski podatkovni zbirki PubMed v angleškem jeziku, s ključnimi besedami »patellofemoral pain syndrome AND kinesio taping« in »patellofemoral pain syndrome AND kinesiotaping«.
Vključitveni kriteriji:
članki v angleškem jeziku,
članki, objavljeni v zadnjih desetih letih,
članki, dostopni v celotnem besedilu,
randomizirani kontrolirani poskusi (RKP), klinične raziskave in pregledi literature.
Izključitveni kriteriji:
raziskave brez kontrolne skupine,
članki, kjer ni bilo opisane raziskave ali intervencije,
raziskave, v katerih so raziskovali vpliv ELT pri drugih okvarah mišično-kostnega sistema,
terapija z ELT, ki niso bili nameščeni na koleno.
24
4 REZULTATI
Po vnosu ključnih besed smo pridobili 48 zadetkov. Ko smo dodali še vključitvene kriterije, jih je ostalo 16. Po pregledu za dvojnike smo tri članke izločili, čemur je sledil hiter pregled preostalih 13. Od tega sta bila dva pregleda literature, ki sta skupno zajemala 16 člankov, ki smo jih prav tako na hitro pregledali. Na podlagi izključitvenih kriterijev smo pet samostojno objavljenih člankov in 15 člankov iz pregledov literature izločili, tako da jih je ostalo sedem.
Zatem smo pregledali še literaturo vseh izbranih člankov in našli enega, ki je ustrezal zgoraj navedenim vključitvenim kriterijem. Tako smo v pregled literature za analizo skupno izbrali osem člankov, od katerih jih je pet RKP (Akbas et al., 2011; Kellish et al., 2020; Gunay et al., 2017, Aytar et al., 2011; Melo et al., 2018) in tri klinične raziskave (Kuru et al., 2012; Demirci et al., 2017; Freedman et al., 2014). Iskanje in izbor literature je prikazano tudi s procesogramom na sliki 2.
Slika 2: Procesogram poteka iskanja literature (prirejeno po Moher et al., 2009).
25
Pri pregledu raziskav smo analizirali vzorec preiskovancev po skupinah (njihovo število, povprečno starost, spol in merila za vključitev ter izključitev iz raziskav), terapevtske postopke, merilna orodja, ki so jih uporabili za pridobivanje podatkov, ter izide meritev.
4.1 Značilnosti preiskovancev
Skupno število preiskovancev v vseh raziskavah je bilo 225. Vzorci preiskovancev so imeli med 10 (Kellish et al., 2020) in 54 preiskovancev (Melo et al., 2018). V petih raziskavah so sodelovale samo ženske (Akbas et al., 2011; Kellish et al., 2020; Demirci et al., 2017; Aytar et al., 2011; Melo et al., 2018), v treh pa tudi moški (Kuru et al., 2012; Günay et al., 2017;
Freedman et al., 2014), pri čemer je bil delež vseh moških preiskovancev v raziskavah 32 od 225, kar je znašalo 14 %. V raziskavi Günay in sodelavcev (2017) je sodelovalo 43 preiskovancev, vendar so skupno ocenjevali 75 kolen, ki so jih enakomerno razporedili v tri skupine – 25 kolen v vsako. Freedman in sodelavci (2014) so eno skupino uporabili tako kot poskusno kot tudi kontrolno, saj je šlo za presečno raziskavo. Preiskovanci so opravljali meritve enkrat z nameščenimi ELT in drugič brez njih. Natančnejše značilnosti preiskovancev so predstavljene v tabeli 1.
Tabela 1: Značilnosti preiskovancev po skupinah
Avtorji Poskusna skupina Primerjalna skupina Kontrolna skupina
Število in spol (M/Ž)
Povprečna starost (leta ± SO)
Število in spol (M/Ž)
Povprečna starost (leta ± SO)
Število in spol (M/Ž)
Povprečna starost (leta ± SO) Akbaş et al.,
2011 15 (0/15) 41,00 ± 11,26 / / 16 (0/16) 44,88 ± 7,75
Kellish et al.,
2020 5 (0/5) 29,6 ± 4,1 / / 5 (0/5) *
Kuru et al.,
2012 15 (3/12) 32,93 ± 12,17 15 (1/14) 40,93 ± 10,57 / /
Demirci et al.,
2017 17 (0/17) 36,7 ± 7,8 18 (0/18) 37,5 ± 7,8 / /
Günay et al.,
2017 16 (5/11) 36,0 ± 8,0 14 (7/7) 31,7 ± 8,5 13 (8/5) 33,8 ± 6,7 Freedman et
al., 2014 49 (8/41) 15,3 ± 3,4 / / 49 (8/41) 15,3 ± 3,4
Aytar et al.,
2011 12 (0/12) 22,41 ± 1,62 10 (0/10) 26,20 ± 3,52 / /
Melo et al.,
2018 18 (0/18) 23,7 ± 3,8 18 (0/18) * 18 (0/18) *
Legenda: M = moški, Ž = ženske, SO = standardni odklon, * = v raziskavi navedena samo povprečna starost preiskovancev celotnega vzorca in ne vsake skupine posebej
26
V vseh raziskavah je bilo merilo za vključitev diagnoza SKB, ki jo je postavil specialist, merilo za izključitev pa predhodna operacija kolena. Vsa merila za vključitev in izključitev so navedena v tabeli 2 (priloga št. 1).
4.2 Terapevtski postopki
Terapevtski postopki so se med posameznimi raziskavami razlikovali. V eni od analiziranih raziskav so primerjali učinek individualizirane terapije z ELT v kombinaciji z vadbenim programom z učinkom enakega vadbenega programa na SKB (Akbaş et al., 2011). V raziskavi Kellish in sodelavcev (2020) je poskusna skupina sama sebi služila tudi kot kontrolna skupina.
Pri ocenjevanju parametrov hoje s sistemom GaitRite so tri poskuse opravili z nameščenimi ELT in tri poskuse brez trakov ter nato primerjali rezultate. Poleg tega so imeli tudi pravo kontrolno skupino, ki je hojo na stezi vsakokrat opravila brez ELT. Kuru in sodelavci (2012) so preučevali učinek kombinacije terapije z ELT in vadbenega programa ter kombinacije terapije z elektrostimulacijo (ES) in enakega vadbenega programa na SKB. Podobno raziskavo so opravili tudi Demirci in sodelavci (2017), le da primerjalna skupina ni imela terapije z ES, temveč so pri preiskovancih raziskave v tej skupini izvajali dve tehniki mobilizacije z gibanjem (MG). V eni od raziskav (Günay et al., 2017) so preiskovance razdelili v tri enako velike skupine. V poskusni skupini so ugotavljali učinke terapije z ELT in dodanega vadbenega programa, v primerjalni skupini učinke placebo trakov (PT) in vadbenega programa, kontrolna skupina pa je izvajala le vadbeni program. Freedman in sodelavci (2014) ter Aytar in sodelavci (2011) so preiskovance razdelili v dve skupini in v eni namestili ELT, v drugi pa PT. Melo in sodelavci (2018) so preiskovancem v poskusni skupini ELT namestili z raztegom traku, v primerjalni skupini brez raztega, kontrolna skupina pa ni prejela nobene terapije. V šestih raziskavah so preiskovancem ELT namestili na mišico quadriceps (Akbaş et al., 2011; Kellish et al., 2020; Kuru et al., 2012; Demirci et al., 2017; Freedman et al., 2014; Aytar et al., 2011), v štirih na VMO (Akbaş et al., 2011; Kuru et al., 2012; Günay et al., 2017; Melo et al., 2018) in v dveh na ZSM (Akbaş et al., 2011; Demirci et al., 2017). Vadbeni program je bil v vseh štirih raziskavah, ki so ga vsebovale, sestavljen iz vaj za raztezanje in krepitev mišic spodnjega uda (Akbaş et al., 2011; Kuru et al., 2012; Demirci et al., 2017; Günay et al., 2017). Natančnejši opis terapevtskih postopkov v posameznih raziskavah je v tabeli 3 (priloga št. 2).
27
4.3 Merilna orodja
V raziskavah so bila za ugotavljanje učinkovitosti posameznih intervencij uporabljena različna merilna orodja. Mera izidov, ki je bila skupna vsem raziskavam, je bolečina, ki so jo ocenjevali z vizualno analogno lestvico (VAL) ali numerično ocenjevalno lestvico (NOL). Za oceno po VAL so pacienti na 100-mm lestvici označili jakost svoje bolečine, kjer je 0 pomenilo brez bolečine in 100 najhujšo možno bolečino (Günay et al., 2017). Pri NOL so pacienti obkrožili številko od 0 do 10, pomen razpona jakosti bolečine pa je enak kot pri VAL (Farrar et al., 2001).
Lestvico za bolečino v sprednjem delu kolena (angl. Anterior knee pain scale - AKPS) oz.
Kujala lestvico (angl. Kujala Patellofemoral Scale – KPS) so uporabili v štirih raziskavah (Kellish et al., 2020; Kuru et al., 2012; Demirci et al., 2017; Günay et al., 2017). To je vprašalnik, sestavljen iz 13 vprašanj, na podlagi katerih se ugotavljajo težavnost izvedbe in bolečina med izvedbo različnih dejavnosti (Günay et al., 2017). V raziskavi, ki so jo izvedli Akbaş in sodelavci (2011), so poleg že omenjenih ocenjevanj izvajali tudi meritve z modificiranim kaliperjem, kjer so ugotavljali mediolateralni položaj pogačice, in sicer tako, da so v položaju 20° upogiba kolena izmerili razdaljo med medialnim in lateralnim kondilom stegnenice ter medialnim in lateralnim robom pogačice. Dolžino ITT in mišice tensor fasciae latae (TFL) so ocenili s pomočjo modificiranega Oberjevega testa. Pri tem je pacient ležal na ne ocenjevani strani in imel spodnjo nogo pokrčeno za 45°. Zgornjo nogo je v kolenu pokrčil do pravega kota, nato pa jo je preiskovalec pasivno premaknil v abdukcijo in ekstenzijo, pri tem pa imel svojo roko na preiskovančevem boku, da bi preprečil pojav rotacije v kolku. Zatem je zgornjo nogo premaknil še v addukcijo in nato izmeril razdaljo med sredino pogačice in posteljo kot pozitivno ali negativno. Prožnost ZSM so izmerili s standardnim goniometrom.
Pacient je pri tem ležal na hrbtu, eden od preiskovalcev je stabiliziral kolk na merjeni strani pri 90° upogiba in nato pasivno iztegnil koleno do pojava odpora, drugi pa je izmeril kot v kolenu z vrhom na lateralnem kondilu stegnenice. Kellish in sodelavci (2020) so v svoji raziskavi za ocenjevanje hoje pri preiskovancih uporabili GaitRite sistem. To je prenosna elektronska steza za hojo s 13 824 pritiskovnimi senzorji, ki zaznavajo prostorske in časovne parametre hoje.
Kuru in sodelavci (2012) so za eno od mer izidov uporabili merjenje zmogljivosti ekstenzornih mišic kolena z manualnim testiranjem mišic (MTM) po standardiziranem postopku Britanskega sveta za medicinske raziskave (angl. British Medical Research Council) (MRC UK, 44).
Funkcijsko zmogljivost kolena so ocenjevali s tremi izvedbenimi testi. Test stopanja na stopnico je potekal tako, da je preiskovanec neprekinjeno stopal na 25-centimetrsko stopnico in z nje, dokler se ni pojavila bolečina v kolenu, pri tem pa so šteli število ponovitev (Callaghan,
28
Oldham, 2004). Za test trojnega enonožnega skoka (angl. single-leg triple jump test - STJT) je preiskovanec izvedel tri zaporedne skoke s testiranim spodnjim udom, nato pa so izmerili celotno dolžino (Keskula et al., 1996). Test upogiba kolena so izvedli med počepom, kjer so z univerzalnim goniometrom izmerili kot v kolenu, pri katerem se je pojavila bolečina (Callaghan, Oldham, 2004). Kakovost življenja preiskovancev so ocenili z vprašalnikom SF- 36. V raziskavi Demircija in sodelavcev (2017) so poleg bolečine in funkcije kolena ocenjevali tudi funkcijsko zmogljivost, dinamično ravnotežje in prožnost ZSM, vendar natančna izvedba meritev za zadnje tri spremenljivke ni bila opisana. Funkcijsko zmogljivost so ocenjevali z
»Vstani in pojdi« testom, pri katerem mora preiskovanec čim hitreje vstati s stola, prehoditi tri metre, se obrniti in vrniti do stola ter se ponovno usesti (James et al., 2000). V raziskavi Aytarja in sodelavcev (2011) so med drugim ocenjevali občutek za položaj sklepov, kar so izvedli z izokinetičnim dinamometrom. Paciente so posedli na stol s kolki in koleni v pravem kotu, nato pa s pomočjo dinamometra koleno pasivno premikali od pravega kota do popolnoma iztegnjenega položaja. Preiskovanci so s pritiskom na gumb dinamometer ustavili, ko so menili, da so na polovici obsega giba, torej pri 45°. Ocenjevali so tudi statično in dinamično ravnotežje na računalniško vodenem sistemu, imenovanem Kinstethic Ability Trainer. Pacienti so 30 s vzdrževali čim bolj stabilen položaj pri bilateralni stoji z odprtimi očmi, pri tem pa so se na pritiskovni plošči merila odstopanja centra pritiska od središčne lege. Melo in sodelavci (2018) so merili tudi EMG aktivnost mišice quadriceps med maksimalno hoteno izometrično kontrakcijo pri 60° upogiba kolena in računali razmerja med mišico VMO in VL. Pregled ocenjevanih parametrov, uporabljena merilna orodja in čas ocenjevanja vseh meritev je predstavljen v tabeli 4.
29
Tabela 2: Ocenjevani parametri, uporabljena merilna orodja in čas ocenjevanja
Avtorji Meritev/ocenjevanje Uporabljeno merilno
orodje Čas meritve/ocenjevanja
Akbaş et al., 2011
B v mirovanju, sede, kleče, med hojo, v počepu, med HPS navzgor in navzdol ter hojo po hribu navzgor in navzdol
VAL pred intervencijo
po 3 tednih
po 6 tednih Mediolateralni položaj pogačice Modificiran kaliper
Dolžina ITT/TFL Modificiran Oberjev test
Prožnost ZSM Standardni goniometer
Funkcija kolena AKPS/KPS
Kellish et al.,
2020 B VAL pred intervencijo
po intervenciji
Kadenca GaitRite sistem med hojo
Čas faze opore GaitRite sistem
Kuru et al.,
2012 B VAL pred intervencijo
po 6 tednih Zmogljivost ekstenzornih mišic
kolena MTM
Funkcija kolena KPS
Funkcijska zmogljivost Stopanje na stopnico, test fleksije kolena, STJT
Kakovost življenja SF-36
Demirci et al.,
2017 B VAL pred intervencijo
45 min po prvi intervenciji
po 2 tednih
po 6 tednih
Funkcija kolena KPS
Funkcijska zmogljivost Test hoje po 10 stopnicah, VIP
Dinamično ravnotežje Y-ravnotežni test
Prožnost ZSM Univerzalni goniometer
Günay et al., 2017
B VAL pred intervencijo
po 6 tednih
po 12 tednih
Funkcija kolena KPS
Freedman et al., 2014
B med počepom, stopanjem na in s stopnice ter STJT
NOL pred intervencijo
24 do 72 ur po intervenciji
Funkcijska zmogljivost STJT
Aytar et al.,
2011 B med hojo in HPS VAL pred intervencijo
45 min po intervenciji Zmogljivost ekstenzornih mišic
kolena Izokinetični dinamometer
Občutek za položaj sklepa Izokinetični dinamometer
Ravnotežje KAT
Melo et al.,
2018 B v mirovanju NOL pred intervencijo
takoj po intervenciji
po 72 urah EMG aktivnost mišice quadriceps EMG
Zmogljivost ekstenzornih mišic
kolena Izokinetični dinamometer
Legenda: B = bolečina, ITT = iliotibialni trakt, TFL = tensor fasciae latae, AKPS = Anterior Knee Pain Scale, KPS = Kujala Patellofemoral Scale, VAL = vizualna analogna lestvica, MTM = manualno testiranje mišic, VIP
= Vstani in pojdi test, NOL = numerična ocenjevalna lestvica, STJT = single-leg triple jump test, KAT = Kinestethic Ability Trainer, EMG = elektromiografija, HPS = hoja po stopnicah, ZSM = zadnje stegenske mišice
30
4.4 Izidi meritev
4.4.1 Učinek na bolečino
V vseh raziskavah so ugotavljali učinek terapije z ELT na bolečino, tako v mirovanju (Kellish et al., 2020; Kuru et al., 2012; Günay et al., 2017; Melo et al., 2018), kot tudi med različnimi dejavnostmi (Akbaş et al., 2011; Demirci et al., 2017; Freedman et al., 2014; Aytar et al., 2011).
Rezultati znotraj posamezne skupine pred in po intervenciji ter med skupinami so predstavljeni v tabeli 5. V obeh primerih smo privzeli, da p < 0,05 pomeni statistično pomembno razliko.
Tabela 3: Učinek terapije z elastičnimi lepilnimi trakovi na bolečino
Legenda: ↑ = povečanje, ↓ = zmanjšanje, B = bolečina, HPS = hoja po stopnicah, SNR = statistično nepomembna razlika (p > 0,05), SPR = statistično pomembna razlika (p < 0,05), STJT = single-leg triple jump test
Avtorji Ocenjevanje Skupina Rezultati znotraj skupine (↑/↓) Rezultati med skupinami Akbaş et al.,
2011 B v mirovanju, sede, kleče, med hojo, v počepu, med HPS navzgor in navzdol ter hojo po hribu navzgor in navzdol
Poskusna ↓ B v mirovanju in med hojo po hribu navzdol (p > 0,05), v ostalih primerih ↓ B (p < 0,05)
SNR
Kontrolna ↓ B pri vseh kategorijah (p < 0,05)
Kellish et al.,
2020 B v mirovanju Poskusna ↓ B (p < 0,05) /
Kontrolna / Kuru et al.,
2012
B v mirovanju Poskusna ↓ B (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↓ B (p < 0,05) Demirci et al.,
2017
B v mirovanju in med HPS v obe smeri
Poskusna ↓ B v vseh kategorijah (p < 0,05) SPR pri B v mirovanju v prid primerjalne skupine, med HPS pa SNR
Primerjalna ↓ B v vseh kategorijah (p < 0,05) Günay et al.,
2017
B v mirovanju Poskusna ↓ B do 6. tedna, ↑ od 6. do 12.
tedna (p < 0,05)
SNR Primerjalna ↓ B do 6. tedna, ↑ od 6. do 12.
tedna (p < 0,05)
Kontrolna ↓ B do 6. tedna, ↑ od 6. do 12.
tedna (p < 0,05) Freedman et
al., 2014 B med počepom, stopanjem na in s stopnice in STJT
Poskusna Ni opisanih rezultatov znotraj posamezne skupine, samo med skupinama
Pri počepu SNR, pri ostalih treh dejavnostih SPR v prid poskusne skupine
Primerjalna Aytar et al.,
2011 B med hojo in HPS v
obe smeri Poskusna ↓ B v vseh kategorijah (p > 0,05) SNR Primerjalna ↓ B v vseh kategorijah (p > 0,05)
Melo et al., 2018
B v mirovanju Poskusna Ni opisanih rezultatov znotraj posamezne skupine, samo med skupinami
SPR med primerjalno in kontrolno skupino po 72 urah, ostalo SNR
Primerjalna Kontrolna
31
4.4.2 Učinek na funkcijo kolena in funkcijsko zmogljivost
V štirih raziskavah so raziskovalci ugotavljali učinek terapije z ELT na funkcijo kolena z lestvico KPS (Akbaş et al., 2011; Kuru et al., 2012; Demirci et al., 2017; Günay et al., 2017).
Demirci in sodelavci (2017), Günay in sodelavci (2017) ter Freedman in sodelavci (2014) pa so ocenjevali učinek ELT na funkcijsko zmogljivost posameznikov s SKB. To so ugotavljali z različnimi funkcijskimi testi, kot so stopanje na stopnico, test fleksije kolena, test trojnega enonožnega skoka, test hoje po 10 stopnicah ter »Vstani in pojdi« test. Ugotovitve raziskav na funkcijo kolena in funkcijsko zmogljivost so predstavljene v tabeli 6. Prikazani so rezultati znotraj posamezne skupine pred in po intervenciji ter med skupinami. V obeh primerih smo privzeli, da p < 0,05 pomeni statistično pomembno razliko.
Tabela 4: Učinek terapije z elastičnimi lepilnimi trakovi na funkcijo kolena in funkcijsko zmogljivost
Avtorji Ocenjevanje Skupina Rezultati znotraj skupine (↑/↓)
Rezultati med skupinami Akbaş et al.,
2011 Funkcija kolena Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Kontrolna ↑ (p < 0,05) Kuru et al.,
2012 Funkcija kolena Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p < 0,05) Funkcijska zmogljivost
(stopanje na stopnico, test fleksije kolena, STJT)
Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p < 0,05), razen za test stopanja na stopnico: ↑ (p >
0,05) Demirci et
al., 2017
Funkcija kolena Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p < 0,05) Funkcijska zmogljivost
(test hoje po 10 stopnicah, VIP)
Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p < 0,05) Günay et al.,
2017
Funkcija kolena Poskusna ↑ do 6. tedna (p < 0,05), od 6.
do 12. tedna ostalo enako (p >
0,05)
SNR
Primerjalna ↑ do 6. tedna (p < 0,05), ↓ od 6. do 12. tedna (p > 0,05) Kontrolna ↑ do 6. tedna (p < 0,05), ↓ od
6. do 12. tedna (p > 0,05) Freedman et
al., 2014 Funkcijska zmogljivost
(STJT) Poskusna Ni opisanih rezultatov znotraj posamezne skupine, samo med skupinama
SPR v prid poskusne skupine Primerjalna
Legenda: ↑ = povečanje, ↓ = zmanjšanje, SNR = statistično nepomembna razlika (p > 0,05), SPR = statistično pomembna razlika (p < 0,05), STJT = single-leg triple jump test, VIP = Vstani in pojdi test
32
4.4.3 Ostali izidi meritev
Prikaz ugotovitev za posamezne mere izidov je v tabeli 7, kjer so predstavljene razlike znotraj posamezne skupine pred in po intervenciji ter med skupinami. V obeh primerih smo privzeli, da p < 0,05 pomeni statistično pomembno razliko.
Tabela 5: Učinek terapije z elastičnimi lepilnimi trakovi na ostale izide meritev
Avtorji Ocenjevanje Skupina Rezultati znotraj
skupine (↑/↓) Rezultati med
skupinami Akbaş et al.,
2011 Mediolateralni
položaj pogačice Poskusna Ni spremembe (p > 0,05) SNR Kontrolna Ni spremembe (p > 0,05) Dolžina ITT/TFL Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Kontrolna ↑ (p < 0,05)
Prožnost ZSM Poskusna ↓ (p < 0,05) SPR v prid poskusne skupine
Kontrolna ↓ (p < 0,05) Kellish et
al., 2020
Kadenca Poskusna Ni spremembe (p < 0,05) SNR Kontrolna Ni spremembe (p < 0,05) Čas faze opore Poskusna Ni spremembe (p < 0,05) SNR
Kontrolna Ni spremembe (p < 0,05) Kuru et al.,
2012 Zmogljivost
ekstenzornih mišic kolena
Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p < 0,05)
Kakovost življenja Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR Primerjalna ↑ pri 6 kategorijah (p <
0,05), ↑ pri ostalih 2 (p >
0,05) Demirci et
al., 2017
Dinamično
ravnotežje Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p < 0,05)
Prožnost ZSM Poskusna ↑ (p < 0,05) SPR v prid primerjalne skupine
Primerjalna ↑ (p < 0,05) Aytar et al.,
2011
Zmogljivost ekstenzornih mišic kolena
Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p < 0,05) Občutek za položaj
sklepa Poskusna ↑ (p > 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p > 0,05) Ravnotežje (SR in
DR) Poskusna ↑ (p < 0,05) SNR
Primerjalna ↑ (p < 0,05) za SR, ↑ (p
> 0,05) za DR Melo et al.,
2018 EMG aktivnost
mišice quadriceps Poskusna Ni opisanih rezultatov znotraj posamezne skupine
SNR Primerjalna
Kontrolna Zmogljivost
ekstenzornih mišic kolena
Poskusna Ni opisanih rezultatov znotraj posamezne skupine
SNR Primerjalna
Kontrolna
Legenda: ↑ = povečanje, ↓ = zmanjšanje, SNR = statistično nepomembna razlika (p > 0,05), SPR = statistično pomembna razlika (p < 0,05), ITT = iliotibialni trakt, TFL = tensor fasciae latae, ZSM = zadnje stegenske mišice, SR = statično ravnotežje, DR = dinamično ravnotežje, EMG = elektromiografija
33
5 RAZPRAVA
Namen diplomskega dela je bil predstaviti učinke terapije z ELT na zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije pri pacientih s SKB. Pregled analiziranih raziskav je v večji meri pokazal učinkovitost terapije z ELT na merjene spremenljivke, pri čemer so terapijo z ELT uporabili samostojno ali v kombinaciji z drugo intervencijo in jo primerjali s skupino brez intervencije ali z drugo intervencijo.
V štirih analiziranih raziskavah (Kellish et al., 2020; Melo et al., 2018; Aytar et al., 2011;
Demirci et al., 2017) so ugotovili takojšnje učinke na zmanjšanje bolečine. Kellish in sodelavci (2020) ter Melo in sodelavci (2018) so merili jakost bolečine pri preiskovancih takoj po intervenciji, Demirci in sodelavci (2017) ter Aytar in sodelavci (2011) pa po 45 minutah. Vsi avtorji so ugotovili, da se je jakost bolečine po terapiji z ELT statistično pomembno zmanjšala, vendar med poskusnimi in primerjalnimi oz. kontrolnimi skupinami znotraj posamezne raziskave ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Izjema je raziskava Demircija in sodelavcev (2017), kjer so ugotovili razliko tudi med skupinama, saj se je bolečina v mirovanju statistično pomembno bolj zmanjšala pri preiskovancih v primerjalni skupini, ki je prejemala terapijo MG, kot pri tistih z nameščenimi ELT. Na podlagi rezultatov teh štirih raziskav lahko zaključimo, da ELT sicer povzročijo takojšnje zmanjšanje bolečine v mirovanju in med hojo po stopnicah, vendar so pri tem enako ali manj učinkoviti kot terapija MG ali namestitev PT.
V raziskavi Günaya in sodelavcev (2017) so intervencije sicer trajale samo šest tednov, vendar so zadnje meritve opravili še šest tednov pozneje, pri čemer so ugotovili, da se je bolečina v tem času pri preiskovancih vseh treh skupin nekoliko povečala, vendar razlika ni bila statistično pomembna ne znotraj posamezne skupine niti med skupinami. Povprečna jakost bolečine je bila pri preiskovancih poskusne skupine enaka kot pri prvi meritvi, v ostalih dveh skupinah pa se je povečala od meritve v šestem tednu, vendar je še vedno ostala nižja kot pri začetni meritvi. Na podlagi izidov te raziskave lahko sklepamo, da ima terapija z ELT učinek na zmanjšanje bolečine samo v času namestitve trakov, po odstranitvi le-teh pa ne več. Če bi ocenjevanje izvajali vsak dan po odstranitvi trakov, bi morda prišli do drugačnih ugotovitev, saj bi terapija z ELT lahko imela tudi zakasnjene učinke, vendar ne tako dolgotrajnih, da bi bili vidni še po šestih tednih.
Glede na analizirane raziskave lahko sklepamo, da je terapija z ELT enako učinkovita pri zmanjševanju bolečine pri posameznikih s SKB kot terapija z ES, MG, vadba za krepitev mišic spodnjih udov ali PT. Pri večini spremenljivk, ki so jih preiskovalci ocenjevali, so bile razlike
34
v izidih med skupinami statistično nepomembne. Statistično pomembne razlike so ugotovili v raziskavi Demircija in sodelavcev (2017), kjer se je bolečina v mirovanju v povprečju statistično pomembno bolj zmanjšala v primerjalni skupini, ki je prejemala terapijo MG, kot v poskusni skupini, in v raziskavi Freedmana in sodelavcev (2014), kjer so te razlike ugotovili v poskusni skupini. Bolečina med stopanjem na in s stopnice ter med trojnim enonožnim skokom se je namreč statistično pomembno bolj zmanjšala pri preiskovancih, ki so imeli nameščene ELT, kot pri tistih s PT.
Učinek terapije z ELT na funkcijo kolena so avtorji primerjali z vadbenim programom (Akbaş et al., 2011), ES (Kuru et al., 2012), MG (Demirci et al., 2017) in s PT (Günay et al., 2017). Ne glede na primerjano intervencijo so bili rezultati podobni. Terapija z ELT je bila statistično pomembno učinkovita pri povečevanju funkcije kolena pacientov s SKB, kar pomeni, da so posamezniki presodili, da imajo po namestitvi ELT manj težav in manjšo jakost bolečine pri izvajanju različnih vsakodnevnih dejavnosti. Freedman in sodelavci (2014) so ugotovili, da so se v skupini z nameščenimi ELT rezultati trojnega enonožnega skoka statistično pomembno bolj izboljšali kot v primerjalni skupini s PT. Preiskovanci poskusne skupine so po intervenciji namreč v povprečju skočili približno 15 cm dlje kot tisti v primerjalni, kar je predstavljalo 4%
razliko. To se nam zdi pomembno, saj uspešna izvedba trojnega enonožnega skoka med drugim zahteva zadostno zmogljivost ekstenzornih mišic kolena, dobro ravnotežje in občutek za položaj sklepa, prav tako pa zaradi velikih sil na koleno lahko povzroča bolečino. ELT lahko torej izboljša izvajanje vsakodnevnih dejavnosti.
V raziskavi Akbaş in sodelavcev (2011) so ugotovili, da kombinacija terapije z ELT in vadbenega programa statistično pomembno bolj poveča prožnost ZSM kot samo izvajanje enakega vadbenega programa. Demirci in sodelavci (2017) pa so prišli do zaključka, da sta pri povečevanju prožnosti ZSM statistično pomembno bolj učinkoviti tehniki MG v kombinaciji z vadbenim programom kakor terapija z ELT in vadbeni program. To bi bilo smiselno še bolj podrobno raziskati, saj je nesorazmerje v zmogljivosti fleksornih in ekstenzornih mišic kolena eden od vzrokov, ki lahko povzročijo SKB.
Število preiskovancev, ki so sodelovali v analiziranih raziskavah, je znašalo od najmanj 10 (Kellish et al., 2020) do največ 54 (Melo et al., 2018), kar predstavlja majhen vzorec glede na pojavnost SKB, saj je incidenca tega stanja že med mladimi adolescenti med 7 in 28 % (Myer et al., 2015). Velikost vzorca smo smatrali kot pomanjkljivost analiziranih raziskav, ker posploševanje rezultatov ni možno. Pomanjkljivost vzorca je bila tudi v tem, da je bilo razmerje
35
med številom žensk in moških, ki so sodelovali v raziskavah, nesorazmerno, saj naj bi bile ženske le dvakrat bolj dovzetne za pojav SKB (Roush et al., 2012), v analiziranih raziskavah pa je bil njihov delež 86 % od celotnega števila sodelujočih preiskovancev. Pomanjkljivost analiziranih raziskav je bila tudi v tem, da so se terapevtski postopki razlikovali. Avtorji so primerjali učinke terapije z ELT z ES, MG, vadbenim programom, PT in nameščanjem ELT z različnim odstotkom raztega traku kot v poskusni skupini. Razlikovala se je uporabljena tehnika nameščanja ELT, mesto namestitve (mišica quadriceps, VMO ali ZSM) in potek ELT na isti mišici.
Čeprav so avtorji potrdili, da terapija z ELT pomembno zmanjša bolečino pri posameznikih s SKB v mirovanju in med različnimi dejavnostmi in da je ta učinek primerljiv z učinki drugih intervencij (ES, MG, PT in vadbeni program za mišice spodnjih udov), pa je naša ugotovitev nasprotna od ugotovitve Loganove in sodelavcev (2017), ki so s pregledom literature poročali, da je uporaba ELT pri obravnavi pacientov s SKB smiselna samo kot dodatek terapevtskim vajam, specifičnim za SKB, in ne kot samostojna terapija. Rezultati raziskav, ki so jih analizirali, so namreč pokazali pomembno zmanjšanje bolečine pri pacientih, ki so izvajali kombinacijo terapevtske vadbe in imeli nameščene ELT, v primerjavi s pacienti, ki so imeli samo nameščene ELT.
Da bi bila raziskava o učinkih ELT na bolečino in funkcijo pacientov s SKB kar se da primerljiva in ponovljiva, bi morali preiskovalci bolj natančno določiti in opisati vse parametre njenih sestavnih delov, kot so demografske značilnosti preiskovancev (spol, starost, telesna višina in masa, indeks telesne mase ipd.), merilna orodja in postopek pridobivanja podatkov, namestitev ELT (tehnika, smer, razteg, oblika, dolžina in proizvajalec traku, na koliko časa in v kakšnem položaju poteka namestitev …) in ostali terapevtski postopki (npr. opis vaje, število izvedenih ponovitev ter setov oz. trajanje posamezne vaje, trajanje ene vadbe in frekvenca izvajanja) ter analiziranje in predstavitev rezultatov (znotraj posamezne skupine in med njimi).
Če to upoštevamo, je bilo v naših analiziranih raziskavah prisotnih nekaj metodoloških pomanjkljivosti, npr. navajanje demografskih značilnosti preiskovancev samo za celoten vzorec in ne po posameznih skupinah (Kellish et al., 2020; Melo et al., 2018) ter predstavitev ugotovitev raziskave samo med skupinami in ne tudi znotraj posamezne skupine (Freedman et al., 2014; Melo et al., 2018), kar ne daje zadostnih podatkov o učinkovitosti samega terapevtskega postopka. Za metodološko kvalitetnejše raziskovanje učinkov ELT bi bile potrebne tudi pogostejše ponovne meritve opazovanih spremenljivk, daljši čas trajanja
36
raziskave, da bi ugotovili tudi njihove dolgoročne učinke, in meritve po zaključeni namestitvi ELT.
37
6 ZAKLJUČEK
SKB je pogost vzrok kronične bolečine v kolenu pri sedečih in telesno dejavnih posameznikih vseh starosti. Pogosto oteži izvajanje vsakodnevnih in športnih dejavnosti in ima tako velik vpliv na kakovost življenja. S tem pregledom literature smo želeli predstaviti učinke terapije z ELT pri pacientih s SKB. Zaključimo lahko, da je učinkovitost primerljiva z učinkovitostjo drugih terapij, kot so MG, ES, vadbeni program za krepitev mišic spodnjih udov, ali celo namestitve PT. Nameščanje ELT je primerno tako kot samostojna terapija ali v kombinaciji z drugo intervencijo, in ne samo kot dodatek specifično oblikovanemu vadbenemu programu. Iz analiziranih raziskav lahko ugotovimo, da tudi samostojna namestitev ELT pomembno zmanjša bolečino v mirovanju in med različnimi dejavnostmi, kot so sedenje, hoja po ravnem in po stopnicah, pri počepanju in poskokih, kar so dejavnosti, ki posameznikom pogosto povzročajo bolečine. Pozitivne učinke ima tudi na funkcijo kolena in funkcijsko zmogljivost ter na prožnost ZSM, zmogljivost ekstenzornih mišic kolena, ravnotežje, obseg gibljivosti in občutek za položaj sklepa, kar vse pripomore k boljši kakovosti življenja posameznikov s SKB.
Potrebne bi bile dodatne raziskave, da bi ugotovili, kakšen je najbolj učinkovit program terapije, torej kako dolgo bi moral trajati in kako pogosto bi bilo treba ponovno namestiti trakove. Vanje bi bilo treba vključiti več preiskovancev in zagotoviti ustrezno razmerje med moškimi in ženskami, uporabiti vsa merilna orodja, ki so jih uporabili v analiziranih raziskavah, večkrat ponoviti meritve spremenljivk in podaljšati čas celotne raziskave.
38
7 LITERATURA
Akbaş E, Atay AÖ, Yüksel I (2011). The effects of additional kinesio taping over exercise in the treatment of patellofemoral pain syndrome. Acta Orthop Traumatol Turc 45(5): 335–41.
doi: 10.3944/aott.2011.2403.
Almeida GPL, Silva AP, França FJR, Magalhães MO, Burke TN, Marques AP (2016). Q- angle in patellofemoral pain: relationship with dynamic knee valgus, hip abductor torque, pain and function. Rev Bras Ortop 51(2): 181–86. doi: 10.1016/j.rboe.2016.01.010.
Aminaka N, Gribble PA (2005). A systematic review of the effects of therapeutic taping on patellofemoral pain syndrome. J Athl Train 40(4): 341–51.
Aytar A, Ozunlu N, Surenkok O, Baltacı G, Karantas M (2011). Initial effects of kinesio taping in patients with patellofemoral pain syndrome: a randomized, double-blind study.
Isokinet Exerc Sci 19: 135–42. doi: 10.3233/IES-2011-0413.
Callaghan MJ, Oldham JA (2004). Electric muscle stimulation of the quadriceps in the treatment of patellofemoral pain. Arch Phys Med Rehabil 85(6): 956–62. doi:
10.1016/j.apmr.2003.07.021.
Callaghan MJ, Selfe J (2012). Patellar taping for patellofemoral pain syndrome in adults.
Cochrane Database Syst Rev 18(4): CD006717. doi: 10.1002/14651858.cd006717.pub2.
Collins NJ, Bierma-Zeinstra SMA, Crossley KM, van Linschoten RL, Vicenzino B, van Middelkoop M (2012). Prognostic factors for patellofemoral pain: a multicentre observational analysis. Br J Sports Med 47(4): 221–33. doi: 10.1136/bjsports-2012-091696.
Crossley KM, Stefanik JJ, Selfe J et al. (2016). 2016 Patellofemoral pain consensus statement from the 4th International Patellofemoral Pain Research Retreat, Manchester. Part 1:
Terminology, definitions, clinical examination, natural history, patellofemoral osteoarthritis and patient-reported outcome measures. Br J Sports Med 50(14): 839–43.
doi: 10.1136/bjsports-2016-096384.
Demirci S, Kinikli GI, Callaghan MJ, Tunay VB (2017). Comparison of short-term effects of mobilization with movement and Kinesiotaping on pain, function and balance in
39
patellofemoral pain. Acta Orthop Traumatol Turc 51(6): 442–7. doi:
10.1016/j.aott.2017.09.005.
Dixit S, DiFiori JP, Burton M, Mines B (2007). Management of patellofemoral pain syndrome. Am Fam Physician 75(2): 194–202.
Farrar JT, Young JP, LaMoreaux L, Werth JL, Poole MR (2001). Clinical importance of changes in chronic pain intensity measured on an 11-point numerical pain rating scale. Pain 94(2): 149–58. doi: 10.1016/S0304-3959(01)00349-9.
Farrokhi S, Keyak JH, Powers CM (2011). Individuals with patellofemoral pain exhibit greater patellofemoral joint stress: a finite element analysis study. Osteoarthritis Cartilage 19(3): 287–94. doi: 10.1016/j.joca.2010.12.001.
Ferber R, Bolgla L, Earl-Boehm JE, Emery C, Hamstra-Wright K (2015). Strengthening of the hip and core versus knee muscles for the treatment of patellofemoral pain: a multicenter randomized controlled trial. J Athl Train 50(4): 366–77. doi: 10.4085/1062-6050-49.3.70.
Freedman SR, Brody LT, Rosenthal M, Wise JC (2014). Short-term effects of patellar Kinesio taping on pain and hop function in patients with patellofemoral pain syndrome.
Sports Health 6(4): 294–300. doi: 10.1177%2F1941738114537793.
Gaitonde DY, Ericksen A, Robbins RC (2019). Patellofemoral pain syndrome. Am Fam Physician 99(2): 88–94.
Günay E, Sarıkaya S, Özdolap Ş, Büyükuysal Ç (2017). Effectiveness of the kinesiotaping in the patellofemoral pain syndrome. Turk J Phys Med Rehabil 63(4): 299–306. doi:
10.5606/tftrd.2017.711.
Halseth T, McChesney JW, DeBeliso M, Vaughn R, Lien J (2004). The effects of Kinesio™
taping on proprioception at the ankle. J Sports Sci Med 3(1): 1–7.
Heintjes EM, Berger MY, Bierma-Zeinstra SMA, Bernsen RMD, Verhaar JAN, Koes BW (2004). Pharmacotherapy for patellofemoral pain syndrome. Cochrane Database of Syst Rev.
doi: 10.1002/14651858.CD003470.pub2.
Hlebš S, Slakan-Jakovljević B, Klauser M (2017). Manualna terapija – sklepna mobilizacija udov: testiranje in terapija. 2. izd. Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, 80.
40
Jeon K, Seo BD, Lee SH (2016). Comparative study on isokinetic capacity of knee and ankle joints by functional injury. J Phys Ther Sci 28(1): 250–6. doi: 10.1589/jpts.28.250.
Kellish AS, Kellish P, Hakim A, Miskiel S, Shahi A, Kellish A (2020). What is the effect on kinesio taping on pain and gait in patients with patellofemoral pain syndrome? Cureus 12(7):
e8982. doi: 10.7759/cureus.8982.
Keskula DR, Duncan JB, Davis VL, Finley PW (1996). Functional outcome measures for knee dysfunction assessment. J Athl Train 31(2): 105–10.
Kuru T, Yaliman A, Dereli (2012). Comparison of efficiency of Kinesio® taping and
electrical stimulation in patients with patellofemoral pain syndrome. Acta Orthop Traumatol Turc 46(5): 385–92. doi: 10.3944/aott.2012.2682.
Lankhorst NE, Bierma-Zeinstra SMA, van Middelkoop M (2012). Risk factors for
patellofemoral pain syndrome: a systematic review. J Orthop Sports Phys Ther 42(2): 81–94.
doi: doi/10.2519/jospt.2012.3803.
Lim C, Park Y, Bea Y (2013). The effect of the Kinesio taping and spiral taping on menstrual pain and premenstrual syndrome. J Phys Ther Sci. 25(7): 761–4. doi: 10.1589/jpts.25.761.
Logan CA, Bhashyam AR, Tisosky AJ et al. (2017). Systematic review of the effect of taping techniques on patellofemoral pain syndrome. Sports Health 9(5): 456–61. doi:
10.1177/1941738117710938.
Matthews M, Skovdal Rathleff M, Claus A et al. (2017). The foot orthoses versus hip exercises (fohx) trial for patellofemoral pain: a protocol for a randomized clinical trial to determine if foot mobility is associated with better outcomes from foot orthoses. J Foot Ankle Res 10(5). doi: 10.1186/s13047-017-0186-5.
McConnel J (1986). The management of chondromalacia patellae: a long term solution. Aust J Physiother 32(4): 215–23. doi: 10.1016/S0004-9514(14)60654-1.
Medical Research Council of the United Kingdom. Aids to examination of the peripheral nervous system: Memorandum no. 45. Palo Alto, CA: Pendragon House; 1978.
Melo SA, de Brito Macedo L, Borges DT, Brasiliero JS (2020). Effects of kinesio taping on neuromuscular performance and pain of individuals affected by patellofemoral pain: a
41
randomized controlled trial. Physiother Theory Pract 36(6): 709– 19. doi:
10.1080/09593985.2018.1492657.
Moher D, Liberati A, Tetzlaff J, Altman DG, The PRISMA Group (2009). Preferred reporting items for systematic reviews and metaanalyses: the PRISMA statement. PLoS Med 6(7):
e1000097. doi: 10.1371/journal.pmed.1000097.
Myer GD, Ford KR, Barber Foss KD et al. (2011). The incidence and potential
pathomechanics of patellofemoral pain in female athletes. Clin Biomech 25(7): 700–7. doi:
10.1016/j.clinbiomech.2010.04.001.
Myer GD, Ford KR, Di Stasi SL, Barber Foss KD, Micheli LJ, Hewett TE (2015). High knee abduction moments are common risk factors for patellofemoral pain (PFP) and anterior cruciate ligament (ACL) injury in girls: is PFP itself a predictor for subsequent ACL injury?
Br J Sports Med 49(2): 118–22. doi: 10.1136/bjsports-2013-092536.
Patel DR, Villalobos A (2017). Evaluation and management of knee pain in young athletes:
overuse injuries of the knee. Transl Pediatr 6(3): 190–8. doi: 10.21037/tp.2017.04.05.
Petersen W, Ellermann A, Gösele-Koppenburg A et al. (2013). Patellofemoral pain syndrome.
Knee Surg Sports Traumatol Arthrosc 22(10): 2264–74. doi: 10.1007/s00167-013-2759-6.
Petersen W, Rembitzki I, Liebau C (2017). Patellofemoral pain in athletes. Open Access J Sports Med 8: 143–54. doi: 10.2147/OAJSM.S133406.
Pihlajamäki HK, Kuikka PI, Leppänen VV, Kiuru MJ, Mattila VM (2010). Reliability of clinical findings and magnetic resonance imaging for the diagnosis of chondromalacia patellae. J Bone Joint Surg Am 92(4): 927–34. doi: 10.2106/jbjs.h.01527.
Podolsky R, Kalichman L (2015). Taping for plantar fasciitis. J Back Musculoskelet Rehabil 28(1): 1–6. doi: 10.3233/bmr-140485.
Rixe JA, Glick JE, Brady J, Olympia RP (2013). A review of the management of patellofemoral pain syndrome. Phys Sportsmed 41(3): 19–28. doi:
10.3810/psm.2013.09.2023.
Roush JR, Bay RC (2012). Prevalence of anterior knee pain in 18–35 year-old females. Int J Sports Phys Ther 7(4): 396–401.
