UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
LEA PESTOTNIK
Mladinska literatura s športno tematiko med letoma 2000 in 2020
Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO
LEA PESTOTNIK
Mladinska literatura s športno tematiko med letoma 2000 in 2020
Magistrsko delo
Mentorica: red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol
Univerzitetni študijski program 2. stopnje: Slovenistika
Ljubljana, 2021
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem red. prof. dr. Mateji Pezdirc Bartol za vso strokovno pomoč, prijaznost in odzivnost pri izdelavi magistrskega dela.
Hvala mag. Darji Lavrenčič Vrabec in Vojku Konradu Zadravcu iz Pionirske – Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo za pomoč pri statistki, predvsem pa za pripravljenost za sodelovanje s študenti.
Hvala dr. Sabini Fras Popović za predstavitev projektov Hokejska bralna postava in
»športajmoinberimo« ter usmeritve pri izdelavi magistrskega dela.
Hvala dijakom Gimnazije Šiška za pomoč pri empiričnem delu magistrske naloge ter profesorju Matjažu Apatu za prijaznost, strokovnost in pomoč pri zbiranju podatkov.
Hvala Nataši Vrhovnik Jerič za mentorstvo, usmeritve in pomoč pri opravljanju prakse.
Hvala tudi za pregled magistrske naloge.
Zahvaliti pa se moram predvsem moji družini, ki mi je vseskozi stala ob strani:
Hvala babi in Meta za vso podporo pri študiju in nasploh v življenju.
Hvala tebi, moja draga Eva, da si me spodbujala, ko sem to najbolj potrebovala.
Hvala dragi moj za potrpežljivost, spodbudo, tehnično pomoč pri izdelavi magistrske naloge, predvsem pa za ljubezen.
Največja zahvala pa gre vama, mami in oči, za vso podporo pri študiju, za vse, kar sta mi v življenju dala in me z zgledom naučila. Iskrena hvala, da mi vedno stojita ob strani.
Izvleček
Mladinska literatura s športno tematiko med letoma 2000 in 2020
Magistrska naloga izhaja iz seznama mladinske literature s športno vsebino, izdane med letoma 2000 in 2020, ki je bil oblikovan s pomočjo arhiva Priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig, Cobissa in izbora otroških in mladinskih knjig ter strokovne literature na temo športa in gibanja, ki nastaja v okviru projekta Kulturni bazar. Prikazana je produkcija mladinske literature, ki tematizira šport in gibanje, in pregled naslovnikov, ki jim je taka literatura namenjana. Ugotovila sem, da na leto nastane približno deset besedil s športno tematiko, ki so najpogosteje namenjena osnovnošolcem. Na podlagi teorije o zvrsteh in vrstah v mladinski književnosti sem ugotovila, da je šport prisoten predvsem v realistični prozi, in sicer kratki prozi, slikanicah in mladinskih romanih. Poleg tega vsako leto nastane nekaj poučnih knjig o tej tematiki. Športna tematika prevladuje predvsem v tujih, prevedenih delih.
V slovenski mladinski književnosti pa je najbolj ploden pisec del s športno tematiko Primož Suhodolčan. V mladinskem leposlovju in strokovnih knjigah so predstavljeni različni športi, vendar je nogomet šport, ki je največkrat tematiziran. Namen branja tovrstnih besedil je različen, in sicer sprostitev, učenje ter zgled in spodbuda za športne dejavnosti. V nadaljevanju sem opozorila, kako pomembni in podobni dejavnosti sta branje in gibanje ter kako ju lahko združimo v predšolskem in šolskem obdobju, da ustvarimo spodbudno okolje za njuno uresničevanje. V empiričnem delu sem s pomočjo ankete raziskovala, kakšen je odnos dijakov športnikov do branja literature s športno vsebino in njihov pogled na morebitne podobnosti med branjem in gibanjem. Ugotovila sem, da dijaki na splošno redko berejo leposlovje. Čeprav ima šport pomembno mesto v njihovem življenju, literaturo o njem berejo občasno, kljub temu da je to tematika, ki jo imajo v leposlovju najraje. Pogosteje o športu, športnikih in tekmovanjih berejo na spletu. Dijaki si želijo, da bi učitelji v pouk književnosti pogosteje vključevali literaturo, povezano s športom, saj so rezultati pokazali, da se v praksi to ne dogaja pogosto. Podobnost in povezanost med branjem in treniranjem so potrdili tudi dijaki. Čeprav branje razumejo kot eno izmed možnosti priprave na tekmo ali trening, se tega ne poslužujejo. Najpogosteje berejo biografije znanih športnikov, ki imajo nanje pozitiven vpliv in delujejo motivacijsko.
Ključne besede: mladinska književnost, šport, gibanje, branje
Abstract
Sports themed youth literature between 2000 and 2020
This master's thesis is based on the list of youth literature with sports themes published between 2000 and 2020. The list has been designed with the help of yearly Manuals for reading quality youth literature, Cobiss Platform and the selection of children and young adult literature as well as scientific literature concerning sports and activities, made under the patronage of Cultural Bazaar, a national cross-sectoral project aimed at promoting arts and cultural education. The thesis shows the production of youth literature with sports themes, also presenting an overview of the target audience. Based on the theory about genres of youth literature, I concluded that sports themes are present mainly in realistic literature, e.g. short stories, picture books and young adult novels. Approximatelly ten works of literature with sports themes are created annually, mostly targeting primary school audience. Every year few new popular science books about sports emerge on the bookshelves too. Majority of these books are translated. The most prolific Slovene author of this genre and category is Primož Suhodolčan.In the literature mentioned above, various sports are presented, with football leading the way. The purpose of reading books with sports themes is diverse, ranging from relaxation to learning and encouragement for becoming physically active. I wanted to focus on how essential reading and physical activity are and how much in common they have, especially in the preschool and school periods. That is why it is so crucial creating a stimulating environment for children, pupils and students. In the empirical part of the thesis, I presented the attitude of student-athletes towards reading sports literature and their view on the similarities between reading and physical activity. I found out that pupils rarely read fiction. Although sport has an integral part in their lives, they do not read sports literature very often. Most information about sports, athletes and competitions they get from the internet. It is also not very often that teachers would incorporate sports literature into the curriculum, although pupils expressed affinity towards it. The relationship between reading and physical activity was also recognized among students themselves. They understand the link and view the reading as one option for preparing for training but they usually skip it. But when they have time, they most often read biographies of famous athletes that have a positive and motivational impact.
Keywords: youth literature, sports, physical activity, reading
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
2. TEORETIČNI DEL ... 4
2.1. Opredelitev pojma mladinska književnost ... 4
2.1.1. Književne zvrsti in vrste v mladinski književnosti ... 5
2.1.2. Tipologija proznih književnih vrst (Dragica Haramija) ... 7
2.1.3. Slovenska realistična avanturistična mladinska proza ... 10
2.2. Slikanica ... 12
2.2.1. Realni športniki kot književne osebe v slikanicah ... 13
2.3. Tematologija športa v mladinski književnosti ... 14
2.4. Kakovostna dela s športno vsebino ... 16
2.5. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig ... 21
2.6. Seznam mladinskih književnih del s tematiko športa in gibanja ... 22
2.6.1. Produkcija mladinske literature s športno tematiko ... 23
2.6.2. Razmerje med naslovniki mladinske literature s športno tematiko ... 26
2.6.3. Razmerje med izvirno in prevodno literaturo s športno tematiko ter najbolj produktiven slovenski avtor, ki ustvarja mladinsko literaturo s športno tematik ... 28
2.6.4. Pregled športov v mladinski literaturi ... 30
2.6.5. Namen mladinske literature s športno tematiko ... 31
2.7. Didaktika mladinske književnosti ... 32
2.7.1. Vloga in pomen gibanja za otroka ... 34
2.7.2. Vloga in pomen branja za otroka ... 35
2.7.3. Podobnosti med branjem in gibanjem ... 36
2.7.4. Povezava gibalne aktivnosti in književne vzgoje v predšolskem obdobju ... 37
2.7.5. Vključevanje gibalne aktivnosti oz. tematike športa/gibanja v pouk slovenščine v osnovni šoli ... 38
2.7.6. Projekti, ki združujejo ter spodbujajo gibanje in branje ... 41
3. EMPIRIČNI DEL ... 49
3.1. Cilji raziskave ... 49
3.2. Raziskovalne hipoteze ... 49
3.3. Opis postopka raziskave ... 50
3.4. Opis vzorca ... 50
3.5. Rezultati in interpretacija raziskave ... 52
4. ZAKLJUČEK ... 71
5. POVZETEK ... 73
6. VIRI IN LITERATURA ... 74
7. PRILOGE ... 78
KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Književne vrste v mladinski književnosti s športno tematiko ... 7
Grafikon 2: Razmerje med leposlovnimi in poučnimi knjigami s športno tematiko ... 26
Grafikon 3: Naslovniki literature s športno tematiko ... 28
Grafikon 4: Razmerje med izvirno in tujo literaturo s športno tematiko ... 28
Grafikon 5: Pregled športov v mladinski literaturi ... 30
Grafikon 6: Pogostost branja leposlovja ... 52
Grafikon 7: Priljubljenost športne tematike ... 53
Grafikon 8: Razmerje med priljubljenostjo športne tematike v knjigah in na spletu ... 54
Grafikon 9: Priljubljenost različnih tematik v mladinskem leposlovju ... 54
Grafikon 10: Pogostost branja literature s športno vsebino ... 55
Grafikon 11: Razmerje med priljubljenostjo športne tematike v leposlovju in poučnih knjigah ... 56
Grafikon 12: Branje biografij znanih športnikov ... 57
Grafikon 13: Vpliv prebrane športne biografije ... 58
Grafikon 14: Branje literature s športno vsebino pri slovenščini ... 59
Grafikon 15: Pogostost branja literature s športno vsebino pri slovenščini ... 60
Grafikon 16: Možnost izbire književnih del o športu pri slovenščini ... 61
Grafikon 17: Vključevanje literature s športno vsebino v pouk slovenščine ... 62
Grafikon 18: Podobnosti med branjem in treniranjem ... 63
Grafikon 19: Branje kot tehnika sproščanja pred treningom/prihodom na tekmo ... 64
Grafikon 20: Branje kot pomoč pri športni karieri ... 64
Grafikon 21: Pogostost branja pred tekmo/treningom ... 65
Grafikon 22: Knjiga s športno vsebino kot spodbuda za športne dejavnosti v resničnem življenju ... 68
KAZALO TABEL
Tabela 1: Tabela kakovostnih del s športno vsebino 17
Tabela 2: Razmerje med produkcijo vseh mladinskih knjig in mladinskih knjig s športno
tematiko po letih 24
Tabela 3: Prikaz športov, s katerimi se ukvarjajo anketiranci 51 Tabela 4: Prikaz razlogov, zakaj dijaki ne berejo pred tekmo/treningom 66 Tabela 5: Prikaz razlogov, zakaj dijaki berejo pred tekmo/treningom 67 Tabela 6: Prikaz literature s športno vsebino, ki jo berejo dijaki 69 Tabela 7: Seznam mladinskih književnih del s športno tematiko 83
KAZALO SLIK
Slika 1: Primeri slikanic o znanih slovenskih športnikih ... 13
1 1. UVOD
Branje in gibanje sta dve dejavnosti in vrednoti, za kateri si starši, vzgojitelji in učitelji prizadevamo, da bi bili na lestvici priljubljenosti in posluževanja pri mladih čim pogosteje. Spodbujamo jih predvsem zaradi pozitivnih psiho-fizičnih učinkov na mladostnika, na njegovo telo in um. To potrjuje tudi misel irskega pisatelja Richarda Steela: »Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.« Branje in gibanje »gresta z roko v roki«, lahko ju združimo v realnem življenju in hkrati v irealnem svetu, ko se športna tematika odstira v literaturi. Športna tematika v literaturi je lahko tista, ki nam daje zgled in spodbudo za športno udejstvovanje v vsakdanjem življenju.
Od 90. let 20. stoletja so v mladinski književnosti v porastu predvsem tabu teme, katerih namen je, da bralci po prebranem razmišljajo o problemskih temah in se o njih pogovarjajo. Hkrati pa s pomočjo tovrstne tematike pridobivajo vrednote, kot so razumevanje, sprejemanje in spoštovanje. Podobno kot problemske teme tudi športna tematika v literaturi nudi možnosti za pogovor in učenje drugih vrednot, kot so sodelovanje, ekipni duh, pozitivna tekmovalnost, borbenost, učenje sprejemanja porazov
… Med gibanjem in branjem lahko potegnemo kar nekaj vzporednic, zato je namen tega magistrskega dela prikazati povezavo med njima in ugotoviti, kako je športna tematika prisotna v mladinski književnosti po letu 2000.
V teoretičnem delu bom uporabila deskriptivno metodo za pregled in opisovanje že znanih teoretičnih izhodišč. Tako bom najprej opredelila pojem mladinska književnost, književne zvrsti in vrste v mladinski književnosti ter predstavila nekaj teoretičnih izhodišč o slikanici kot posebni zvrsti mladinske književnosti. Kot posebno zvrst/vrsto bom skušala opredeliti slikanice, v katerih slovenski vrhunski športniki nastopajo kot glavni literarni liki. V nadaljevanju se bom posvetila tematologiji športa v mladinski književnosti in izpostavila kakovostna mladinska dela, opremljena z znakom zlata hruška, v katerih je prisotna tematika ali motivika športa.
Nato bom predstavila nekaj splošnih informacij o sestavi in vsebini Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig ter njegovo kratko zgodovino, saj bom za pregled mladinske literature s športno tematiko izhajala iz arhiva teh priročnikov, ki jih vsako leto izdaja Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Iz priročnikov bom izpisovala literaturo, ki je v vsebinskih geslih oz. deskriptorjih označena z oznako šport.
Pregledala bom tudi izbor otroških in mladinskih knjig ter strokovne literature na temo
2
športa in gibanja, ki nastaja v okviru nacionalnega medresorskega projekta Kulturni bazar.
Vključila bom tudi tista dela, ki so v Cobissu opremljena s predmetno oznako šport. Iz zbrane literature bom naredila seznam mladinskih književnih del s tematiko športa in gibanja, ki so izšla med letoma 2000 in 2020. V seznam bom vključila tudi ponatise in nove izdaje. V magistrski nalogi bom upoštevala vsa dela, ne glede na to, ali je šport glavna ali stranska tema ali pa samo motiv.
S pomočjo oblikovanega seznama mladinske literature s športno tematiko, ki bo v magistrski nalogi priložen v prilogi 2, želim ugotoviti, koliko mladinskih knjig s športno tematiko nastane v enem letu. Zanimalo me bo tudi, kdo so pretežno naslovniki literature s tovrstno tematiko, ali so to predšolski otroci, osnovnošolci ali srednješolci. Na podlagi seznama bom skušala ugotoviti, v kateri književni zvrsti je največ mladinske literature s športno tematiko (pesništvo, pripovedništvo, dramatika) in s katerimi knjižnimi vrstami avtorji najpogosteje upodabljajo športno tematiko (slikanica, pravljica, športni roman, pripovedka, izštevanka …). Raziskala bom, kdo so slovenski avtorji, ki ustvarjajo mladinsko literaturo s športno tematiko, in kakšno je razmerje med izvirno, slovensko literaturo s športno tematiko in tujo oz. prevodno literaturo s to tematiko. Eden od ciljev magistrske naloge je ugotoviti, kateri športi se najpogosteje pojavljajo v mladinski literaturi. Med drugim bom raziskala tudi, kaj je namen mladinske literature s športno tematiko, ali je namen predstavitev športov, učenje vrednot s pomočjo športa, spodbujanje k športnemu udejstvovanju …
V nadaljevanju magistrske naloge bom izhajala iz spoznanj didaktike mladinske književnosti. Najprej bom predstavila vlogo in pomen branja ter gibanja za otroka. Nato bom opisala podobnosti med obema dejavnostma. Predstavila bom nekaj projektov, ki poudarjajo pomen branja in gibanja ter z zgledom ustvarjajo spodbudno okolje za obe dejavnosti. Izpostavila bom nekaj predlogov, kako lahko od predšolskega obdobja naprej v književno vzgojo in pouk slovenščine vključimo tematiko športa oz. gibanja. Pregledala bom učni načrt za slovenščino v osnovni šoli in ugotovila, ali vključuje književna dela s športno tematiko.
3
V empiričnem delu magistrske naloge bom naredila anketo, ki jo bom izvedla v športnih oddelkih Gimnazije Šiška. Z anketo bom raziskovala, kako je s priljubljenostjo športne tematike v literaturi pri dijakih – športnikih in branjem tovrstne literature pri pouku slovenščine. Ugotoviti želim, ali dijaki, ki trenirajo določen šport, zaradi pomembnosti športa v njihovem življenju večkrat posegajo po literaturi, ki je povezana s športom. Poleg tega me zanima, ali dijaki opazijo podobnosti med branjem in gibanjem ter ali branje razumejo kot pomoč pri razvoju njihove športne kariere. Raziskala bom, ali zaznavajo pozitivne učinke branja, ki vplivajo na njihovo uspešnost tako na osebnem kot na športnem področju.
4 2. TEORETIČNI DEL
2.1. Opredelitev pojma mladinska književnost
V magistrski nalogi bom uporabljala termin mladinska književnost kot nadpomenko, saj sem upoštevala in na seznam del s športno tematiko vključila dela, namenjena otrokom in mladostnikom (od rojstva do 18. leta). Pojem mladinska književnost upošteva tudi književnost, ki je bila prvotno napisana za odrasle, vendar je sčasoma postala primerna za mlade bralce. (Blažić 2011: 7)
Tako sem na seznam, ki je prikazan v prilogi 2, vključila tudi nekaj del, ki jih knjižnice uvrščajo na police za odrasle, saj so bile sprva napisane za odrasle, vendar s književnimi osebami, dogajanjem, dogajalnim časom in prostorom nagovarjajo tudi mladega bralca.
Na seznamu knjig s športno tematiko so taka dela na primer Mi proti vam, Mi smo medvedi, Slovenska Elektra: bojevnica svetlobe. To samo potrjuje, da je mladinska književnost večnaslovniška (recepcijsko odprta), kar pomeni, da jo mladi in odrasli bralci berejo iz različnih zornih kotov in z različno motivacijo. (Blažić 2011: 15–16)
Igor Saksida opozarja, da mladinske književnosti ne smemo razumeti samo v smislu njene namembnosti ali oblikovanosti besedilne stvarnosti, temveč s povezavo treh členov predmetnega področja literarne vede, tj. z avtorjem, besedilom in naslovnikom. Mladinsko književnost definira kot naslovniško zvrst, pri čemer je njeno bistvo umetniškost.
Izhodišče je avtorjevo doživljanje otroštva, od nemladinske književnosti pa se ločuje po oblikovnih in vsebinskih značilnostih (motivi, teme, žanri). (Saksida 2001: 405)
Mladinska literatura je v leksikonu Literatura opredeljena kot »literatura, ki je po temi, snovi in obliki primerna otrokom oz. mladini in izhaja iz vživljanja odraslega ustvarjalca v mladega bralca oz. otroštvo. /…/ Vanjo sodijo dela, napisana posebej za mlade bralce, nemladinska dela, ki so sčasoma postala mladinska, ter priredbe in predelave del«. (Janko Kos idr. 2009: 243)
5
2.1.1. Književne zvrsti in vrste v mladinski književnosti
Milena Mileva Blažić je v knjigi Branje mladinske književnosti opredelila širše in ožje pojmovanje mladinske književnosti. Širše pojmovanje književnosti zajema književna (literarna, leposlovna), polknjiževna (literarizirana besedila) ter neknjiževna (stvarna ali poučna) besedila. Ožje pojmovanje mladinske književnosti pa se nanaša na tradicionalno pojmovanje literarnih zvrsti, tj. liriko, epiko in dramatiko. Ob tem Milena Mileva Blažić opozori, da besedila pogosto ne spadajo samo v eno literarno zvrst, ampak združujejo različne literarne zvrsti in vrste ter prirejajo besedila iz ene v drugo literarno zvrst.
(Blažić 2011: 17–18)
Literarne vrste, zvrsti in oblike v mladinski književnosti so pogosto problematične za literarnoteoretično preučevanje, saj obstajajo različne definicije in klasifikacije zvrsti in vrst mladinske književnosti, ki kažejo na nedorečenost in neenotnost. (Kobe 1987: 11) To potrdi tudi Dragica Haramija, ki v članku Žanri slovenskega mladinskega realističnega romana (2003) zapiše, da v našem prostoru še nimamo celostne teorije o književnih zvrsteh, vrstah in žanrih v mladinski književnosti. (Haramija 2003: 171)
Mladinska proza je od vseh zvrsti najbolj razvejana, saj vključuje pravljično, resnično in avtobiografsko pripovedništvo. V posebno kategorijo spadajo slikanice, v kateri združitev jezikovnega in likovnega dela predstavlja neločljivo celoto. (Saksida 2001: 406). Torej je mladinska proza med ostalimi zvrstmi tudi najbolj zapletena, ne samo zaradi števila besedil, ampak zaradi raznolikosti vrst. (Saksida 2001: 426).
Vsa dela, ki sem jih uvrstila na seznam, spadajo na področje sodobne mladinske proze in so večinoma realistično motivirana, saj teoretiki mladinsko prozo največkrat razločujejo na realistično in fantastično. Izjema so pravljice Začele so se olimpijske igre avtorice Mary Pope Osborne in Meike Haas: Duhec iz hleva – Nočna ježa; Duhec iz hleva – Zmeda na konjeniški predstavi. Ta dela bi uvrstila v kratko fantastično prozo. Na seznamu ni književnih del, ki bi jih uvrstili na področje dramatike. V mladinsko poezijo pa bi morda lahko uvrstili le slikanico Zvezdane Majhen z naslovom Šport, saj je napisana v verzih.
6
Marjana Kobe, ki je avtorica treh modelov realistične proze v sodobni slovenski mladinski književnosti, pravi, da na področje realistične mladinske proze spadajo besedila, v katerih se zgodba giblje v okvirih izkustveno preverljivega sveta. Avtorji pri izbiri teme, snovi in načina upovedovanja izhajajo iz socialne resničnosti. Želijo čim bolj avtentično prikazati vsakdanjo problematiko otrok in mladine v njihovem realnem okolju. (Kobe 1987: 165)
»Sodobna slovenska mladinska proza vključuje bogat spekter raznolikih vrst, besedilnih vzorcev in tem. /…/ V zadnjem času se v prozi uveljavljajo značilne tabu teme: spolnost, splav, droge. /…/ Podobe smrti, vojne, totalitarne države, spolnega nasilja /…/
mladinskemu pripovedništvu dodeljujejo aktualnost in odzivanje na probleme modernega časa in generacij, ki mu pripadajo.« (Saksida 2001: 455) Izhajala sem iz tega, da je poleg značilnih tabu tem v mladinskem pripovedništvu šport tematika, ki je otrokom in mladostnikom blizu, saj je obdobje odraščanja pogosto povezano z vključevanjem otrok v športne dejavnosti. Poleg tega pa mladinska literatura s športno vsebino bralce ozavešča o pomembnosti športa in njegovem vplivu na naše telesno in duševno zdravje.
Tematiko športa sem v mladinski književnosti v obdobju med letoma 2000 in 2020 našla v različnih književnih vrstah. Grafikon 1 prikazuje vrste in število pojavitev športne tematike v teh književnih vrstah. V okviru književne vrste pa posameznih del nisem uvrščala v žanre. Književno vrsto sem knjigam pripisovala s pomočjo Cobissa. Največ del spada na področje kratke proze (55 del). Kratko prozo sem upoštevala kot »nadrejen pojem za novelo, kratko zgodbo in črtico«. (Haramija 2012: 11). Sledita dve, po številu del enakovredni, književni vrsti, in sicer roman (47 del) in slikanica (47 del). Nato sledijo priročniki (32 del), enciklopedije in leksikoni (5 del), strip (4 dela), biografija ali življenjepis (4 dela), pravljica (3 dela). Presenetil me je delež poučnih oz. strokovnih knjig s športno vsebino, ki so namenjene otrokom.
7
Grafikon 1: Književne vrste v mladinski književnosti s športno tematiko med letoma 2000 in 2020
2.1.2. Tipologija proznih književnih vrst (Dragica Haramija) Dragica Haramiija mladinsko pripovedništvo loči na 3 skupine:
1. Kratka proza, pri kateri loči kratko realistično prozo (kratka realistična zgodba, črtica) in kratko fantastično prozo, kamor sodijo trije tipi pravljic (folklorna in njena literarizirana različica, klasična avtorska in sodobna avtorska pravljica), kratka fantastična zgodba vključno s podtipom nonsensne zgodbe, kratka znanstvenofantastična zgodba, bajka, pripovedka (povedka) in basen.
2. Srednje dolga proza, h kateri sodita realistična pripoved ali povest in srednje dolga fantastična proza (znanstvenofantastična pripoved, fantastična pripoved in klasična fantazija).
3. Dolga proza, v katero Dragica Haramija uvršča realistični roman in dolgo fantastično prozo (fantastični roman, znanstveno-fantastični roman, sodobna fantazija). (Haramija 2012: 9)
V nadaljevanju bom opredelila samo tiste prozne književne vrste, v katerih sem našla tematiko športa.
55
47 47
32
5 4 4 3
0 10 20 30 40 50 60
Književne vrste v mladinski književnosti s športno tematiko
8 Kratka realistična proza
Gregor Kocijan, ki je eden od teoretikov, ki se ukvarjajo s teorijo kratke pripovedne proze, je poudaril, da je prva pomembna značilnost kratke proze obseg oz. dolžina besedila, kar je povezano tudi z izbiro in rabo pripovednih postopkov. Druge značilnosti, ki jih omenja, so fragmentarnost zgodbe, en osrednji literarni lik in en pomemben dogodek. (Haramija 2012: 11) Razlika med črtico in kratko zgodbo je, da je črtica obris književne osebe ali skica razpoloženja književne osebe, za kratko zgodbo pa je značilna akcija, da se nekaj zgodi. (Kustec 1999: 90). Kratka zgodba se v sodobni mladinski književnosti pojavlja v različnih žanrih, in sicer zgodovinska, spominska, doživljajska, detektivska, potopisna, socialno-psihološka in ljubezenska kratka zgodba. (Haramija 2012: 12) Dela, ki sem jih vključila na seznam s športno literaturo in označila kot kratko prozo, bi uvrstila med doživljajske kratke zgodbe. To so npr. Ranta vrača udarec, Anica in športni dan, Lečka in Dečka, Franceve nogometne zgodbe.1 Za doživljajsko kratko zgodbo je značilno, da so v ospredju vsakdanje dogodivščine, ki so lahko komično obarvane, in da je glavni literarni lik otrok v zgodnjem šolskem obdobju. (Haramija 2012: 13)
Kratka fantastična proza
Za vse kratke fantastične pripovedne vrste je značilno, da je dogajanje pravljično motivirano in se v realnih okoliščinah ne bi moglo odvijati. (Haramija 2012: 15) Na seznam del s športno tematiko sem uvrstila tudi nekaj pravljic, in sicer Začele so se olimpijske igre avtorice Mary Pope Osborne in Meike Haas: Duhec iz hleva – Nočna ježa;
Duhec iz hleva – Zmeda na konjeniški predstavi, v katerih so elementi fantastike. Obe deli Meike Haas nista neposredno povezani s športno tematiko, vendar sem ju na seznam vključila, saj sem kot šport upoštevala tudi konjeniški šport. Vse tri bi uvrstila med sodobne avtorske pravljice, za katere je značilno, da književni liki niso tipizirani, književni čas in prostor sta kar natančno določljiva, odpirajo sodobne teme, pripovedovalec ne nagovarja bralcev, začetki in konci pa niso tipizirani. (Haramija 2012:
19–20)
1 Ta dela sem v skladu s sistemom Cobiss označila kot kratkoprozna besedila, vendar nekatere (Ranta vrača
udarec, Anica in športni dan) Dragica Haramija uvršča v srednje dolgo mladinsko prozo, in sicer med realistične pripovedi ali povesti.
9 Realistična pripoved (povest)
Realistična pripoved ali povest je srednje dolgo besedilo, ki se bistveno ne razlikuje od romana ali dolge novele, zato je nadomestek za te zvrsti ali njihova manj dovršena različica. (Kos 2001: 157–158). Dragica Haramija v knjigi Nagrajene pisave zapiše, da med sodobnimi avtorji tovrsten tip literature ustvarjajo Dim Zupan, Slavko Pregl, Primož Suhodolčan s športno trilogijo (Košarkar naj bo, Kolesar naj bo in Ranta vrača udarec), Goran Gluvić z deli Brcanje z glavo, Dvojna podaja, Fantje, žoga, punce ter Desa Muck s serijo knjig o Anici.2 Gre za eno najproduktivnejših književnih vrst. (Haramija 2012: 24) Realistični roman
V literarnoteoretičnih razpravah o mladinski književnosti termin mladinski roman ni povsem utemeljen oz. priznan, saj obstajajo številni pomisleki. Dragica Haramija opozarja, da termina mladinski roman ne moremo enačiti z romanom v nemladinski književnosti. Zato naj bi o mladinskem romanu kot posebni književni vrsti govorili v obdobju po 12. ali 13. letu otrokove starosti. (Haramija 2012: 26–27) »Med mladinske realistične romane bi smeli šteti dolga prozna besedila, ki imajo epsko notranjo formo, kar ustreza Kosovim formalnim določilom romana, in posegajo v življenje najstnikov. Zdi se, da je mladinski roman tista forma, po kateri lahko posegajo najstniki (mladostniki) v zadnjem triletju osnovne šole in v srednji šoli, saj šele v četrtem obdobju bralnega razvoja, to je v obdobju abstraktne inteligence (od 12. do 16./17. leta), njihov psihični razvoj in količina izkušenj dosežejo raven zmožnosti razumevanja daljših in zapletenejših književnih del.« (Haramija 2012: 28) V mladinskem romanu je glavni lik natančno opisan, navadno gre za mladostnika v puberteti. Književni čas in prostor sta precej natančno določena, zgodba ni večplastna, ampak predvsem zanimiva. Prevladuje prvoosebni pripovedovalec, ki je hkrati glavni literarni lik, ki pripoveduje o svojem življenju.
Mladinski realistični roman se je pri nas pojavil v štirih žanrih, in sicer zgodovinski, ljubezenski, avanturistični, socialno-psihološki mladinski roman in jeans roman.
(Haramija 2012: 28–29)
2 Kot sem že v prejšnji opombi opozorila, sem v skladu s sistemom Cobiss delo Primoža Suhodolčana Ranta
vrača udarec in delo Dese Muck Anica in športni dan uvrstila med kratko prozo. Ostala dela Košarkar naj bo, Kolesar naj bo, Dvojna podaja in Fantje, žoga, punce (Goran Gluvić) pa sem ravno tako zaradi Cobissa uvrstila med romane.
10
Na seznamu del s športno tematiko je poleg avanturističnih romanov (Košarkar naj bo, Kolesar naj bo, Skrivnost sedmih avtogolov, Poslušalka konjev …) tudi ogromno romanov, ki bi jih uvrstila med socialno-psihološke (Krvavi tekač, Nikoli ne reci, da te je strah, Brez imena …). Pri tem se moramo zavedati, da je posamezen roman težko označiti z določenim romanesknim žanrom, saj gre pogosto za preplete različnih žanrov.
V leksikonu Literatura sem zasledila žanrsko oznako športni roman, kamor uvrščamo dolgo pripovedno prozo, ki vsebuje športno snov. Sem spadajo variante pustolovskega romana, literarizirane biografije znanega športnika in mladinski roman o odraščanju. V nadaljevanju je naštetih nekaj športnih romanov, ki so namenjeni predvsem odraslim bralcem. V okviru mladinske književnosti so omenjena le mladinska dela Ivana Sivca.
(Janko Kos idr. 2009: 419)
2.1.3. Slovenska realistična avanturistična mladinska proza
Športna avanturistična proza spada v območje slovenske realistične avanturistične proze.
Gre za žanr, ki se je pri nas začel razvijati v začetku 20. stoletja, v popolnosti pa je bil razvit po letu 1930 z nekaterimi deli Toneta Seliškarja. Pojem realistična proza pomeni, da imajo književna dela verjetnostno ali realistično motivacijo, ne gre za povezavo z literarnozgodovinskim obdobjem. (Haramija 2000: 29)
Poleg že omenjene športne avanturistične proze k realistični avanturistični prozi prištevamo še pomorsko avanturistično prozo, potopisno avanturistično prozo, taborniško avanturistično prozo, otroško detektivko in vsakdanje dogodivščine. (Haramija 2000: 93) Pri delitvi avanturistične mladinske proze na posamezne tipe Dragica Haramija opozarja, da meje med posameznimi tipi avanturistične mladinske proze niso ostre, saj se pogosto zgodi, da posamezno književno delo spada v dva tipa hkrati. (Haramija 2000: 94)
Slovenska mladinska realistična avanturistična proza je namenjena bralcem od 9. do 15.
leta starosti. Predstavlja tipičen primer žanrske književnosti, saj imajo vsa književna dela, ki spadajo v avanturistično prozo, podobno klišeizirano zgradbo, snov, temo, motive in zgodbo. Osnova avanturistične književnosti je napeta zgodba, ki vsebuje pustolovščino, saj s potekom dogajanja otroka motivira k nadaljnjemu branju. Za glavno književno osebo je značilno, da je to otrok, ki ne presega zmožnosti svoje starosti in na ta način vpliva na bralca, ki je enake starosti kot književna oseba. Vse glavne osebe v slovenski mladinski realistični prozi imajo nekaj skupnih lastnosti, in sicer pogum, prepričanost v pravilnost svojih dejanj, iznajdljivost in pozitiven vpliv na potek dogajanja. Glavna književna oseba,
11
ki ni nujno ena sama, in kolektiv približno enako starih otrok imajo pogosto pozitivne lastnosti (poštenost, pridnost) in so tako v nasprotju z odraslimi, ki navadno prevzamejo negativne vloge (kriminalec, tat, ugrabitelj). Dogajalni čas so navadno šolske počitnice, ko je glavna književna oseba prosta šolskih obveznosti. (Haramija 2000: 93–102)
Športna avanturistična proza
Športna avanturistična proza, ki se je v slovenskem prostoru uveljavila po letu 1995, se deli v dve skupini, in sicer prvo skupino, v katero sodijo dela, ki opisujejo športno utopijo, in drugo skupino, v katero sodijo realistične športne dogodivščine. (Haramija 2000: 96) Ivan Sivec je avtor, ki bi ga z nekaterimi njegovimi deli (Netopir brez kril, Beli mušketir, Formula smrti, Zelena kri), ki jih nisem uvrstila na seznam, saj so nastala pred letom 2000, uvrstili med športne utopije. Sivčeva dela so utopična, saj je dogajalni čas postavljen v čas, ki se še ni zgodil in predstavlja dosežke oz. rekorde, ki še niso bili doseženi. Za njegova dela je značilno, da poleg športa vsebujejo še detektivske elemente, zato so njegova dela tipičen primer mešanja dveh žanrov, saj je na eni strani v glavni vlogi športnik, ki se znajde v zapletu, na drugi strani pa detektivski športni novinar, ki se trudi razrešiti zaplet. Zanimivo je, da v omenjenih delih glavna književna oseba ni otrok, temveč odrasli (športniki, Poljanšek). Kljub temu otroci lahko zaradi časovnega zaporedja sledijo fabuli in jo razumejo. Avtor nikjer v teh delih ne nakaže nerealnega časa, prostora ali dogodka, zato njegova dela vseeno uvrščamo med realistično avanturistično književnost. (Haramija 2000: 97)
V drugo skupino Dragica Haramija uvrsti Primoža Suhodolčana z deloma Košarkar naj bo in Kolesar naj bo ter Vitana Mala z delom Hitro, hitreje. Gre za realistične športne dogodivščine, v katerih je glavni motiv povezan s športno-tekmovalno aktivnostjo, na primer košarko, kolesarjenjem, tekom. V teh delih so glavne književne osebe otroci, ki se s športom ukvarjajo ljubiteljsko in niso vrhunski športniki. (Haramija 2000: 97) V to skupino bi uvrstila še Gorana Gluvića, ki je tudi pisec realističnih športnih dogodivščin, na primer Fantje, žoga, punce, Dvojna podaja …
12 2.2. Slikanica
Slikanica je medij, ki velja za otrokovo prvo srečanje s knjigo. Namenjena je skupnemu branju otrok in odraslih. Na seznamu del s športno tematiko je veliko knjig v obliki slikanice, zato se mi je zdelo smiselno vključiti teoretična izhodišča o tej zvrsti mladinske književnosti, ki je prisotna predvsem v otrokovem predbralnem oziroma začetnem bralnem obdobju.
Marjana Kobe je v delu Pogledi na mladinsko književnost zapisala definicijo, da
»slikanica kot likovno tekstovna celota ni preprosto samo »tenka ilustrirana knjiga«, marveč povsem samosvoja knjižna celota s posebno logiko notranje urejenosti, ki sledi specifičnim zakonitostim lastne, se pravi slikaniške zvrsti knjige.« (Kobe 1987: 33)
V nadaljevanju Marjana Kobe izpostavi slikanico kot likovno tekstovni monolit, saj sta slika in beseda neločljivo povezani. (Kobe 1987: 33) To poglavitno značilnost slikanice izpostavita tudi Dragica Haramija in Janja Batič, ki slikanico opredelita kot posebno obliko knjige, saj njeno celoto predstavlja združitev besedila in ilustracije. Od drugih knjig se tako razlikuje po literarno-likovno-oblikovni ravni. Vsebuje tri temeljne sestavine, in sicer besedilo, ilustracijo in interakcijo/odnos med besedilom in ilustracijo.
Gre za odnos, v katerem besedilo vpliva na razbiranje pomena ilustracije in obratno, lahko pa ilustracija tudi spreminja ali dopolnjuje besedilni pomen. (Haramija, Batič 2013: 23) Poznamo različne oblike knjig, ki se razlikujejo glede na delež ilustracij v njih. Strip je oblika knjige, v kateri so likovni elementi najpomembnejši. V ilustrirani knjigi je pomembnejše besedilo, slikanica pa je vmesna stopnja med stripom in ilustrirano knjigo.
Skrajna oblika so knjige brez ilustracij. Pri prepoznavanju stripov, knjige brez besedila ali brez ilustracij nimamo težav, težje je razločevanje med slikanico in ilustrirano knjigo.
(Haramija, Batič 2013: 23)
Med slikanice tako prištevamo besedila, v katerih je likovni delež večji kakor besedilni.
Besedilo naj ne bi presegalo obsega 1.800 besed oziroma pet strani strnjenega besedila.
Slikanica, ki je primarno namenjena otrokom, upošteva njihov kognitivni razvoj in tako prilagodi teme in jezikovne prvine v literarnem delu. (Haramija, Batič 2013: 35)
Ločimo leposlovne in informativne (poučne) slikanice, ki se razlikujejo v funkciji, ki jo imajo. Informativno slikanico ponudimo otroku, kadar želimo doseči določen namen, na primer učenje ali spoznavanje resničnosti. Glede na funkcijske zvrsti jezika je v
13
informativnih slikanicah prisoten neumetnostni jezik. Za primerno in kakovostno predstavitev določenega predmetnega področja morajo informativne slikanice vsebovati preprosto besedišče in veljavne oz. resnične trditve in opise. Leposlovna slikanica pa je usmerjena v bistvo umetnosti, saj združuje spoznavne, estetske in etične elemente v celoto. Za razliko od informativnih dovoljuje več avtorske svobode, a hkrati ohranja določene zakonitosti. (Haramija, Batič 2013: 25–26)
Glede na oblikovanje ločimo klasične slikanice, za katere je značilno, da so iste informacije ponovljene z dvema sporočevalnima kodoma, torej besedilom in ilustracijo, in slikanice, v katerih je prisotna močnejša interakcija med besedilom in ilustracijo, ki lahko spreminja pomen. (Haramija, Batič 2013: 28)
2.2.1. Realni športniki kot književne osebe v slikanicah
Slika 1: Primeri slikanic o znanih slovenskih športnikih
Primož Suhodolčan je eden od slovenskih mladinskih avtorjev, ki v svojih delih pogosto tematizira šport. V zadnjih letih je izdal nekaj kratih sodobnih pravljic v slikaniški obliki, ki imajo veliko skupnih značilnosti. Leta 2016 je izdal slikanico z naslovom Tina in medvedja moč, naslednje leto slikanico Goran, legenda o zmaju, leta 2018 pa slikanico Anže, ledeni kralj. Vsem tem slikanicam je skupno, da imajo v podnaslovu zapisano, da gre za resnično pravljico. Gre za nekakšen oksimoron, saj pravljica z vsemi svojimi zakonitostmi ne more biti resnična. Z izrazom resnična je avtor najbrž opozoril, da v njih v vlogi glavne književne osebe nastopajo resnični slovenski vrhunski športniki, in sicer Tina Maze, Goran Dragić in Anže Kopitar. O žanrski opredelitvi resnična pravljica v slikanici Tina in medvedja moč je razmišljala tudi Larisa Javernik, ki je zapisala: »Sama opredelitev »resnična pravljica« je precej sporna. Suhodolčan sicer ohranja nekaj
14
pravljičnih prvin, a se zdi, da se pri tem izrazu bolj na pravljico kot zvrst obrača na ekspresivno rabo te besede; na nekaj tako lepega, da se zdi skoraj neresnično, a je to z vrlinami, izpostavljenimi v slikanici, mogoče doseči.« (Javernik 2016) Vse omenjene slikanice imajo na začetku nagovor teh vrhunskih športnikov, ki deluje motivacijsko in navdihujoče. Kar je še resnično v teh pravljicah, so seznami dosežkov na koncu knjige, ki so jih ti športniki dosegli v svoji karieri. Postavlja se vprašanje, kakšna je vrednost tovrstnih slikanic. Čeprav so biografije športnikov pogost žanr, namenjen predvsem odraslim bralcem, so slikanice o vrhunskih športnikih redek pojav. Nagovor športnikov na začetku slikanice je po mojem mnenju dodana vrednost, saj je mladim bralcem všeč in v ponos, da jih nagovori tako uspešna oseba. Zdi se mi, da imajo športniki lahko zelo pomemben vpliv na otroke, mnogim so vzor in imajo v njihovih očeh posebno mesto. Vse slikanice delujejo motivacijsko, prinašajo pozitivne vrednote in imajo močno sporočilo, povezano s športom. Kljub temu da zgodbo vodi optimizem, gre za pretirano poudarjanje
»pravljičnosti«, saj v karieri športnikov pogosto ni vse tako pravljično. Slikanice nimajo posebne literarne vrednosti, saj ne odpirajo vprašanj in po prebranem nam knjiga kaj hitro izgine iz spomina. Ideja o promoviranju knjig s pomočjo znanih slovenskih športnikov se mi zdi odlična, saj otroci športnikom zaupajo in jim verjamejo, vendar to ni dovolj, saj je pomembno, da je tudi izdelek, ki ga promovirajo, kvaliteten. Milena Mileva Blažić je v recenziji slikanico Tina in medvedja moč ocenila kot »populističen tržni prijem, primarno usmerjen v število prodanih izvodov in ne v samo branje.« Meni, da je avtor k projektu pristopil preveč potrošniško, v smislu, kaj se bo prodajalo. O kvalitetni vsebini in obliki ter posledično literarno-estetskemu doživljaju pa ni dovolj razmislil. (Blažić 2017: 485–
488)
2.3. Tematologija športa v mladinski književnosti
Kadar se ukvarjamo z literaturo, pa naj bo to mladinska ali nemladinska, nas vedno zanima tudi zgradba literarnega dela ali morfologija. Pri notranji zgradbi besedila opazujemo motive, teme, književne osebe, književni čas in prostor. Tematologija spada na področje morfologije ali notranje zgradbe literarnega dela. Ukvarja se z vsebino literarnega dela, pri kateri raziskuje, kako so motivi, teme in snov prepleteni v določenem literarnem delu. (Haramija, Batič 2013: 49)
V leksikonu Literatura je termin tematologija opredeljen kot zgodovina snovi in motivov oziroma kot teorija snovi in motivov. Ukvarja se z razlago različnih oblik motivike in tematike ter povezav med njima. Tematologija je smer primerjalne književnosti, ki
15
raziskuje, kako se v različnih obdobjih in različnih literaturah preoblikujejo literarne prvine, kot so snov, motivi in teme. (Janko Kos idr. 2009: 426) Na spletnem portalu Fran.si opredelitve tega termina nisem našla, je pa razložen termin tema, ki opredeljen kot
»osnovni, osrednji predmet obravnavanja ali umetniškega dela«. (Fran.si)
Na seznam literarnih del s športno vsebino sem uvrstila vsa dela, v katerih so prisotni motivi športa. Ti motivi so ponekod tako zgoščeni, da lahko govorimo o tematiki športa.
Drugje pa so motivi športa povezani z drugimi motivi (motiv prijateljstva, motiv družine, motiv drugačnosti …) in lahko o športu govorimo le kot o stranski temi.
Mladinska književnost se od nemladinske ločuje po vsebinskih in oblikovnih značilnostih, torej tudi po motivih in temah. Menim, da je šport tematika, ki je ena izmed naslovniško bolj odprtih. Motivi in teme pa se razlikujejo tudi znotraj mladinske književnosti. Milan Crnković je zapisal, da najstniška književnost obravnava drugačne teme (npr. puberteta, tesnoba, odraščanje, težave v sprejemanju družbe) kot otroška književnost. (Crnković 1997: 13)
V okviru mladinske književnosti motive najpogosteje predstavljajo liki, književni čas in prostor, situacije, predmeti ali živali, ki so otrokom znani. Tema je v otroški in mladinski književnosti navadno le ena, in sicer tista, ki je pogosto izražena že v samem naslovu.
(Haramija, Batič 2013: 49)
Gaja Kos je analizirala izvirne in prevedene slikanice, ki so izšle med letoma 1990 in 2005. Pri tej analizi je ugotovila, katere so najpogostejše tematske skupine. Naštela jih je 11, in sicer: prijateljstvo, ljubezen, preizkušnje, tema učenja/branja/knjig, osamljenost, smrt, popotne dogodivščine, problem najmlajših, drugačnost, strahopetnost in potovanja.
(Kos 2006: 21–32) Do podobnih rezultatov v zvezi s tematikami v mladinski književnosti je prišla tudi Kristina Picco ob analizi kakovostnih slovenskih in prevedenih slikanic, ki so izšle med letoma 2003 in 2009. (Picco 2011) Med omenjenimi tematikami ni športne tematike, kar kaže na to, da je šport ena izmed manj pogostejših tem v mladinski književnosti.
16 2.4. Kakovostna dela s športno vsebino
Izpostavila bom nekaj predlogov kakovostnih književnih del, ki sem jih uvrstila na seznam in vključujejo tematiko športa. Ta dela so bila v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig označene z znakom zlata hruška. Zlata hruška je znak za kakovostna mladinska dela, ki ga podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Med vsemi odličnimi mladinskimi deli, opremljenimi z zlato hruško, izberejo najboljše v štirih kategorijah, in sicer izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga, izvirna slovenska mladinska poučna knjiga, prevedena mladinska leposlovna knjiga in prevedena mladinska poučna knjiga. (https://www.mklj.si/pionirska/zlate- hruske/)
Pionirska priporočila za branje v različnih revijah objavlja že od leta 1971. Leta 1991 so objavili prvi pregledni izbor dobrih knjig za otroke in mladino, ki je vključeval dela med letoma 1948 in 1990. Čez sedem let je bil objavljen izbor priporočanih knjig za obdobje 1991–1997. Od leta 1999 pa vsako leto izide samostojna publikacija izbora knjig za preteklo leto. S tem izdajanjem priporočil oz. izborov želijo javnosti predstaviti in priporočiti najkvalitetnejša mladinska dela. Ker vsako leto narašča produkcija mladinskih knjig, je Pionirska z leti zaostrovala merila za izbor najboljših del. Leta 2003 so uvedli znak za opozorilo na najboljše knjige. Najboljše knjige so tako označili z emotikonom (😊) in dodali napis »ne prezrite«. Leta 2005 je Pionirska v uredniški odbor prvič vključila še zunanje strokovnjake. Čez tri leta leta je znak za najboljše knjige (😊 – ne prezrite) zamenjal znak zlata hruška in vpeljal interno ocenjevanje knjig od 1 do 5. Leta 2010 pa so ocenjevanje v priročniku Ozvezdje knjiga objavili in po vseh knjižnicah najboljše knjige tudi fizično označevali z znakom zlata hruška. Tega leta je bila tudi prvič izpeljana podelitev priznanj zlata hruška, in sicer trem najbolj izstopajočim mladinskim
knjigam preteklega leta. (Zadravec 2011)
17 Tabela 1: Tabela kakovostnih del s športno vsebino
Avtor Naslov Letnica Kratka anotacija
Elizabeth Laird Košček zemlje 2005 Zgodba je umeščena v čas palestinsko-izraelskih spopadov. Skupina palestinskih najstnikov se v vojnih razmerah zateče v nogomet, ki ga igrajo na težko pridobljenem koščku zemlje. Nogomet je tisto sredstvo, ki jim pomaga pri ohranjanju notranje trdnosti in varovanju osebne integritete. Predstavlja jim vir svobode in miru. To še posebej velja za skoraj dvanajstletnega Karima.
Spremljamo njegovo zgodbo zorenja, katerega del je tudi seznam desetih najboljših stvari, ki jih želi uresničiti v svojem življenju. Na ta seznam Karim ob koncu zgodbe doda še najpomembnejšo željo, in sicer želi obstati na tem koščku zemlje in živeti v miru. (Lavrenčič Vrabec in Mlakar 2006: 64)
Desa Muck Anica in športni dan 2006 Zgodba govori o Anici, ki že komaj čaka športni dan, saj v gibanju še posebej uživa, in o njenem prijatelju Jakobu, ki mu ni do športa. To se kmalu spremeni, saj Anica Jakobu predlaga nočni trening in šport postane prava dogodivščina tudi za Jakoba. (Mlakar 2003: 43)
J. C. Burke Zgodba Toma
Brennana
2007 Zgodbo pripoveduje Tom, mlajši brat Davida, ki je nekega dne pod vplivom alkohola povzročil nesrečo, pri kateri sta umrla dva njegova prijatelja, bratranec pa je postal invalid. Tomu se tako zaradi brata življenje, ki je bilo
18
prej osredotočeno le na šport in prijatelje, obrne na glavo. Z njegove perspektive spremljamo, kako se on in ostali družinski člani soočajo s tragedijo, ki je zaznamovala vso družino. (Lavrenčič Vrabec in Mlakar 2008:
82–83)
Alan MacDonald Dajmo, troli 2013 Gre za eno od štirih zabavnih zbirk o trolih, ki imajo radi koze, hrup in smrad.
Zanje je značilno, da »človekov« ne razumejo, pogosto pa se znajdejo v neprimernih situacijah, ki mladim bralcem pričarajo veliko smeha. V tej zgodbi si Ulrik Trol najbolj na svetu želi postati del šolske nogometne ekipe, vendar ga pri tem omejuje nepoznavanje pravil. (Lavrenčič Vrabec in Mlakar 2014: 46)
Peter Svetina Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom
2016 Zgodba govori o gospodu Feliksu, ki je nekoliko čudaški, vendar zelo posrečen. Spremljamo njegovo vznemirljivo, divjo vožnjo s kolesom, na kateri se zgodi marsikaj. Zgodba je odlično izhodišče za pogovor o tekmovanju, odnosu do zmage, sproščenosti … (Lavrenčič Vrabec in Mlakar Črnič 2017:
64) Giuseppe Catozzela Nikoli ne reci, da te
je strah
2016 Gre za roman, v katerem so biografski elementi somalske atletinje Samie Yusuf Omar, mladenke, ki so jo ves čas vodile očetove besede, naj nikoli ne reče, da jo je strah. Spremljamo njeno zgodbo, kako je trenirala v času državljanske vojne, v času krize in revščine, da je lahko v teku na olimpijskih igrah v Pekingu zastopala svojo domovino. Ko se je vrnila, je ugotovila, da v
19
Somaliji ne bo mogla več trenirati, zato se je, ker je želela na olimpijske igre v London, odločila za pobeg. Sledimo njeni težki poti, ki se konča tragično.
(Lavrenčič Vrabec in Mlakar Črnič 2017: 91)
Reinhard Kleist Sanje o olimpijadi 2017 Črno-beli strip je nastal na podlagi romana Nikoli ne reci, da te je strah, avtorja Giuseppeja Catozzelle. V stripu spremljamo zgodbo somalske atletinje Samie Yusuf Omar, ki se zaradi nemogočih razmer in nemožnosti za treniranje v Somaliji odloči zapustiti Evropo. Pot, ki je polna preizkušenj, se konča tragično. Zgodba je aktualna, saj nas opozarja na pretresljive zgodbe številnih beguncev. (Lavrenčič Vrabec in Mlakar Črnič 2018: 72)
Peter Mikša Triglav in Jakob Aljaž
2017 Gre za dovršeno in poučno čtivo o Triglavu, njegovem nacionalnem pomenu in zgodovini. Namenjeno je tako šolskemu kot prostočasnemu branju. Slike, zemljevidi, časovne preglednice in fotografije služijo kot dodatek in popestritev. Dodan je tudi seznam za dodatno branje, različne anekdote, verzi, note in osebni zapisi, povezani s Triglavom. (Lavrenčič Vrabec in Mlakar Črnič 2018: 112)
Gaja Kos Migiji migajo:
zgodbarski vodnik za aktivno preživljanje prostega časa
2019 Avtorica je ustvarila poučno-leposlovno knjigo, v kateri so predstavljene različne aktivnosti (hoja, tek, drsanje, kolesarjenje, smučanje, plezanje …) Skozi priročnik oz. vodnik nas vodijo Migiji. Njihove zgodbe so razgibane, zabavne in duhovite, hkrati pa poučne, saj nudijo ideje za aktivno preživljanje prostega časa za celo družino in omogočajo spoznavanje Slovenije. Dodani so
20
stvarni podatki o lokacijah in zanimivosti, povezane z naravno in kulturno dediščino, ter napotki za priporočeno opremo za posamezne dejavnosti.
(Lavrenčič Vrabec in Mlakar Črnič 2020: 69)
Barry Jonsberg Pesem, ki jo lahko slišim le jaz
2019 Trinajstletni Rob, osrednji lik, nam v prvoosebni izpovedi pripoveduje o številnih izzivih, s katerimi se srečuje v času odraščanja. Rob nam razkriva svoje družinsko življenje, odnose z družinski člani, življenje v šoli in prvo zaljubljenost. Na prvo žogo se zdi, da gre za humorno prikazovanje obdobja odraščanja, kaj kmalu pa bralec ugotovi, da se za vsem tem skrivajo težave, ki imajo globlji pomen, povezan z iskanjem samega sebe in svoje identitete.
(Lavrenčič Vrabec in Mlakar Črnič 2020: 93)
Kelly Collier Štef in štafeta 2019 Štef je konj, ki je vajen zmagoslavja. Sprašuje se, kako naj v štafeti zmaga s polžem, raco in želvo. Zgodba bralca spodbudi, da razmislimo o tem, da tekmovanje ni vedno povezano z merjenjem časa, ampak je lahko spodbuda, da se nekdo sploh premakne z mesta oz. priložnost, da s svojim porazom prepustiš zmago nekomu drugemu. (Lavrenčič Vrabec in Mlakar Črnič 2020: 45)
Maria Parr Golmanka in morje 2019 Golmanka in morje je nadaljevanje njenega dela Vafljevi srčki, le da se dogaja tri leta kasneje. V ospredju sta predvsem motiva simpatij in nogometa, vendar zgodba prinaša tudi pomembna vprašanja o prijateljstvu, pravičnosti, spreminjanju razmerja moči med različnimi generacijami … (Lavrenčič Vrabec in Mlakar Črnič 2020: 96)
21
2.5. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig
V pomoč pri pregledu otroških in mladinskih knjig s športno tematiko mi je bil predvsem Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ga vsako leto pripravlja Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Knjižnice Otona Župančiča v sodelovanju z drugimi strokovnimi sodelavci. Z njim želijo spodbujati branje in opozarjati na kakovostno produkcijo slovenskih knjig, namenjenih otrokom in mladostnikom. Priročnik je namenjen vsem, ki se pri strokovnem delu ukvarjajo z mladinsko literaturo, torej knjižničarjem, vzgojiteljem, učiteljem in drugim strokovnjakom. Hkrati pa je namenjen tudi tistim laikom, ki jim je pomembno, kaj ponudijo v branje svojim otrokom. Sestavljen je tako, da na pregleden in sistematičen način predstavi produkcijo mladinskih knjig preteklega leta po temah, zvrsteh in žanrih. Pregledno pomeni z vidika ustaljenih poljudnih in strokovnih razdelitev (abeceda, postavitvene skupine, starostne stopnje, strokovne skupine), sistematično pa pomeni od najpreprostejših igralnih oblik do pripovedi in estetsko ter miselno dovršenih besedil. Poleg delitve mladinske književnosti na liriko, epiko in dramatiko je Priročnik koristen tudi z delitvijo na literarne zvrsti oz. žanre, in sicer: fantastična pripoved, spominska pripoved, srhljivka, živalska, ljubezenska, znanstvenofantastična, zgodovinska, humor, pustolovska, detektivka in znanstvena pripoved. V prvih letih izdajanja Priročnika je bila vsaka knjiga opremljena s kratkim opisom vsebine, od leta 2003 pa so zaradi množične produkcije anotirani le priporočeni naslovi. Najboljše knjige so označene z znakom zlata hruška.
Priročnik je v pomoč pri slovenski nacionalni strategiji razvijanja bralne kulture.
(https://www.mklj.si/prirocnik/item/450#.YHW5iOgzZPY)
Priročnik nastaja že vse od leta 1972. Do prve samostojne izdaje je ta izhajal v različnih periodičnih publikacijah, kot so revija Otrok in knjiga, Prosvetni delavec, Šolska knjižnica in Mlinček prostega časa. Leta 1990 je Priročnik prvič izšel kot samostojna publikacija pri založbi Učila, že 22 let pa je njegova vsebina dostopna tudi na internetu. (Blažić 2007) Leta 2009 se je podnaslov iz Pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta X po temah, zvrsteh in žanrih spremenil v Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig. Glavni naslov Priročnika pa se vsako leto spreminja. (Blažič 2007)
Priročnik je glede na vsebino sestavljen iz treh delov. V prvem delu je predstavljena statistična analiza izdaj mladinskih knjig obravnavanega leta, pregled nagrajenih mladinskih knjig in uvodnik, iz katerega lahko razberemo trenutno situacijo v razvoju mladinske književnosti ali knjižničarstva. Sledi drugi, bibliografski, del, ki je hkrati tudi najobsežnejši.
22
Ta je razdeljen na predšolsko in osnovnošolsko obdobje, pri čemer je predšolsko obdobje označeno kot A-stopnja (do 3. leta starosti) in kot B-stopnja (od 3. do 6. leta starosti).
Osnovnošolsko obdobje je razdeljeno s stopnjami od 1. do 3., in sicer v skladu s program osemletke, kasneje devetletke, in Učnim načrtom za slovenščino. Pri tem je treba opozoriti, da starostne meje niso striktno določene, ampak služijo kot orientacija, saj so otroške in mladinske knjige naslovniško odprte. (Blažić 2007)
2.6. Seznam mladinskih književnih del s tematiko športa in gibanja
Seznam izdanih otroških in mladinskih književnih del s tematiko športa in gibanja sem oblikovala tako, da sem pregledala arhiv Priročnikov za branje kakovostnih mladinskih knjig od leta 2001 do 2020. Ker ti priročniki prinašajo pregled mladinskih in otroških del za preteklo leto, sem podatke za izdane knjige s športno tematiko v letu 2020 pridobila v sistemu Cobiss. Pri statistiki za leto 2020 mi je pomagal tudi Vojko Konrad Zadravec, ki je del strokovnega odbora te publikacije in že vsa leta skrbi za statistične prikaze.
Na seznam sem uvrstila vsa književna dela, pri katerih sem v okviru vsebinskih gesel našla oznako šport. To pomeni, da je v teh delih lahko šport glavna ali pa samo stranska tema.
Poleg tega sem seznam dopolnila z izborom otroških in mladinskih knjig ter strokovne literature na temo športa in gibanja, ki nastaja v okviru nacionalnega medresorskega projekta Kulturni bazar. Od leta 2018 ga vsako leto dopolnjujeta in posodabljata mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič. Pri iskanju otroške in mladinske literature sem si pomagala tudi s sistemom Cobiss. Pričujoči seznam vključuje kategorijo avtorja, naslov, leto izdaje, naslovnika (predšolec, osnovnošolec, srednješolec), vsebinska gesla ali deskriptorje, književno vrsto ter vrsto športa. V seznam sem vključila tudi ponatise oziroma nove izdaje, ne pa tudi knjig v obliki elektronskih izdaj. Pri pregledu arhiva priročnikov in drugih že oblikovanih seznamih sem lahko kakšno otroško in mladinsko delo s športno tematiko pomotoma izpustila, zato dopuščam možnost, da številke odstopajo od realne statistike. Poleg tega se številke v Cobissu vsakodnevno spreminjajo, zato bom v magistrski nalogi upoštevala zadnji seznam, ki sem ga naredila 26. 4. 2021.
23
2.6.1. Produkcija mladinske literature s športno tematiko
S pomočjo Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig sem pregledala statistiko produkcije mladinske in otroške literature od leta 2000 naprej. Ugotovila sem, da na splošno produkcija knjig za otroke in mladostnike z leti strmo narašča. Iz statistike mladinske knjižne produkcije je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da se številčno razmerje med leposlovnimi in poučnimi knjigami ves časa nagiba v prid leposlovnih, na kar opozarja priročnik z naslovom
?60:40? iz leta 2014.
Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo se s popisovanjem knjig za otroke in mladino ukvarja že od leta 1972 naprej. V vsem tem času se je marsikaj spremenilo, npr. obseg produkcije, raznolikost produkcije in tudi način zbiranja podatkov ter presoja o aktualnosti posameznih skupin podatkov. Ko beremo njihovo statistiko, se je treba zavedati, da Pionirska pregleda vse (dosegljive) knjige, ki so v sistemu Cobiss v podpolju 100e opredeljene z eno od kod za mladino (a, b, c, d ali e). Iz tega seznama za vrednotenje izberejo le knjige v slovenskem jeziku, ki niso »učbeniki, delovni zvezki in didaktično obdelana besedila, obrazci in predpisi, ki niso splošno-poljudne narave (molitveniki, šmarnice, duhovne vaje), pobarvanke in njim podobne izdaje za individualno rabo, individualizirane izdaje, ki obeležujejo posameznikove okoliščine (za spomin, rojstni dan, prvo obhajilo ipd.), projekti (npr. Rastem s knjigo, Zlati bralec …), brezplačne izdaje (namenjene obveščanju, ozaveščanju, oglaševanju …), ustvarjalnost otrok – oseb, ki so mlajše od 18 let; izjema so izdaje mladostnikov (po 16. letu), katerih avtorstvo ščiti uveljavljena založba.« (Zadravec 2020: 19)
24
Tabela 2: Razmerje med produkcijo vseh mladinskih knjig in mladinskih knjig s športno tematiko po letih
LETO ŠT. VSEH IZDANIH
MLADINSKIH KNJIG
ŠT. IZDANIH MLADINSKIH KNJIG S ŠPORTNO TEMATIKO
2000 323 6
2001 334 2
2002 385 83
2003 443 4
2004 499 8
2005 626 13
2006 696 204
2007 759 115
2008 811 2
2009 1044 14
2010 1033 4
2011 1181 9
2012 983 10
2013 970 96
2014 960 10
2015 1705 5
2016 1800 137
2017 1738 118
2018 1703 149
2019 1847 13
2020 1409 1110
3 Od tega je bilo pet del ponatisnjenih.
4 Od tega je bilo pet del ponatisnjenih ali nova izdaja.
5 Od tega je bila ena nova izdaja.
6 Od tega sta bili dve deli ponatisnjeni.
7 Od tega je bilo eno delo ponatisnjeno.
8 Od tega je bila ena nova izdaja.
9 Od tega sta bili dve deli ponatisnjeni.
10 Od tega je bilo eno delo ponatisnjeno.
25
Tabela 2 prikazuje razmerje med vsemi izdanimi mladinskimi deli ter mladinskimi deli s športno tematiko. Leta 2000 je bilo 323 novih knjig, od tega sem zabeležila le šest del, v katerih je prisotna tematika športa. Naslednje leto je nastalo 11 knjig več, vendar od tega le dve športno obarvani deli. Leta 2002 je številka celotne knjižne produkcije za otroke in mladostnike štela 385 knjig, le 7 knjig sem zabeležila kot dela, v katerih je bila prisotna športna tematika. Od tega so bila štiri dela ponatisnjena. Leta 2003 je nastalo nekaj čez 400 knjig (443), med njimi 4 s športno tematiko. Naslednje leto se je celotna produkcija približala številki 500 (499), od tega je bilo 8 del označenih z deskriptorjem šport. Leta 2005 je nastalo 127 knjig več, 13 knjig je vključevalo šport. Leta 2006 je bilo za športno otroško in mladinsko knjižno produkcijo posebno leto, saj je po analizi v tem letu nastalo največ del s športno tematiko, in sicer 20 (od tega so bila nekatera dela (5) ponatisnjena ali nova izdaja), vseh novih knjig pa je bilo 696. Leto kasneje je od vseh novih knjig (759) le 11 označenih z geslom šport. Od tega je bila ena nova izdaja. Leta 2008 je bilo število vseh izdanih otroških in mladinskih knjig 811, a le 2 knjigi s tematiko športa. Naslednje leto je posebno, saj je letna produkcija presegla število 1000 (1044), od tega je bilo 14 knjig, v katerih so sledi športne tematike. Leta 2010 je od vseh novo nastalih knjig (1033) le 4, pri katerih sem našla geslo šport. Leta 2011 je v primerjavi s prejšnjim letom nastalo 148 knjig več in 5 knjig več s športno tematiko. Naslednje leto (2012) je letna produkcije rahlo padla (983), vendar pa je nastala ena knjiga s športno tematiko več kot prejšnje leto. Leta 2013 je število letne produkcije znašalo 970, od tega je bilo 9 knjig s športno tematiko. Med njimi sta bila dva ponatisa. Leta 2014 je bilo izdanih 10 knjig manj kot prejšnje leto in 2 knjigi s športno tematiko več kot prejšnje leto. Naslednje leto je knjižna produkcija za otroke in mladostnike spet močno narasla, in sicer na 1705, od tega sem zabeležila 5 knjig z geslom šport. Leta 2016 je bilo od vseh novih knjig (1800) le 13 športno obarvanih (od tega je bilo eno delo ponatisnjeno). Leta 2017 so zabeležili nastanek 1738 izdanih otroških in mladinskih knjig, 11 jih je bilo označenih z geslom šport. Od tega je ena knjiga doživela novo izdajo. Naslednje leto je od 1703 izdanih knjig 14 knjig vključevalo športno tematiko, vendar sta bili dve deli ponatisnjeni. Leta 2019 je bilo od vseh let, ki sem jih analizirala, največ (1847) izdanih otroških in mladinskih knjig. Ni pa to leto izstopalo po številu knjig s tematiko športa (13). V preteklem letu je bilo zabeleženih 1409 novih knjig za otroke in mladostnike, od tega 11 s športno tematiko (od tega en ponatis). V 20 letih je torej nastalo približno 197 knjig, ki vključujejo športno tematiko. Od tega je približno 47 poučnih knjig s športno tematiko in 150 knjig leposlovja. Pričakovala sem, da bo produkcija knjig s športno vsebino z leti naraščala, saj taka literatura lahko deluje tudi kot reklama in naši družbi pomaga pri ozaveščanju o
26
pomembnosti gibanja. Številčno je produkcija knjig s športno tematiko v zadnjih petih letih primerljiva. Zanimivo bi bilo narediti primerjavo, koliko knjig z drugimi tematikami je nastalo v enakem obdobju. Na ta način bi ugotovili, ali je produkcija knjig s športno tematiko majhna ali velika v primerjavi z drugimi tematikami.
Grafikon 2: Razmerje med leposlovnimi in poučnimi knjigami s športno tematiko
2.6.2. Razmerje med naslovniki mladinske literature s športno tematiko
Mladinska književnost že v sami definiciji sporoča, komu je namenjena, in sicer dvema velikima skupinama. Prvo skupino predstavljajo otroci (od rojstva do približno 12. leta) in mladostniki (od 12. do 18. leta), drugo skupino pa besedila, ki so bila prvotno napisana za odrasle, vendar so sčasoma postala primerna za mlade bralce. (Blažić 2011: 7)
Vedno, kadar govorimo o naslovnikih, je treba opozoriti, da meje niso strogo določene, ampak služijo bolj kot orientacija. S pregledom mladinske literature s športno tematiko od leta 2000 do 2020 sem želela ugotoviti, komu so pretežno namenjene knjige o športu. Sklepala sem, da so to predšolski ali osnovnošolski otroci, saj srednješolci pogosto berejo literaturo, ki naj bi sodila na oddelek za odrasle.
150 47
Razmerje med leposlovnimi in poučnimi knjigami s športno tematiko
Leposlovne knjige (šport) Poučne knjige (šport)
27
Pri določanju naslovnika sem si pomagala s Priročnikom za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki ima leposlovje označeno po bralnih stopnjah oz. stopnjah bralne sposobnosti (to so stopnje od predšolskega obdobja do srednje šole) in starostnih stopnjah (C – leposlovje do 9.
leta, P – leposlovje od 10. leta dalje, M – leposlovje od 13. leta dalje), in sistemom Cobiss, ki ima kode za predvidene uporabnike, in sicer:
a – otroški, splošno;
b – predšolski, 0–5 let (C);
c – šolski, 5–10 let (C);
d – šolski, 9–14 let (P);
e – mladinski, nad 14 let (M).
(https://plus.si.cobiss.net/opac7/help/cobib/ta/codelist)
Težave pri določanju naslovnika sem imela predvsem pri tistih zadetkih, ki sem jih našla na Cobissu in jih v Priročniku ni. Gre za knjige, ki so v Cobissu označene s kodo a, kar pomeni poučne knjige (leksikoni, enciklopedije, priročniki). Na primer: leta 2000 je izšel priročnik z naslovom Fitness: vzdrževanje telesne kondicije avtorice Sonje Berce, ki je v Cobissu označen kot splošno otroško gradivo (a), torej spada med poučna dela, ki pa niso naslovniško bolj konkretno določena. To je tudi razlika med Cobissom in Priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig, saj slednji tudi poučnim knjigam bolj natančno določi naslovnika. Zato sem priročnike, povezane s športom, ki sem jih zasledila na Cobisuu, ne pa tudi v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig, označila kot dela, katerim naslovnik ni natančno določen.
Druga težava, na katero sem naletela, je oznaka B-stopnja v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig. Opazila sem, da je ta oznaka v starejših Priročnikih namenjena otrokom od 3. do 6. leta. V tem primeru sem označila, da so dela namenjena tako predšolcem kot tudi osnovnošolcem. Kasneje pa B-stopnja označuje, da so dela namenjena izključno predšolcem.
To je razlog, da sem oblikovala dve skupini, torej skupino, v kateri so knjige, namenjene predvsem predšolcem, in skupino, v kateri so knjige, namenjene predšolcem ter osnovnošolcem. Vojko Konrad Zadravec mi je razložil, da je težava povezana z uvajanjem novega sistema osnovne šole, in sicer prehod iz osemletke na devetletko.
Največ del s športno tematiko je po moji analizi namenjenih osnovnošolcem (145 knjig), kar sem tudi pričakovala.
