UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje,
Poučevanje na razredni stopnji z angleščino
Petra Štajdohar
ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV DRUGEGA TRILETJA O EVRAZIJSKEM RISU
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
Poučevanje,
Poučevanje na razredni stopnji z angleščino
Petra Štajdohar
ZNANJE IN STALIŠČA UČENCEV DRUGEGA TRILETJA O EVRAZIJSKEM RISU
Second Triad Elementary School Students’ Knowledge and Perceptions of Eurasian Lynx
MAGISTRSKO DELO
Mentor: doc. dr. Iztok Tomažič
Ljubljana, 2021
ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem svojemu mentorju doc. dr. Iztoku Tomažiču za vso pomoč pri izdelavi magistrske naloge, nasvete, sproščen odnos in hitro odzivnost.
Hvala moji čudoviti družini za razumevanje ter moralno in finančno podporo.
Mojemu dragemu Lanu hvala za ljubezen, podporo, VIP-srečanja z risi in najine gozdne avanture.
Hvala tudi vsem sošolkam in prijateljicam za najlepša študijska leta.
POVZETEK
Evrazijski ris (Lynx lynx), eden izmed treh predstavnikov velikih zveri v Sloveniji, je trenutno najbolj ogrožena vrsta sesalca pri nas. Za trajno, uspešno varovanje in ohranjanje katerekoli vrste je potrebno vključevanje in izobraževanje različnih deležnikov. Odnos in znanje se začneta razvijati že pri otrocih, kar pomeni, da nepoznavanje ter napačne predstave lahko spodbudijo negativna stališča še pred razvojem kritičnega mišljenja. V magistrski nalogi smo želeli preveriti, kakšno je znanje in kakšna so stališča o evrazijskem risu pri učencih drugega triletja osnovne šole. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja v osnovnih šolah z območja stalne prisotnosti risa (Kočevsko) in območja brez stalne prisotnosti risa (Gorenjska). Ugotovili smo, da je znanje učencev o evrazijskem risu izjemno pomanjkljivo. Sprejemljive rezultate so učenci dosegli na področju biologije risa, zelo slabe pa na področju njegove ogroženosti in varovanja. Prav tako smo ugotovili, da se pojavljajo razlike med posameznimi razredi, vendar so v nasprotju s pričakovanji najboljše rezultate dosegli učenci 5., najslabše pa učenci 6. razredov. Prav tako se ne pojavljajo statistično značilne razlike v znanju med učenci glede na spol ali območje bivanja. Pri analizi stališč smo ugotovili, da ni velikih razlik med dečki in deklicami, vendarle pa se je pri slednjih izkazala večja raven strahu. Kot je bilo pričakovano, se stališča statistično pomembno razlikujejo glede na znanje učencev. Tisti, ki so pri preizkusu znanja dosegli boljše rezultate, so bolj naklonjeni varovanju risa in učenju o tej vrsti ter imajo manj strahu.
Pridobljene ugotovitve bomo lahko uporabili pri oblikovanju novih izobraževalnih vsebin, ki bodo temeljile na učnem načrtu ter bodo učencem izboljšale znanje in odnos do velikih zveri.
KLJUČNE BESEDE: evrazijski ris, znanje, stališča, učenci, drugo triletje
ABSTRACT
The Eurasian lynx (Lynx lynx), one of the three representatives of large carnivores in Slovenia, is currently the most endangered mammal in Slovenia. Involving and
educating multiple stakeholders is essential for the permanent, successful protection and conservation of any species. Attitudes and knowledge begin to develop since young age, therefore ignorance and misconceptions can provoke negative attitudes even before the development of critical thinking. In this study, we wanted to test the knowledge and attitudes of students towards the lynx in the Second cycle of elementary school. Data were obtained through a questionnaire and a test of knowledge in primary schools from the area of permanent occurrence of lynx (Kočevsko) and the area without permanent occurrence of lynx (Gorenjska). We found that student's knowledge of the Eurasian lynx was extremely low. Acceptable results were achieved in the field of lynx biology, and very poor results in the field of lynx conservation. We also found that there are differences between individual classes, but contrary to expectations, the best results were achieved by 5th-grade students and the worst by 6th-grade students. There were also no statistically significant differences in knowledge between students according to gender or area of residence. In the analysis of attitudes, we found that there were no major differences between boys and girls, but girls did express a greater fear factor. As expected, there are statistically significant differences between students' knowledge status. Students who have achieved better results in the test are thus more inclined to lynx protection, learning about the species, and have less fear. Results of this study could provide new educational content, which will be based on the curriculum and will provide better knowledge and attitude towards large carnivores.
KEYWORDS: Eurasian lynx, knowledge, attitudes, students, Second cycle elementary school
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 2
2.1. EVRAZIJSKI RIS ... 2
2.1.2 Morfologija ... 2
2.1.3 Razmnoževanje ... 3
2.1.4 Prehranjevanje ... 3
2.1.5 Teritorialnost in izbira habitata... 4
2.1.6 Ris v Sloveniji ... 5
2.1.7 Sobivanje z velikimi zvermi ... 6
2.2 ZNANJE IN STALIŠČA ... 7
2.2.1 Vpliv starosti na stališča ... 8
2.2.2 Vpliv spola na stališča ... 9
2.2.3. Vpliv območja bivanja na stališča ... 9
2.2.4. Vpliv znanja na stališča ... 10
3 EMPIRIČNI DEL ... 11
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 11
3.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ... 11
3. 3. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP ... 11
3. 4. VZOREC ... 12
3.5. MERSKI INSTRUMENT ... 13
3.6. POSTOPEK PRIDOBIVANJA IN OBDELAVE PODATKOV ... 13
4 REZULTATI ... 15
4.1 ZNANJE UČENCEV O EVRAZIJSKEM RISU ... 15
4.2 RAZLIKE V ZNANJU IN STALIŠČIH GLEDE NA SPOL ... 18
4.3 ZNANJE UČENCEV GLEDE NA OBMOČJE BIVANJA ... 20
4.4 ZNANJE UČENCEV GLEDE NA RAZRED ... 23
4.5 POVEZAVA MED ZNANJEM IN STALIŠČI UČENCEV ... 24
4.6 STALIŠČA UČENCEV GLEDE NA OBMOČJE BIVANJA ... 27
5 RAZPRAVA ... 29
5.1. ZNANJE UČENCEV O EVRAZIJSKEM RISU JE NIZKO ... 29
5.2. RAZLIKE GLEDE NA SPOL ... 30
5.3 RAZLIKE GLEDE NA OBMOČJE BIVANJA ... 31
5.4 RAZLIKE GLEDE NA RAZRED ... 31
5.5 VPLIV ZNANJA NA STALIŠČA ... 32
6 SKLEPI ... 34
7 LITERATURA ... 35
KAZALO SLIK
Slika 1: Ris ob plenu (foto: Lan Hočevar) ... 4 Slika 2: Razširjenost evrazijskega risa na območju Slovenije med leti 2000‒2007 (Strategija …, 2016) ... 5 Slika 3: Porazdelitev vzorca učencev glede na območje ... 12
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Tipi stališč ljudi do živali (Kellert, 1984b)... 8
Preglednica 2: Preglednica razporeditve vzorca po spolu in razredih ... 12
Preglednica 3: Povprečna starost učencev ... 13
Preglednica 4: Vrednosti 5-stopenjske Likertove lestvice ... 13
Preglednica 5: Prikaz izračuna kategorij znanja ... 14
Preglednica 6: Rezultati preizkusa znanja po posameznih vprašanjih zbirnega tipa ... 16
Preglednica 7: Rezultati preizkusa znanja po posameznih trditvah drži/ne drži ... 17
Preglednica 8: Pregled skupnega znanja učencev ... 18
Preglednica 9: Pregled analize rezultatov po posameznih trditvah stališč glede na spol učencev ... 19
Preglednica 10: Pregled rezultatov preizkusa znanja glede na spol učencev ... 20
Preglednica 11: Pregled rezultatov preizkusa znanja glede na območje bivanje učencev ... 21
Preglednica 12: Rezultati preizkusa znanja po posameznih vprašanjih izbirnega tipa glede na območje bivanja učencev ... 22
Preglednica 13: Rezultati preizkusa znanja po posameznih trditvah drži/ne drži glede na območje bivanja učencev... 23
Preglednica 14: Pregled rezultatov preizkusa znanja glede na razred učencev ... 24
Preglednica 15: Pregled posameznih trditev stališč glede na rezultate preizkusa znanja26 Preglednica 16: Pregled analize rezultatov po posameznih trditvah stališč glede na območje bivanja učencev... 28
1 1 UVOD
V Sloveniji je trenutno več kot 2000 ogroženih živalskih vrst in evrazijski ris (l. Lynx lynx), največja evropska mačka, je ena izmed teh. Ris je pri nas že izumrl in bil ponovno naseljen v 1970. letih, vendar je populacija zaradi parjenja v sorodstvu zopet na robu izumrtja. Za obogatitev genetskega sklada naše populacije je na območje Slovenije treba pripeljati nove osebke. S tem razlogom se je oblikoval projekt LIFE Lynx, katerega glavni cilj je rešiti populacijo risa pred ponovnim izumrtjem in ji omogočiti dolgoročno ohranitev.
Za namene varovanja in reševanja velikih zveri in evrazijskega risa kot pripadnika te skupine v Sloveniji potekajo tudi različni drugi projekti. Vse bolj se uveljavlja pomen izobraževanja in vključevanja več deležnikov, kot so lovci, raziskovalci, gozdarji, novinarji, socialni delavci, pedagogi in druga širša javnost. Podpora vseh deležnikov je ključna pri varovanju in ohranitvi risa, vendar se lahko brez ustreznega znanja oblikujejo negativna stališča in napačne predstave. Ravno zato je pomembno, da začnemo z izobraževanjem o risu že pri mladih letih. Zanimalo nas je, kakšno je trenutno znanje in odnos osnovnošolcev do risa. Osredinili smo se na učence drugega triletja osnovne šole.
V učnem načrtu za naravoslovje in tehniko (2011) oz. naravoslovje (2011) v 4., 5. in 6.
razredu nismo zasledili neposredne omembe risa ali drugih velikih zveri, se pa v 4. in 5.
razredu temeljito posvetijo živim bitjem, njihovim zgradbam, razvrščanju, razmnoževanju, pogojem za življenje in pomenu v ekosistemu. Od učitelja je odvisno, kako bo predstavil vse te teme, različni pa so tudi načini, na katere učitelji v obravnavo te tematike vključijo okolico, v kateri se šola nahaja.
V magistrski nalogi smo želeli izvedeti, kakšni so znanje in stališča pri učencih z dveh različnih območij Slovenije, in sicer na območju stalne prisotnosti risa in na območju brez stalne prisotnosti risa. Prav tako so nas zanimale razlike v znanju učencev glede na njihovo območje bivanja, starost in spol ter razlike v stališčih glede na znanje, spol in območje bivanja. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja.
Ugotovljeno stanje nam bo v pomoč pri oblikovanju izobraževalnih vsebin o velikih zvereh, njihovi biologiji, pomembnosti za ekosistem in posledičnem izboljšanju stališč in njihovega sprejemanja. Vsebine želimo vključiti v že obstoječi učni načrt in tako učiteljem ponuditi možnost za lažjo realizacijo predpisanih ciljev.
2 2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1. EVRAZIJSKI RIS
2.1.1 Sistematika
Evrazijski ris (Lynx lynx) je največji predstavnik iz rodu risov, v katerega sodijo tudi iberski ris (Lynx pardinus), kanadski ris (Lynx canadensis) in rdečerjavi ris (Lynx rufus).
Kraljestvo: Animalia – živali Deblo: Chordata – strunarji Razred: Mammalia – sesalci Red: Carnivora – zveri Družina: Felidae – mačke
Poddružina: Felinae – prave mačke Rod: Lynx – risi
Vrsta: Lynx lynx – evrazijski ris
2.1.2 Morfologija
Evrazijski ris je največja evropska mačka in največja vrsta risov. Prepoznamo ga po značilni kratki in široki glavi s čopki na ušesih, podolgovatem telesu z dolgimi nogami in kratkem repu (Kryštufek, 1991). Zaradi spolnega dimorfizma so samci sicer za 13 % težji od samic, v povprečju pa tehtajo od 16 do 30 kg. Ris v dolžino meri od 70 do 130 cm, v širino pleč pa 65 cm. Zadnje noge ima daljše od sprednjih, kar mu omogoča dolge in visoke skoke. Sprednje šape imajo pet prstov, a le štirje segajo do tal, zadnje šape pa imajo štiri prste. Ris lahko kremplje potegne v kožno gubo, kar mu poleg velike površine in poraščenosti med prsti omogoča tudi tišje zasledovanje plena (Kos idr., 2005).
Gost kožuh je svetlo rjave barve z variacijami sive, rumene in bele. V kvadratnem centimetru je lahko do 9000 dlak. Značilen je tudi vzorec, ki ima lahko drobne pike, sestavljene v krožne rozete, večje črne pike in lise, ali pa je vzorec brez pik in lis. Vsak ris ima individualen vzorec, kar omogoča lažjo identifikacijo posameznih osebkov (Kos idr., 2005).
Ris zaznava plen predvsem z vidom in sluhom, pri medsebojnem sporazumevanju pa uporabljajo predvsem voh. Pomembno je tudi čutilo tip, predvsem tipalne dlake na gobcu, licih in nad očmi, ki mu omogočajo natančnejše določanje položaja plena pri usmrtitvi.
3 2.1.3 Razmnoževanje
Ris je samotarska vrsta, izjema je le čas parjenja in vzgoje mladičev. Samice spolno dozorijo pri dveh letih, samci pa pri treh. Risi se parijo v začetku leta od polovice februarja do konca marca. Parjenje poteka vsaj tri dni, ovulacija pa je sprožena s spolnim aktom.
Samica je breja od 70 do 76 dni in skoti 1–4 mladiče. Brlog za kotenje po navadi najde v skalnih razpokah, drevesnih duplih ali med podrtim drevjem, kjer se mladiči skotijo popolnoma slepi in gluhi. Zaradi varnosti pred plenilci jih samica večkrat preseli na drugo primerno lokacijo. Po približno treh mesecih začnejo mladiči slediti materi, vendar so še vedno odvisni od njenega plena, saj je njihovo zobovje še prešibko, da bi si lahko sami ulovili večji plen. Z mamo ostanejo 10 mesecev, to je do naslednjega parjenja, ko jo zapustijo. Smrtnost mladičev v prvem letu življenja je v času življenja z materjo več kot 50-, po ločitvi pa 80-odstotna. Življenjska doba risa v naravi je 15 let, v ujetništvu pa dosežejo tudi do 25 let (Breitenmoser in Breitenmoser-Würsten, 2008, Kos idr., 2005).
2.1.4 Prehranjevanje
Ris je specializiran plenilec, ki pleni predvsem srnjad in jelenjad, kar pa variira glede na gostoto plenske vrste med posameznimi območji. V preostalem delu prehrane so v različnih deležih prisotni gamsi, miši, zajci, voluharice, veverice, lisice, ptice pevke in rastline (Krofel, 2012). V Sloveniji se je izkazal kot pomemben delež prehrane navadni polh (okoli 16 %), predvsem za samice in mlade osebke (Krofel idr., 2011). Ris pleni iz zasede ali z zasledovanjem. Zaradi majhne kapacitete pljuč dolgih razdalj ne preteče, zato se vsi poizkusi lova končajo po približno 20 metrih (Krofel, 2012). Plen usmrti z ugrizom v glavo ali v vrat.
V povprečju ris upleni parkljarja na 7,2 dneva, kar pomeni okoli 48 živali na leto. To znaša približno 8–14 % celotne populacije v teritoriju risa (Krofel idr., 2014). K svojemu plenu se vrača več dni, v povprečju 3,7 dni (Krofel, 2012), kar pa je odvisno od več dejavnikov: velikosti plena, velikosti in števila risov, ki se s plenom prehranjujejo, mrhovinarjev ter vpliva človeka. Svoj plen pogosto zakrije z zemljo, listjem ali snegom, in sicer za namenom, da bi ostanke plena skril pred mrhovinarji, ki iščejo hrano s pomočjo vida – to so ptice kot so krokarji, šoje in ujede. Ta tehnika pogosto ne deluje pred mrhovinarji, ki svojo hrano iščejo s pomočjo voha, kot je na primer medved. Krofel (2012) ugotavlja, da rjavi medved najde tretjino vseh risovih plenov, kar pomeni zvišanje plenjenja in posledično večjo možnost poškodb pri lovu.
4
Slika 1: Ris ob plenu (foto: Lan Hočevar)
2.1.5 Teritorialnost in izbira habitata
Ris je teritorialna vrsta, kar pomeni, da brani svoj teritorij pred osebki iste vrste in istega spola. Teritorija samca in samice se prekrivata. Med samci je pomembna predvsem tekma za samice, pri samicah pa iskanje primernega območja za vzgojo mladičev (Kos idr., 2004). Krofel (2012) ocenjuje velikost teritorijev v Sloveniji na 215 km2, pri čemer so teritoriji samcev načeloma večji od teritorijev samic.
Risi svoj teritorij označujejo z urinom, drgnjenjem ob razne objekte in z iztrebki, najbolj intenzivno v času parjenja. Markirna mesta so najpogosteje objekti, ki izstopajo v gozdni krajini, kot so npr. gozdne koče, odmrli štori, hlodi, skalni previsi in mladi iglavci. Tako si lažje zagotovijo, da bo drugi osebek zaznal sporočilo.
Njihov glavni habitat v Sloveniji je razgiban dinarski gozd, ki risom nudi zadostno število plena in tudi mirne cone, kjer se lahko umakne pred človekom. Ris je najbolj aktiven pred mrakom in zoro, medtem ko sredi dneva večinoma počiva. (Heurich idr., 2014). Hočevar idr. (2021) ugotavljajo, da za dnevna počivališča najraje izbirajo nedostopne lokacije, kot so razgibani tereni in točke z majhno vidljivostjo, kjer se ris med počitkom počuti varnega, hkrati pa ima dober pregled nad okolico.
Trenutno je ris stalno prisoten le v dinarskem delu slovenskih gozdov, medtem ko se v alpskem delu pojavlja le občasno (slika 2).
5
Slika 2: Razširjenost evrazijskega risa na območju Slovenije med leti 2000‒2007 (Strategija …, 2016)
2.1.6 Ris v Sloveniji
Izsledki risa segajo v dobo mlajšega pleistocena. Zaradi porasta plena (parkljarjev) ter izumrtja konkurence (jamskega leva in leoparda) je populacija rasla vse do srednjega veka, nato pa zaradi človeka začela upadati (Kos idr., 2005). Leta 1908 naj bi bil na Štajerskem ustreljen zadnji avtohtoni ris v Sloveniji (Čop, 1994).
Leta 1973 so na pobudo lovskega gosta iz Švice Karla Webra po več kot 60 letih ponovno naselili tri samce in tri samice iz slovaških Karpatov. Ta naselitev še vedno velja za eno najuspešnejših v Evropi, saj je iz teh šestih osebkov do leta 1982 populacija zrasla na 60–
70 risov (Jonozovič, 2003), a je ob koncu 20. stoletja populacija začela zopet upadati.
Poleg prekomernega odstrela je bil in je še vedno glavni krivec parjenje v sorodstvu. Od leta 1993 je ris z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst v Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/93) zavarovana vrsta, od leta 2004 pa je odstrel prepovedan (Strategija …, 2016).
Številnost risa v Sloveniji se kljub prepovedi odstrela od začetka 21. stoletja le še naprej zmanjšuje. Leta 2010 je bila populacija ocenjena na okoli 15 osebkov. Vzrok za ogroženost je poleg nepovezanosti alpske populacije z dinarsko predvsem parjenje v sorodstvu (Kos idr., 2012). Posledica tega je slabša vitalnost mladičev, večja dovzetnost za različne bolezni in posledično manjša možnost preživetja (Kos idr., 2005). Poleg tega jih ogrožajo tudi razdrobljenost habitata in prometnice (Mavec idr., 2020). Z namenom ohranitve risa in izboljšanja genetskega stanja populacije potekajo različni slovenski in mednarodni projekti (DinaRis, LIFELynx in Carnivora Dinaricum). Sprejeta je bila tudi Strategija ohranjanja in trajnostnega upravljanja navadnega risa (Lynx lynx) v Sloveniji (2016). Med letoma 2017 in 2024 poteka tudi projekt LIFE Lynx, v sklopu katerega je
6
bila s pomočjo sledenja in avtomatskih lovskih kamer populacija risa v Sloveniji ocenjena na 20 osebkov. Glavni namen projekta je s pomočjo doselitve novih osebkov iz slovaških in romunskih Karpatov povezati dinarsko populacijo z alpsko ter s tem dolgoročno izboljšati genetsko pestrost risa na tem območju (LIFE Lynx, 2021).
2.1.7 Sobivanje z velikimi zvermi
Sobivanje ljudi z risom kot pripadnikom velikih zveri je od nekdaj predstavljalo izziv, a veliko manjšega v primerjavi z medvedom in volkom. Do zdaj še ni bilo nobenega podatka o napadu risa na človeka. Tudi samica z mladiči ob srečanju s človekom ni napadalna (Strategija …, 2016).
Koncept varovanja ogroženih vrst se je skozi leta spremenil in zdaj obsega ne le naravovarstvenikov, temveč vse deležnike, ki živijo na območju ogrožene živalske vrste.
Širša javnost in njena stališča so postali pomemben del projektov varovanja živali. Za namen izobraževanja in iskanja predlogov ter soodločanja so organizirane delavnice in podobni dogodki (Oražem idr., 2019). Primer take prakse v Sloveniji je trenutno projekt LIFE Lynx, katerega eden izmed petih glavnih ciljev je »omogočiti zainteresiranim deležnikom sodelovanje pri doselitvi, s čimer bi zagotovili širšo javno podporo pri varovanju in ohranitvi risa. Podpora ključnih deležnikov bo pomemben del doselitve, varovanja in ohranitve risov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni« (LIFE Lynx, 2021).
Velike zveri so bile zaradi svojega plenilskega načina življenja od nekdaj konfliktne in človek jih je zaradi svojega plenilskega načina življenja preganjal. A v primerjavi z medvedom in volkom je ris izrazito manj konflikten. V javnomnenjski raziskavi, izvedeni v sklopu projekta LIFE Lynx, ter magistrskih nalogah (Mavec idr., 2020; Lasič, 2019;
Pšeničnik 2020) je bilo ugotovljeno, da sta ohranitev risa in naselitev novih osebkov dobro podprta. Risjih napadov na domače živali skoraj ni, prav tako še ni bilo zabeleženega napada risa na človeka (Kaczensky idr., 2013). Ris kot pripadnik družine mačk velja za karizmatično žival (Macdonald idr., 2015), kar dodatno prispeva k podpori njegovega varovanja in ohranitvi te vrste (McGinlay idr., 2017).
V namene izboljšanja sobivanja z velikimi zveri na območju severnih Dinaridov poteka tudi projekt Carnivora Dinarica, ki bo prispeval k vzpostavitvi medinstitucionalnega sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo, v njegovem sklopu bodo dodatno raziskovali populacijo volka in risa, analizirali povezljivost habitatov in ovrednotili vlogo velikih zveri v ekosistemu. Prav tako bodo skušali izboljšati sobivanje ljudi in velikih zveri preko informiranja ter sofinanciranja električnih ograj, pastirskih psov, signalizacij na prometnicah, medovarnih smetnjakov ipd. (Carnivora Dinarica, 2021).
7 2.2 ZNANJE IN STALIŠČA
Obstajajo mnoge definicije besede stališče, a kar je pomembno bolj kot sama beseda, je to, čemu stališča služijo. Ule (2009) pravi, da stališča vplivajo na, to kako zaznavamo, doživljamo različne situacije in objekte ter kako se na to čustveno odzivamo. Prav tako usmerjajo našo pozornost, učenje in pomnjenje. Z njimi se ne rodimo, temveč so socialni konstrukt in jih oblikujemo ter spreminjamo vse življenje.
Stališča vsebujejo tri različne, a tesno povezane komponente – (1) kognitivna komponenta so znanje, izkušnje in informacije, povezane z objektom ali osebo, o kateri oblikujemo stališče; gre za naše mišljenje in dojemanje objekta. Pri (2) čustveni komponenti gre predvsem za pozitivna ali negativna občutja, oblikovana na podlagi naših občutkov. Kognitivna in emocionalna komponenta sta običajno med seboj usklajeni.
Tretja komponenta je (3) motivacijska – ta usmerja naša dejanja glede na naša stališča, pri čemer gre predvsem za pripravljenost za delovanje, ne pa dejavnost samo (Ule, 2009;
Ajzen, 2005).
Prav zaradi pomembnosti za naše nadaljnje odločitve in dejanja so postala stališča pomemben element raziskovanja – samo v letih 1974–1995 je bilo opravljenih 34.000 raziskav o stališčih (Tomažič, 2010 po Kraus 1995). Tomažič (2010) izpostavlja pomembnost razvijanja stališč pri pouku biologije oz. naravoslovja, ki so v primerjavi z drugimi kompetencami, kot sta znanje in spretnosti, premalo poudarjena in raziskana.
Šele ko pri učencih preverimo njihova stališča do bioloških tem, lahko ugotovimo, kako razmišljajo in predvidimo njihova dejanja ter prilagodimo način dela temu, da bo učinek najboljši.
Kellert (1996) je ugotovil, da je eden najpomembnejših vplivov na oblikovanje pozitivnih stališč izobraževanje učencev – oblikovanje pozitivnih stališč pa je predpogoj za uspešno varovanje in ohranjanje živali (Tomažič in Šorgo, 2016). Še posebej so poudarjene in predlagane osebne izkušnje z živalmi, ki najbolje vplivajo na razvoj znanja, stališč in pozitivnih čustev (Tomažič, 2011, Kellert 1985).
Kellert (1984a) je na podlagi več raziskav odnosa ljudi do živali razvil 10 tipov stališč, s katerimi lažje razložimo stališča ljudi do živali (preglednica 1).
8
Preglednica 1: Tipi stališč ljudi do živali (Kellert, 1984b)
tip stališča opis stališča
naturalistična Zanimanje in naklonjenost do divjih živali in narave.
ekološka Skrb za okolje kot sistem, povezanosti, kjer se prepletajo odnosi med organizmi ter organizmi in njihovim okoljem.
humanistična Interes za posamezne živali in skrb zanje, predvsem za hišne ljubljenčke.
moralistična Skrb za primerno ravnanje z živalmi, z močnim odporom do njihove zlorabe in izkoriščanja.
znanstvena Zanimanje za fizične značilnosti živali ter njihovo biologijo.
estetska Zanimanje za umetniške in simbolne značilnosti živali.
utilitarna Zanimanje za obvladovanje in nadzor živali ter njihovo uporabo, predvsem v športnih situacijah.
doministična Zanimanje za obvladovanje in nadzor živali ter njihovo uporabo, predvsem v športnih situacijah.
negativistična Aktivno izogibanje živalim zaradi brezbrižnosti, strahu ali nenaklonjenosti do njih.
nevtralistična Pasivno izogibanje živalim zaradi brezbrižnosti in pomanjaknja zanimanja.
Kellert (1984a) je ugotovil pomembne razlike v stališčih glede na starost, spol, znanje, območje, s katerega prihajajo, ter etično pripadnost.
V nadaljevanju so predstavljeni le tisti parametri, ki vplivajo na stališča, ki smo jih raziskovali v empiričnem delu.
2.2.1 Vpliv starosti na stališča
Že Kellert (1984a) ugotavlja pomembne razlike med starostjo otrok in njihovimi stališči do živali. Mlajši otroci so izkazali manj naklonjenosti pri vseh tipih stališč z izjemo humanistične (preglednica 1). Mlajši otroci dalje tudi postavljajo potrebe človeka pred potrebe živali in se malo zanimajo za njihovo varovanje. Prav tako so izkazali višje negativistično stališče ter imeli manj znanja o živalih in okolju, v katerem te živijo. V nasprotju s pričakovanji so se najmlajši otroci izkazali kot najbolj izkoriščevalski, nesočutni in neinformirani v svojem odnosu do živali.
9
Røskaft idr. (2007) so v raziskavi stališč do velikih zveri ugotovili ravno nasprotno. S starostjo negativna stališča do velikih zveri po njihovih izsledkih naraščajo. Otroci so izkazali večjo naklonjenost do prisotnosti zveri v svoji okolici in niso podpirali zmanjšanja populacije velikih zveri.
Dimopoulos in Pantis (2003) sta v raziskavi stališč grških učencev do želv ugotovila, da s starostjo (oz. razredom, v katerega so vpisani) narašča znanje, razumevanje in skrb za okolje.
2.2.2 Vpliv spola na stališča
Med deklicami in dečki se v mnogih raziskavah pojavljajo pomembne razlike v znanju in tipih stališč do živali Kellert (1984a). Dečki so izkazali več znanja o živalih ter zavedanja in skrbi za živali, medtem ko so deklice nasprotovale podrejanju živali in bile čustveno bolj naklonjene velikim, privlačnim domačim živalim oz. ljubljenčkom. Razlike v spolu so se starostjo le še povečale. Tudi Tomažič in Šorgo (2016) sta ugotovila razlike v negativističnih stališčih, ki so se bolj izkazala pri deklicah, in moralističnih, pri katerih so deklice izkazale bolj pozitivno stališče kot dečki.
Deklice splošno izražajo več strahu do velikih zveri in drugih živali, dečki pa se bolj zanimajo za medvede, volke in rise ter druge plenilce (Keller in Berry, 1987; Prokop in Frančovičova, 2010). Byrnes idr. (1999) ter Kellert in Berry (1987) sicer trdijo, da obstajajo v percepciji živali evolucijske razlike ter da je dojemanje in odnos moških do živali drugačen, saj so pripravljeni več tvegati in izkazujejo manj strahu kot ženske.
Prokop idr. (2011) niso odkrili razlik med spoloma v stališčih in znanju o volku. Kljub temu da se strinjajo z dejstvom, da so ženske evolucijsko razvile drugačno percepcijo do velikih zveri, saj so morale biti kot skrbnice otrok tudi bolj previdne, vendar pa so te razlage smiselne za odrasle ženske in ne za deklice, ki še niso razvile čuta za skrb potomcev.
2.2.3. Vpliv območja bivanja na stališča
Raziskave vpliva območja bivanja na stališča se razlikujejo. Heberlein in Ericsson (2005) sta ugotovila, da prebivalci švedskega podeželja bolje sprejemajo volkove in so bolj naklonjeni divjim živalim in naravi kot ljudje iz švedskih mest. Več raziskav kaže tudi na odvisnost oddaljenosti teritorija volkov od človeških bivališč in pozitivnega odnosa do volkov. Ljudje, ki živijo v območju teritorija volkov, izražajo pomembno slabša stališča kot ljudje, ki živijo le malo izven teh teritorijev (Karlsson and Sjöström, 2007).
Nekatere raziskave kažejo ravno obratno. Ljudje iz urbanega okolja, kjer velike zveri niso prisotne, izkazujejo boljša stališča kot tisti, ki živijo v območju prisotnosti zveri (Kellert, 1984a; Mavec idr., 2020; Røskaft idr., 2007). Bath in Majič (2000) ugotavljata pozitivno povezavo med zvermi in prebivalci, ki že dolga leta živijo na njihovem območju, saj so nanje navajeni in imajo zaradi poznavanja vrste tudi večjo toleranco do njih. Zagotovo najbolj negativna stališča pa se pojavljajo med živinorejci, ki vidijo v zvereh grožnjo in
10
finančno škodo, ter lovci, ki dojemajo zveri kot konkurenco pri lovu divjadi. (Røskaft idr., 2007; Mavec idr., 2020, Bath idr., 2008). V raziskavi odnosa slovenske javnosti (Mavec idr., 2020) je bilo ugotovljeno največ znanja in naklonjenosti med lovci v primerjavi z rejci in splošno javnostjo. Na oblikovanje stališč torej pomembno vpliva tudi pripadnost interesnim skupinam.
2.2.4. Vpliv znanja na stališča
Največkrat dokazan in najpomembnejši vpliv na oblikovanje pozitivnih stališč osebe do nekega objekta ali predmeta je znanje o tem (Bath idr., 2008; Kellert 1984a, Oražem in Tomažič, 2018; Tomažič in Šorgo, 2016; Dimopoulos in Pantis, 2003).
Oražem in Tomažič (2018) sta ugotovila pomembne razlike med programom srednje šole, ki so ga obiskovali dijaki, in njihovim znanjem ter stališči. Dijaki programa Veterinarski tehnik so izrazili najboljša stališča do volka, medtem ko so dijaki programa Kmetijski tehnik izražali najslabša stališča. Prav tako sta ugotovila, da se znanje povečuje s starostjo, kar ugotavljajo tudi Barney idr. (2005), ne pa z motivacijo za učenje
Ugotovitev, da več znanja pomembno vpliva na pozitivna stališča, lahko pripomore k boljšemu načrtovanju izobraževanja. Tomažič in Šorgo (2016) sta v raziskavi stališč otrok do krastač ugotovila, da ima direktna izkušnja z živaljo močan vpliv na zmanjšanje negativnih čustev in da poveča interes za učenje o njej, še posebej v drugi in tretji triadi osnovne šole. Neposredne izkušnje prav tako povečajo skrb za varovanje živali.
Raziskovalci ugotavljajo, da so otroci v različnih starostnih obdobjih različno dojemljivi za teme, ki zadevajo živali in okolje. Razumevanje teh obdobij nam lahko pomaga bolje načrtovati učni program za optimalen razvoj učenčevega znanja. Kellert (1984a) predlaga, naj se za učence, stare 6–10 let, poučevanje o živalih usmeri predvsem v afektivno področje, poudarjanje čustvene skrbi in sočustvovanje z živalmi. V obdobju druge triade osnovne šole se učencem izboljša podatkovno znanje in kognitivno razumevanje živali, šele v srednji šoli pa se najbolj povečata etična in ekološka skrb za živali in okolje. Westervelt in Lewellyn (1985) pa po drugi strani menita, da je obdobje med desetim in dvanajstim letom idealni čas za poučevanje o temah, povezanih z ekologijo in varovanjem okolja, saj so takrat njihova stališča še upogljiva. Najboljši način je izkustveno učenje v naravi »pred domačim pragom«, ki poveča čustveno navezanost domačega okolja.
11 3 EMPIRIČNI DEL
3.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Za uspešno varovanje, ohranjanje in sobivanje je potrebno poznavanje vrste, ob tem pa tudi pozitivna stališča. Opravljene so bile že raziskave med učenci od 7. razreda dalje, dijaki in odraslimi, nikoli pa med mlajšimi. V učnem načrtu Naravoslovje in tehnika (2011) v 4. in 5. razredu ter učnem načrtu Naravoslovje (2011) v 6. razredu ni omenjena problematika ali pomembnost katerekoli od zveri, prav tako niso omenjene ogrožene živalske vrste ter njihovo varovanje. Tudi v učnem načrtu Spoznavanje okolja (2011) do 3. razreda ni omembe pomembnosti varovanja ogroženih vrst. To pomeni, da je velika verjetnost, da se učenci vsaj do 7. razreda nikoli ne srečajo s to tematiko. Stališča, ki se oblikujejo v mladih letih, pomembno vplivajo na nadaljnje sprejemanje odločitev in vedenje. Zanima nas, kakšno je znanje in kakšna so stališča učencev, kljub nič ali zelo malo omenjanja risa v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole.
3.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Postavili smo naslednje raziskovalne hipoteze:
1. Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj bodo pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj.
2. Glede na spol anketiranih ni razlik v znanju učencev o evrazijskem risu in stališčih do njih.
3. Znanje je nižje pri učencih, ki prihajajo z območja brez stalne prisotnosti risa kot pri učencih z območja s stalno prisotnostjo risa.
4. Učenci višjih razredov imajo več znanja o evrazijskem risu kot učenci nižjih razredov.
5. Učenci, ki imajo več znanja o evrazijskem risu, imajo bolj pozitivna stališča.
6. Učenci, ki obiskujejo šolo zunaj območja pojavljanja evrazijskega risa, imajo bolj pozitivna stališča o tej živali kot učenci, ki obiskujejo šolo na območju pojavljanja risa.
3. 3. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativni pristop, s pomočjo katerega smo preverjali znanje in stališče učencev do evrazijskega risa. Uporabljena je bila kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, in sicer metoda anketiranja in preverjanje znanja.
12 3. 4. VZOREC
V namenski in neslučajnostni vzorec so bili vključeni osnovnošolski učenci in učenke (v nadaljevanju skupno imenovani učenci) 4., 5. in 6. razredov. Raziskavo smo izvedli na šolah z območja pojavljanja risa (v nadaljevanju Kočevsko) in šolah zunaj območja pojavljanja risa (v nadaljevanju Gorenjsko). Razdelili smo skupno 479 vprašalnikov, a smo jih zaradi nepopolnega reševanja za statistično analizo uporabili 441 oz. 92,1 % celotnega vzorca.
Vzorec smo želeli razdeliti čim bolj enakomerno glede na spol, starost in območje. Med 441 sodelujočimi je bilo 223 dečkov (50,6 %) in 206 deklic (46,7 %). 12 učencev (2,7 %) svojega spola ni opredelilo. Pri obdelavi podatkov glede na spremenljivko spola je bilo teh 12 učencev izpuščenih.
Preglednica 2: Preglednica razporeditve vzorca po spolu in razredih
4. razred 5. razred 6. razred Skupaj
N f (%) N f (%) N f (%) N f (%)
Dečki 84 19,5 73 17,0 66 15,4 223 52,0
Deklice 73 17,0 83 19,3 50 11,6 206 48,0
Skupaj 157 36,6 156 36,4 116 27,0 429 100
Porazdelitev učencev glede na območje (slika 3) je neenakomerna, saj prevladujejo učenci iz šol z območja s stalno prisotnostjo risa (Kočevsko) N = 312 (71 %). Učencev iz šol brez pojavljanja risa (Gorenjsko) pa je 129 (29 %). Slednja skupina učencev je služila kot kontrolna skupina.
Slika 3: Porazdelitev vzorca učencev glede na območje
13
Povprečna starost učencev je 10,45 let. Med učenci posameznih razredov je bilo približno 1 leto razlike. Večjih odstopanj ni.
Preglednica 3: Povprečna starost učencev
Razred M SD N
4. 9,48 0,550 157
5. 10,52 0,501 159
6. 11,63 0,596 117
Skupaj 10,45 1,008 433
Legenda: M - aritmetična sredina, SD – standardni odklon 3.5. MERSKI INSTRUMENT
Podatke za raziskavo smo pridobili z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja avtoric Ane Pšeničnik (Pšeničnik, 2020) in Ane Lasič (Lasič, 2019). Vprašalnik je bil uporabljen že pri njunih raziskavah.
Vprašalnik (priloga 1) je sestavljen iz treh delov. V prvem delu smo pridobili podatke o učencih (spol, starost, razred ipd.). V drugem delu so učenci izražali svoje stališče do evrazijskega risa (anketni vprašalnik). Učenci so to storili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice. Posamezne vrednosti so razložene v preglednici 4.
Preglednica 4: Vrednosti 5-stopenjske Likertove lestvice
Vrednost lestvice Pomen vrednosti
1 Se nikakor ne strinjam.
2 Se ne strinjam.
3 Neopredeljen.
4 Se strinjam.
5 Se popolnoma strinjam.
V zadnjem, tretjem delu pa smo preverjali njihovo znanje o risu (preizkus znanja). Prvi del vprašanj je bil izbirnega tipa, kjer so bile ob trditvi ponujene štiri možnosti. V drugem delu so učenci presojali pravilnost trditve. Ob vseh vprašanjih so imeli tudi možnost obkrožiti »ne vem«, saj smo tako lažje preprečili ugibanje.
3.6. POSTOPEK PRIDOBIVANJA IN OBDELAVE PODATKOV
Anketne vprašalnike smo maja 2021 izročili razrednikom posameznih razredov in jih prosili, naj jih razdelijo učencem med razredno uro ali uro naravoslovja. Poudarili smo pomembnost samostojnega in natančnega reševanja vprašalnika in jih prosili še, naj učencem zagotovijo dovolj časa za premislek in izpolnjevanje.
14
Dobljene podatke smo uredili v Excelovi tableti, nato pa jih statistično obdelali s programom SPSS Statistics. Da bi lahko poiskali statistično pomembne razlike, smo uporabili ustrezne statistične preizkuse. Za deskriptivno statistiko smo uporabili osnovne statistične preizkuse, denimo aritmetično sredina in standardni odklon. Pri računanju razlik glede na spol, območje bivanja in starost pa smo uporabili preizkus χ2, Mann- Withneyev preizkus ter Kruskall-Wallisov preizkus.
Znanje (število točk pri preizkusu znanja) učencev smo za lažjo interpretacijo razdelili v tri skupine: malo znanja, srednje veliko znanja in veliko znanja (Tomažič idr., 2009).
Preglednica 5: Prikaz izračuna kategorij znanja
Kategorija Enačba
Malo znanja xi < M – 1σ
Srednje veliko znanja M - 1σ ≤ xi ≤ M + 1σ
Veliko znanja xi > M + 1σ
Okrajšave: M – povprečje, σ – standardni odklon, xi – znanje za posamezno kategorijo.
15 4 REZULTATI
Rezultati so predstavljeni po posameznih hipotezah. Zanimalo nas je splošno znanje učencev o risih, povezave med znanjem in stališči, ob tem pa tudi, ali obstajajo razlike v znanju in stališčih glede na razred, spol in območje bivanja učencev (ali živijo na območju, na katerem je ris prisoten, ali ne).
4.1 ZNANJE UČENCEV O EVRAZIJSKEM RISU
1. hipoteza: Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj bodo pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj.
Eden izmed temeljnih ciljev raziskave je bil preveriti, kakšno je znanje učencev o evrazijskem risu. Sklop preizkusa znanja učencev o evrazijskem risu je bil razdeljen na dva dela. Prvi del je bil izbirnega tipa, v drugem pa so presojali pravilnost trditve (drži/ne drži/ne vem). Vse trditve, pri katerih je bil izbran odgovor »ne vem« smo obravnavali kot napačne.
Za boljši pregled smo vprašanja in trditve razvrstili v tri skupine: (1) osnovna biologija risa, (2) ogroženost in varstvo risa ter (3) ekologija risa.
V preglednicah 6 in 7 so predstavljeni rezultati posameznih trditev, ki preverjajo znanje učencev.
Najboljše rezultate so učenci dosegli na področju biologije risa, in sicer pri prepoznavanju slike risa (88 %) ter pri uvrstitvi risa v družino mačk (90,7 %). Prav tako je večina učencev (85,3 %) vedela, da so risi večji od divjih mačk. Učenci zagotovo niso seznanjeni z dejstvom, da so risi samotarske živali, saj so na to vprašanje dvakrat odgovorili napačno, in sicer s 34,5-odstotnim (Risi večino svojega življenja živijo samotarsko) in 44,7- odstotnim deležem (Risi so samotarske živali). Zaznamo lahko tudi določene napačne predstave o risu. Kar 60,3 % učencev se je strinjalo s trditvijo, da Ris večino časa preživi na drevesih ter, da Starši mladičem odgriznejo del repa (66,9 %), jih pa 50,6 % ve, da imajo risi 1–4 mladiče na leto.
74,6 % učencev sicer ni vedelo, da so risi v preteklosti pri nas že bili ogroženi ter koliko jih je trenutno preštetih v Sloveniji (32,2 %), so pa potrdili znanje o tem, da so risi trenutno ogroženi pri trditvah Ris je v Sloveniji ogrožen (76,9 %) ter Risom grozi izumrtje (65,5 %), vendar pa jih le 5,7% ve, da njihov obstoj predvsem ogroža parjenje v sorodstvu. Zgolj 32,2 % učencev ve, koliko risov je v Sloveniji, in le 18,6 % je potrdilo trditev, da je ris pri nas domača vrsta.
Učenci so se strinjali s trditvijo Če je risov na določenem območju preveč, lahko napadejo domače živali (79,8 %). Tudi pri ostalih dejstvih, nanašajočih se na odnos človeka do risa, so pokazali malo znanja. 67,3 % učencev ve, da ris ne napade človeka, a jih kljub temu 57,8 % meni, da je človeku nevaren. 52,2 % učencev se strinja s trditvijo, da ris povzroča veliko škodo v živinoreji, 54,2 % pa jih ni seznanjenih s prisotnostjo risa v bližini njihovega doma oz v bližnjem gozdu.
16
Učenci so na področju ekologije dosegli zelo različne rezultate. Kar 62,8 % jih ve, da ris večinoma lovi srnjad in da pleni iz zasede (54,9 %), po drugi strani pa so pri izbirnem tipu vprašanja Ris se v naravi prehranjuje z/s dosegli le 41,3 %. Le 27,9 % učencev je poznalo pomembnost risa v naravi, so pa dosegli 52,2 % pri trditvi Vlogo risa (plenilca) v naravi lahko opravlja tudi človek.
Preglednica 6: Rezultati preizkusa znanja po posameznih vprašanjih zbirnega tipa
Vprašanje izbirnega tipa Pravilno
(%)
Napačno (%) Osnovna biologija risa
Obkroži, katera žival je evrazijski ris. 88,7 11,3
Rise uvrščamo v družino (mačk). 90,7 9,3
Povprečna telesna masa odraslega risa je (11–35 kg). 21,1 78,9
Risi večino svojega življenja živijo (samotarsko). 34,5 65,5
Koliko mladičev imajo risi na leto? (1–4.) 50,6 49,4
Ogroženost in varstvo risa
Koliko risov živi v Sloveniji? (10–20.) 32,2 67,8
Rise v Sloveniji najbolj ogroža (parjenje v sorodstvu). 5,7 94,3 Ekologija risa
Ris se v naravi prehranjuje z/s (velikimi rastlinojedci). 41,3 58,7 Zakaj so risi v naravi pomembni? (Uravnavajo število rastlinojedcev.) 27,9 72,1 Opombi: Število učencev je 441. V oklepajih so pravilni odgovori.
17
Preglednica 7: Rezultati preizkusa znanja po posameznih trditvah drži/ne drži
Trditev drži (D)/ne drži (N) Pravilno
(%)
Napačno (%) Osnovna biologija risa
Ris večino časa preživi na drevesih. (N) 60,3 39,7
Risi so samotarske živali. (D) 44,7 55,3
Ris se s plenom hrani več dni. (D) 48,3 51,7
Veliko risjih mladičev v naravi pogine preden dopolnijo starost 1 leta. (D) 25,9 74,1
Starši mladičem po kotenju odgriznejo del repa. (N) 33,1 66,9
Evrazijski ris je večji od domače mačke. (D) 85,3 14,7
Ogroženost in varstvo risa
V Sloveniji so risi v preteklosti že izumrli. (D) 25,4 74,6
Ris povzroča veliko škodo v živinoreji.(N) 47,8 52,2
Če je risov na določenem območju preveč, lahko napadejo domače živali. (N) 20,2 79,8
Ris je človeku nevaren. (N) 42,2 57,8
Ris je v Sloveniji ogrožena vrsta. (D) 76,9 23,1
Risi pogosto napadejo ljudi.(N) 67,3 32,7
Risom v Sloveniji grozi izumrtje. (D) 65,5 34,5
V Sloveniji je ris nedomača vrsta. (N) 18,6 81,4
Ris živi tudi v bližini mojega doma (živi v bližnjih gozdovih). (odvisno glede na območje s katerega prihajajo)
45,8 54,2
Ekologija risa
Ris svojemu plenu pretrga vrat ter mu izpije kri. (N) 49,4 50,6
Ris v naravi pleni najbolj zdrave rastlinojedce. (N) 34,5 65,5
Risi varujejo svoje območje.(D) 78,2 21,8
Vlogo risa (plenilca) v naravi lahko opravlja tudi človek. (N) 52,2 47,8
Ris večinoma lovi srnjad. (D) 62,8 37,2
Evrazijski ris pleni tako, da napade plen iz zasede. (D) 54,9 45,1
Na istem območju lahko živi zelo veliko risov. (N) 29,3 70,7
Opombe: Število učencev je 441. V oklepajih so pravilni odgovori.
Vzorec učencev pri preizkusu znanja je znašal 441 učencev. Po analizi podatkov smo ugotovili, da je znanje učencev nizko, saj so pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj, in sicer 47,6 %. Pri vprašanjih izbirnega tipa so dosegli 43,6 % uspešnosti (preglednica 8). Ob pregledu posameznih vprašanj lahko ugotovimo, da je le pri treh vprašanjih od devetih pravilno odgovorilo več kot 50 % učencev (preglednica 6). V povprečju so pravilno odgovorili na 3,93 od 8 možnih vprašanj. Pri trditvah tipa drži/ne drži so učenci skupno dosegli 49,2 % (preglednica 8). Pri možnih dvaindvajsetih vprašanjih so več kot 50 % dosegli le pri devetih vprašanjih (preglednica 7). Povprečno so dosegli 10,82 točk od 22.
1. hipotezo lahko sprejmemo. Znanje učencev drugega triletja o evrazijskem risu je nizko, saj so pravilno odgovorili na manj kot 50 % vprašanj, bolj natančno 47,6 %.
18
Preglednica 8: Pregled skupnega znanja učencev
Znanje učencev M SE SD N
Število možnih točk
Delež pravilnih odgovorov (%) Vprašanja izbirnega tipa 3,93 0,076 1,606 441 9 43,6
Trditve drži/ne drži 10,82 0,168 3,537 441 22 49,2
Celotno znanje 14,75 0,217 4,566 441 31 47,6
Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, SD – standardni odklon, N – število anketiranih.
4.2 RAZLIKE V ZNANJU IN STALIŠČIH GLEDE NA SPOL
2. Hipoteza: Glede na spol anketiranih ni razlik v znanju in stališčih učencev o evrazijskem risu.
Vzorec anketiranih je sestavljen iz 429 učencev, od tega je bilo 223 dečkov, deklic pa 206. Želeli smo ugotoviti, ali se med dečki in deklicami pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju in stališčih. Podatke smo analizirali s pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa.
Stališča učencev o evrazijskem risu smo preverjali s 5-stopenjsko Likertovo lestvico.
Učenci so obkrožili, v kolikšni meri se strinjajo s posamezno trditvijo. Rezultati so po posameznih trditvah in glede na spol predstavljeni v preglednici 9. Za lažjo interpretacijo stališč smo trditve razdelili v tri kategorije: pripravljenost in želja po učenju (znanstveni vidik), varovanje in ohranjanje risa (varstveni)oz. ekološki vidik ter strah do risa in sprejemanje – negativističen vidik.
Pri trditvah, ki preverjajo stališča, smo ugotovili statistično pomembne razlike pri štirih trditvah od petnajstih. Rezultati stališč po posameznih trditvah so predstavljeni v preglednici 9.
Pri trditvah, ki se nanašajo na znanstveni vidik stališč, se je pokazala ena statistično pomembna razlika. Vrednost Mann-Whitneyevega preizkusa je statistično pomembna.
Med dečki in deklicami se pojavlja statistično pomembna razlika (p = 0,009) pri trditvi Želim izvedeti, kako risi plenijo. Ugotovimo lahko, da so dečki bolj naklonjeni tej trditvi (M = 4,2) kot deklice (M = 4,0). Pri preostalih trditvah, ki se nanašajo na znanstveni vidik stališč, Mann-Whitneyev preizkus ni pokazal statistično pomembnih razlik; lahko pa opazimo zadovoljivo naklonjenost učencev in učenk. Še posebej visoko zanimanje so izrazili pri trditvi Rad bi izvedel več o tem, kako so se risi spreminjali skozi čas (dečki:
M = 4,2; deklice: M = 4,3).
Pri trditvah iz sklopa varstvenega vidika stališč nismo ugotovili nobene statistične razlike, lahko pa opazimo naklonjenost varovanju risa obeh spolov. Učenci (M = 1,2) in učenke (M = 1,2) se ne strinjajo s trditvijo, da bi bilo najbolje odstreliti vse rise. Prav tako so visoko potrdili pomembnost ohranjanja risa v Sloveniji za prihodnje generacije (dečki:
M = 4,3; deklice: M = 4,4).
19
Največ statistično pomembnih razlik je Mann-Whitneyev preizkus pokazal pri trditvah negativističnega vidika stališč. Statistično pomembne razlike lahko opazimo pri naslednjih trditvah: Taboril bi le tam, kjer daleč naokoli ne bi bilo nobenega risa (p = 0,032), Risov se bojim (p = 0,046) in Strah bi me bilo hoditi po gozdu, če bi vedel, da tam živijo risi (p =0,013). Z vsemi trditvami so se bolj strinjale deklice kot dečki. Še posebej bi jih bilo strah hodit po gozdu, če bi vedele, da tam prebivajo risi (M = 3,0).
kljub temu pa so dečki in deklice enotni (M = 3,7) pri trditvi Prisotnost risa v gozdovih v svoji okolici bi sprejel brez večjih težav.
Preglednica 9: Pregled analize rezultatov po posameznih trditvah stališč glede na spol učencev
Trditev Dečki Deklice
Mann- Whitneyev preizkus
M SE SN M SE SN Z p
Znanstveni vidik stališč
O risih bi se rad učil. 3,7 0,08 1,19 3,8 0,08 1,08 –0,230 0,818 Želim izvedeti, kako risi plenijo. 4,2 0,08 1,15 4,0 0,08 1,08 –2,607 0,009
Rad gledam poljudno – znanstvene oddaje o
risih. 3,4 0,09 1,39 3,5 0,09 1,28 –0,537 0,591
Rad bi spoznaval življenjska okolja risa. 4,1 0,08 1,16 4,0 0,08 1,15 –1,495 0,135 Rad bi izvedel več o tem kako so se risi
spreminjali skozi čas. 4,2 0,07 1,11 4,3 0,07 1,05 –0,882 0,378 Varstveni oz. ekološki vidik stališč
Najbolje bi bilo, da bi odstrelili vse rise. 1,2 0,06 0,82 1,2 0,05 0,65 –0,754 0,451 Risi v ekosistemu niso pomembni. 1,7 0,08 1,20 1,5 0,07 0,93 –1,560 0,119
Nameniti bi morali več denarja za varovanje
risov. 4,0 0,08 1,22 4,0 0,08 1,15 –0,303 0,762
Risov v Sloveniji ni potrebno ohraniti, ker
živijo tudi drugod po Evropi. 1,5 0,07 1,09 1,6 0,08 1,09 –0,758 0,449
Risa je v Sloveniji pomembno ohraniti za
prihodnje generacije. 4,3 0,07 1,06 4,4 0,07 0,94 –0,400 0,689 Negativističeni vidik stališč
Prisotnost risa v gozdovih v svoji okolici bi
sprejel brez večjih težav. 3,7 0,09 1,36 3,7 0,09 1,27 –0,272 0,786 Risi ne sodijo v bližino človeških bivališč. 3,4 0,10 1,43 3,3 0,10 1,39 –0,351 0,725
Taboril bi le tam, kjer daleč naokoli ne bi
bilo nobenega risa. 3,3 0,10 1,41 3,6 0,09 1,24 –2,138 0,032
Risov se bojim. 2,4 0,09 1,40 2,6 0,10 1,45 –1,994 0,046
Strah bi me bilo hoditi po gozdu, če bi vedel,
da tam živijo risi. 2,6 0,09 1,39 3,0 0,10 1,47 –2,475 0,013
Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, SD – standardni odklon, Z – vrednost Mann- Whitneyevega preizkusa, p – statistična pomembnost
Opomba: Število dečkov je 216–223, število deklic je 203–206.
20
Znanje učencev smo združili v dve kategoriji: (1) tipi vprašanj izbirnega tipa ter (2) trditve drži/ne drži. Dodali smo še skupni seštevek točk pri preizkusu znanja.
V preglednici 10 so predstavljeni rezultati preizkusa znanja dečkov in deklic. Mann- Whitneyev preizkus ni pokazal statistično pomembnih razlik v znanju med dečki in deklicami. Tudi pri posameznih tipih vprašanj ni razlik, lahko pa ugotovimo boljše rezultate pri deklicah. Pri celotnem znanju so v povprečju dosegle 15 od možnih 31 točk, dečki pa 14,6 točke.
Preglednica 10: Pregled rezultatov preizkusa znanja glede na spol učencev
Dečki Deklice Mann-Whitneyev
preizkus
Znanje učencev M SE SD M SE SD Z p
Vprašanja izbirnega
tipa 3,9 0,11 1,60 3,9 0,11 1,64 –0,073 0,942
Trditve drži/ne drži 10,7 0,24 3,58 11,0 0,24 3,48 –1,050 0,294 Celotno znanje 14,6 0,31 4,56 15,0 0,32 4,58 –0,939 0,348 Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, SD – standardni odklon, Z – vrednost Mann- Whitneyevega preizkusa, p – statistična pomembnost
Opombe: Število dečkov je 216–223, število deklic je 203–206.
Tudi drugo hipotezo lahko sprejmemo, saj nismo ugotovili statistično pomembnih razlik v znanju in stališčih glede na spol. Zaznali smo sicer statistično pomembne razlike predvsem pri trditvah negativističnega vidika stališč, vendar jih skupno ne moremo posplošiti na osnovno množico. Lahko pa ugotovimo, da so tako učenci kot učenke naklonjeni učenju o risu in predvsem njegovemu varovanju. Faktor strahu je zaznati med obema spoloma.
4.3 ZNANJE UČENCEV GLEDE NA OBMOČJE BIVANJA
3. Hipoteza: Znanje je nižje pri učencih, ki prihajajo z območja brez stalne prisotnosti risa, kot pri učencih z območja s stalno prisotnostjo risa.
Vzorec je bil sestavljen iz 129 učencev z območja brez stalnega pojavljanja risa (Gorenjska) ter 312 učencev z območja stalnega pojavljanja risa (Kočevsko). Mann- Whitneyev preizkus ni pokazal statistično pomembnih razlik v znanju glede na območje bivanja učencev (preglednica 11). Tudi pri vprašanjih izbirnega tipa in trditvah drži/ne drži ni statistično pomembnih razlik. Ugotovimo lahko celo, da so učenci z Gorenjskega v povprečju dosegli 15,1 točk, učenci s Kočevskega pa 14,6 od vseh možnih 31 točk.
Tretjo hipotezo ovržemo, saj se med učenci z območja pojavljanja risa in učenci z območja brez pojavljanja risa ne pojavljajo statistično pomembne razlike. Prav tako učenci s Kočevskega nimajo več znanja kot učenci z Gorenjskega, temveč celo malo manj.
21
Preglednica 11: Pregled rezultatov preizkusa znanja glede na območje bivanje učencev
Kočevsko Gorenjsko Mann-Whitneyev
preizkus
M SE SD M SE SD Z p
Vprašanja izbirnega
tipa 3,9 0,09 1,57 3,9 0,15 1,68 –0,810 0,418
Trditve drži/ne drži 10,6 0,20 3,46 11,2 0,32 3,69 –1,684 0,092 Celotno znanje 14,6 0,25 4,40 15,1 0,44 4,95 –0,955 0,340 Okrajšave: M – aritmetična sredina, SE – standardna napaka, SD – standardni odklon, Z – vrednost Mann- Whitneyevega preizkusa, p – statistična pomembnost
Opombe: 129 učencev izhaja z Gorenjskega, 312 učencev pa s Kočevskega.
Zanimalo nas je, ali se pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju pri posameznih vprašanjih. V preglednici 12 so predstavljeni rezultati posameznih vprašanj izbirnega tipa, ločeni glede na območje bivanja učencev. Preizkus hi-kvadrat je pokazal statistično pomembne razlike pri dveh vprašanjih, in sicer pri Rise v Sloveniji najbolj ogroža:
(p = 0,004), pri katerem so več znanja izkazali učenci z območja pojavljanja risa (7,7-%
pravilnost); med učenci z Gorenjskega je le eden odgovoril pravilno (0,8 %), a je kljub temu rezultat pri obeh skupinah izjemno nizek; pri vprašanju Zakaj so risi v naravi pomembni? se prav tako pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju med učenci glede na območje bivanja (p = 0,035), nanj so s 34,9 % pravilno odgovorili učenci z Gorenjskega, Kočevsk učenci pa s 25 %. Pri preostalih trditvah se niso izkazale statistično pomembne razlike med učenci z območja pojavljanja risa in učenci z območja brez pojavljanja risa. Največ znanja so učenci izkazali pri prepoznavanju slike risa ter uvrščanju risa v družino mačk (gorenjski učenci nekoliko več).
V preglednici 13 so predstavljeni rezultati posameznih trditev drži/ne drži glede na območje bivanja učencev. Edine tri statistično pomembne razlike so se izkazale v kategoriji ogroženost in varstvo risa. Pri trditvi Ris je človeku nevaren je preizkus hi- kvadrat pokazal statistično pomembne razlike med učenci s Kočevskega in Gorenjskega (p = 0,046). Učenci s Kočevskega so dosegli 45,2 %, učenci Gorenjskega pa 34,9 %. Prav tako se pojavljajo statistično pomembne razlike pri trditvi Ris je v Sloveniji ogrožena vrsta (p = 0,023), pri kateri so učenci s Kočevskega pravilno odgovorili pri 79,8 %, učenci z Gorenjske pa pri 69,8 %.
Preizkus hi-kvadrat je pokazal največjo statistično pomembno razliko pri trditvi Ris živi tudi v bližini mojega doma (živi v bližnjih gozdovih) (p < 0,001). Ugotovimo lahko, da so učenci z Gorenjskega dosegli precej višji rezultat (72,1 %) kot kočevski učenci (34,9 %).
22
Preglednica 12: Rezultati preizkusa znanja po posameznih vprašanjih izbirnega tipa glede na območje bivanja učencev
Pravilni odgovori (%)
Vprašanje izbirnega tipa Kočevsko Gorenjsko χ2 Df p
Osnovna biologija risa
Obkroži, katera žival je evrazijski ris. 87,2 92,2 2,332 1 0,127
Rise uvrščamo v družino: 90,4 91,5 0,128 1 0,720
Povprečna telesna masa odraslega risa je: 22,1 18,6 0,676 1 0,411
Risi večino svojega življenja živijo: 34,3 34,9 0,014 1 0,906
Koliko mladičev imajo risi na leto? 53,2 44,2 2,970 1 0,085
Ogroženost in varstvo risa
Koliko risov živi v Sloveniji? 34,0 27,9 1,539 1 0,215
Rise v Sloveniji najbolj ogroža: 7,7 0,8 8,166 1 0,004
Ekologija risa
Ris se v naravi prehranjuje z/s: 41 41,9 0,026 1 0,871
Zakaj so risi v naravi pomembni? 25 34,9 4,433 1 0,035
