ANALIZA GLASNOSTI MED IZVAJANJEM VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA DELA V VRTCU

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

MAKSIMILJAN VOVK

ANALIZA GLASNOSTI MED IZVAJANJEM VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA DELA V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA 2021

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

MAKSIMILJAN VOVK

Mentorica: izr. prof. dr. JERA GREGORC

ANALIZA GLASNOSTI MED IZVAJANJEM VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA DELA V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA 2021

(4)

(5)

ZAHVALA

Zahvalil bi se rad izr. prof. dr. Jeri Gregorc za vso odzivnost, potrpežljivost, sodelovanje in prijaznost. Zahvaljujem se tudi svoji družini za vso podporo in bodrenje tekom študija ter

seveda moji Anđeli, brez katere tega nikoli ne bi pripeljal do konca.

Hvala!

(6)

IZJAVA

Podpisani Maksimiljan Vovk, rojen 2. 12. 1988 v Ljubljani, študent Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Analiza glasnosti med izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu pri mentorici izr.

prof. dr. Jeri Gregorc avtorsko delo. Uporabljeni viri so korektno navedeni, teksti niso prepisani brez ustrezne navedbe avtorja.

___________________________

(7)

ANALIZA GLASNOSTI MED IZVAJANJEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA V VRTCU

Univerza v ljubljani, Pedagoška fakulteta, 2021

Število strani: Število preglednic: 11 Število slik: 8 Število virov: 13 Število prilog:

POVZETEK

V diplomskem delu proučujemo pojav hrupa med vzgojno-izobraževalnim delom v vrtcu in njegov vpliv na sluh vzgojiteljev. V raziskavo smo vključili 5 skupin otrok 1. starostnega obdobja in 5 skupin otrok 2. starostnega obdobja ter 15 vzgojiteljev Vrtca Kočevje. Na vzorcu smo preverjali, kolikšna jakost hrupa se pojavlja med različnimi dejavnostmi v skupinah 1. in 2. starostnega obdobja. Jakost hrupa smo merili med različnimi dejavnostmi – rutinske dejavnosti (zajtrk, malica, kosilo, počitek), vodene dejavnosti in spontana igra otrok, in sicer prvi teden v skupinah 1. starostnega obdobja, drugi teden pa v skupinah 2. starostnega obdobja.

Ugotavljali smo tudi mnenje vzgojiteljev o hrupu med vzgojno-izobraževalnim delom v vrtcu in merili njihov sluh. Mnenje vzgojiteljev smo pridobili preko anketnega vprašalnika, meritve sluha smo izvedli z mobilno aplikacijo Fowler-Sabine.

Z analizo smo ugotovili, da se najvišja jakost hrupa v skupinah otrok 1. starostnega obdobja pojavlja med vodeno dejavnostjo in znaša 81,20 dB(A), medtem ko pa se v skupinah otrok 2.

starostnega obdobja pojavlja med spontano igro otrok in znaša 89,80 dB(A). Meritve jakosti hrupa so prav tako pokazale, da so otroci v skupinah 2. starostnega obdobja glasnejši tekom večine dejavnosti od otrok v skupinah 1. starostnega obdobja. Ugotovili smo tudi, da pri večini vzgojiteljev ne glede na delovno dobo in starost ni večjih odstopanj v poslabšanju sluha oziroma ima večina prag slušne občutljivosti do največ 13 dB, kar pomeni, da imajo po klasifikaciji naglušnosti normalen sluh.

Ključne besede: hrup, sluh, vzgojitelji, otroci, starostno obdobje.

(8)

ABSTRACT

The diploma thesis examines the occurrence of noise during educational work in kindergarten, and its impact on preschool teachers' hearing. The study involved 5 groups of children from the 1st age bracket and 5 groups of children from the 2nd age bracket, and 15 teachers at the kindergarten Vrtec Kočevje. The sample was used to examine the noise level that occurs during various activities in groups of the 1st and 2nd age bracket. The noise level was measured during different activities – routine activities (breakfast, snack, lunch, rest), guided activities, and the children's spontaneous play, namely during the first week in groups of the 1st age bracket, and during the following week in groups of the 2nd age bracket. The study also aimed to determine what teachers think about noise during educational work in kindergarten, and their hearing was tested. The teachers' opinions were obtained by means of a survey questionnaire, while the hearing tests were carried out using the Fowler-Sabine mobile application.

The analysis has determined that the highest noise level in groups of children from the 1st age bracket occurs during guided activities and amounts to 81.20 dB(A), while in groups of children from the 2nd age bracket it occurs during the children's spontaneous play and amounts to 89.80 dB(A). The noise level measurements have also shown that children from the 2nd age bracket groups are louder during most activities than the children from the 1st age bracket groups. It has also been established that there are no major deviations in hearing deterioration in most preschool teachers based on their length of service and age; most of them have a hearing threshold of up to 13 dB, which means that they have normal hearing according to the hearing loss classification.

Keywords: noise, hearing, preschool teachers, children, age bracket

(9)

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ... - 1 -

2 Predmet in problem ... - 1 -

2.1 Hrup ... - 2 -

2.2 Hrup kot dejavnik tveganja pri delu ... - 4 -

2.2.1 Meritve hrupa na delovnem mestu ... - 5 -

2.3 Hrup kot povzročitelj zdravstvenih težav ... - 7 -

2.4 Sluh in njegove poškodbe ... - 7 -

2.5 Hrup v vrtcu ... - 9 -

2.6 Izpostavljenost vzgojiteljev hrupu ... - 10 -

2.7 Združevanje otrok v oddelke ... - 10 -

3 Cilji ... - 12 -

4 Raziskovalna vprašanja ... - 13 -

5 Metode dela ... - 13 -

5.1 Raziskovalna metoda ... - 13 -

5.2 Vzorec anketirancev ... - 13 -

5.3 Vzorec spremenljivk ... - 13 -

5.4 Postopek zbiranja podatkov ... - 14 -

5.5 Metoda obdelave podatkov ... - 14 -

6 Rezultati ... - 15 -

6.1 Analiza rezultatov anketnega vprašalnika ... - 15 -

6.2 Prikaz rezultatov po raziskovalnih vprašanjih ... - 19 -

7 Razprava ... - 26 -

8 Zaključek ... - 29 -

9 Viri in literatura ... - 31 -

10 Priloge ... - 33 -

(10)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1 ... - 4 -

Primeri ravni hrupa pri posameznih dejavnostih ... - 4 -

Preglednica 3 ... - 7 -

Klasifikacija naglušnosti (ASHA lestvica) ... - 7 -

Preglednica 6 ... - 20 -

Struktura vzorca strokovnih pedagoških delavcev in njihovih mnenj o starosti pri kateri se pojavi poslabšanje sluha ... - 20 -

Preglednica 7 ... - 20 -

Prikaz pojava poslabšanja sluha po letih delovne dobe ... - 20 -

Preglednica 8 ... - 20 -

Struktura slušnega praga vzgojiteljev glede na delovno dobo in starost, dobljena z merjenjem sluha ... - 20 -

Preglednica 9 ... - 22 -

Struktura ravni hrupa v igralnici v skupinah prvega starostnega obdobja ... - 22 -

Preglednica 10 ... - 23 -

Struktura ravneh hrupa v igralnici v skupinah drugega starostnega obdobja ... - 23 -

Preglednica 11 ... - 24 -

Prikaz razlik v glasnosti med prvim in drugim starostnim obdobjem, glede na vrsto izvajanja dejavnosti ... - 24 -

KAZALO SLIK Slika 1 ... - 15 -

Prikaz razlik strokovnih pedagoških delavcev glede na spol ... - 15 -

Slika 2 ... - 16 -

Prikaz razlik strokovnih pedagoških delavcev glede na izobrazbo ... - 16 -

Slika 3 ... - 17 -

Predstavitev strukture starostnega obdobja, v katerem strokovni pedagoški delavec izvaja pedagoško delo ... - 17 -

Slika 4 ... - 18 -

Prikaz razlik v mnenjih strokovnih pedagoških delavcev o poslabšanju sluha ... - 18 -

Slika 5 ... - 18 -

Razporeditev razlik v mnenjih strokovnih pedagoških delavcev o načinu ugotovitve poslabšanja sluha ... - 18 -

Slika 6 ... - 19 -

Razporeditev razlik v mnenjih o vplivu delovne dobe na poslabšanje sluha ... - 19 -

Slika 7 ... - 22 -

Prikaz razlik v mnenjih strokovnih pedagoških delavcev o dejavnostih, pri katerih se pojavlja najvišji hrup ... - 22 -

Slika 8 ... - 23 -

Prikaz razlik v mnenjih strokovnih pedagoških delavcev o času izpostavljenosti najvišjim ravnem hrupa ... - 23 -

KAZALO PRILOG Priloga 1 Anketni vprašalnik ... - 33 -

Priloga 2 Meritve sluha ... - 35 -

(11)

(12)

- 1 - 1 Uvod

V diplomskem delu preučujemo hrup v vrtcu in njegove posledice za zdravje sluha vzgojiteljev.

Človek je vsakodnevno izpostavljen hrupu v svojem naravnem okolju oziroma odprtem prostoru in bivalnem okolju oziroma zaprtem prostoru. Izvori hrupa so različni, med drugim smo pa tudi sami ljudje povzročitelji hrupa.

Posameznik je zelo pogosto izpostavljen hrupu na svojem delovnem mestu, zaradi česar pravimo, da je hrup eden od najbolj pogostih dejavnikov tveganja pri delu. Hrup lahko povzroči različne zdravstvene težave, med katerimi so tudi poškodbe sluha. Zato hrup na delovnem mestu lahko merimo in pri ugotovitvah visokih ravni hrupa takoj ukrepamo.

Pri merjenju hrupa v vrtcu so raziskave pokazale, da so zaposleni na delovnem mestu vzgojitelja/-ice predšolskih otrok vsakodnevno izpostavljeni ravnem hrupa nad 85 dB(A). V diplomskem delu raziskujemo, kakšnim ravnem in koliko časa so vzgojitelji izpostavljeni hrupu. Analiziramo razlike v jakosti hrupa med različnimi dejavnostmi, ki jih vzgojitelji izvajajo z otroki v skupini. Proučujemo tudi, če otroci v prvem starostnem obdobju povzročajo enako jakost hrupa kot otroci v drugem starostnem obdobju, saj jih v vrtcu običajno ločujemo na te dve obdobji. V prvo starostno obdobje so vključeni otroci, stari 1–3 let, medtem ko so v drugo starostno obdobje vključeni otroci, stari 3–6 let. Poleg tega analiziramo tudi sluh vzgojiteljev in njihovo mnenje o hrupnem delovnem okolju.

2 Predmet in problem

Po statističnih podatkih je na evropskem ozemlju nad 50 % celotne populacije obremenjene s čezmerno ravnjo hrupa (65 dBA podnevi in 50 dBA ponoči). V delovnem okolju je čezmerni ravni hrupa izpostavljene okrog 20 % celotne populacije, od tega 50 % predstavlja hrup nad 85 dBA. Bilban (2011) zapiše, da ima več kot 10 % populacije razvitega sveta pomembne težave s sluhom in več kot 10 % oseb, mlajših od 25 let, prizadet sluh. Problem hrupa se, poleg industrijskih in drugih gospodarskih dejavnosti, vse bolj pogosto pojavlja tudi v storitvenih dejavnostih, kot so izobraževanje, zobozdravstvo, bari, restavracije. Študije v vrtcih so namreč odkrile, da so povprečne ravni hrupa, ki se pojavlja med vzgojno-izobraževalnim delom, tudi več kot 85 dBA (Bilban, 2011).

(13)

- 2 -

Prekomerna obremenitev človeka s hrupom vpliva na njegovo slušno razumljivost pri medsebojnem sporazumevanju, občutek nelagodja in zmanjšano koncentracijo, medtem ko pa ima dolgotrajna izpostavljenost za posledico zmanjšano delovno sposobnost, stres, nervozo ter delno ali celo popolno izgubo sluha (Kocjan Žgajnar idr, 2009).

V skladu z Zakonom o vrtcih delovna obveznost vzgojitelja ne sme presegati 30 ur tedensko, pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko. V tem času so vzgojitelji izpostavljeni različnim ravnem hrupa, o njegovem vplivu na vzgojitelje pa kaže raziskava, izvedena v vrtcih Mestne občine Ljubljana leta 2009 (Kacjan Žgajnar idr., 2009).

V nadaljevanju bomo predstavili nekatere vidike hrupa in njegov vpliv na sluh in s tem povezano zdravje.

2.1 Hrup

Zvok je vse tisto, kar človeško uho lahko sliši in nastane zaradi nihanja teles. Nihanje teles poimenujemo zvočno valovanje, ki ga zaznamo s sluhom. Dojemanje zvoka je odvisno od poslušalca in okoliščin, saj posameznik lahko občuti in se na enak zvok ob različnih priložnostih odziva različno. Vsak zvok, ki pa pri posamezniku vzbuja nemir, ga moti pri delu in škoduje njegovemu zdravju ali počutju, poimenujemo hrup. Hrup je nevaren za posameznika in njegov sluh. Posebej, če mu je le-ta dolgo in pogosto izpostavljen. Lahko je naravnega izvora – grmenje, bučanje slapa ali umetnega izvora – stroji (Tratnik, 2009).

Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (1995, čl. 3) opredeljuje hrup kot »vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje.«

Vire hrupa glede na mesto in način nastanka delimo na tiste, ki so nastali v zraku in jih imenujemo zvok v zraku ali aerodinamični hrup, in na tiste, ki nastanejo v strukturi in jih imenujemo strukturni hrup. Slednji se deli na mehanski, vibracijski in elektromagnetni. Hrup je sestavljen iz enega ali več elementarnih ali osnovnih virov hrupa (npr. udarec s kladivom je en elementarni vir hrupa, hrup motorja je vsota ogromnega števila elementarnih virov hrupa).

Sestava hrupa je odvisna tudi od točke opazovanja (npr. ko sedimo v avtomobilu, slišimo več različnih virov hrupa – hrup motorja, hrup klimatskih ali prezračevalnih in hladilnih naprav do aerodinamičnega hrupa in hrupa gum). Na razdalji sto metrov ali več se našteti viri slišijo kot en sam točkasti vir hrupa (Čudina, 2001).

(14)

- 3 -

Glede na človekove življenjske navade in potrebe ter prostorsko razširjenost hrupa je človek izpostavljen hrupu na prostem oziroma v naravnem okolju (življenjsko okolje, delovno okolje, okolje oddiha, zabave, razvedrila) in hrupu v zaprtem prostoru oziroma bivalnem okolju (stanovanje, delovno mesto, prostori razvedrila in zabave). Izvore hrupa v naselju in izven naselja delimo na stacionarne – odprti prostori (zunanje lokacije industrijskih objektov, gradbena dela, šolska dvorišča in igrišča, stadioni ipd.) in zaprti prostori (dvigala, ventilacijske in klimatizacijske naprave, toplotne postaje, hladilne in sanitarne naprave, hišne in akustične naprave itd.) in nestacionarne – vse vrste prometnih sredstev (Tratnik, 2009).

Hrup ima tudi svoje lastnosti, ki pa so pomembne pri izvajanju meritev, in sicer:

 Frekvenca – vibrirajoče (nihajoče) telo ustvarja zvok, pri čemer nastajajo spremembe v zračnem tlaku, ki pa potujejo po zraku kot valovi in s tem povzročajo zvok. Frekvenca zvoka nam pove, »kolikokrat na sekundo vibrirajoče telo dokonča en cikel gibanja.«

(Tratnik, 2009, str. 10) Za frekvenco zvoka lahko rečemo, da je število zvočnih valov na sekundo, saj »en cikel gibanja pomeni spremembo zračnega tlaka od največje vrednosti do najmanjše in nato spet do največje vrednosti.« (prav tam) Frekvenco zvoka zaznamo kot višino tona, enota za frekvenco pa je herc (Hz = 1 cikel na sekundo).

 Zvočni tlak – spreminjanje zračnega tlaka, ki ga povzroča vir zvoka, poimenujemo zvočni tlak. Takšno spreminjanje zaznavamo kot glasnost zvoka. Zvočni tlak je odvisen od okolice, v kateri se nahaja vir zvoka in od oddaljenosti poslušalca od vira. Zvočni tlak se izraža v paskalih (Pa), pri merjenju ravni zvočnega tlaka pa se bolj pogosto uporablja merska enota decibel (dB). Pretvorba zvočnega tlaka v decibelsko skalo nam pokaže raven zvočnega tlaka.

 Moč zvoka – energija zvoka, ki se na sekundo širi od vira zvoka na neko sredstvo. Vir zvoka ima določeno moč zvoka, ki se ne spreminja ne glede na postavitev v okolici.

Moč zvoka je izražena v vatih (W), pogosto pa se uporablja tudi izraz intenziteta zvoka (W/m²), ki jo razumemo kot moč zvoka na enoto ploskve. Za merjenje ravni moči zvoka se bolj pogosto uporablja merska enota decibel (dB). Pretvorba moči zvoka v decibelsko skalo nam pokaže raven moči zvoka. Zvočni tlak in moč zvoka sta med sabo povezana, saj se pri enaki ravni moči zvoka z razdaljo manjša raven zvočnega tlaka, kar pomeni, da večja kot je razdalja od vira zvoka, manjša je raven zvočnega tlaka. Tveganje zaradi izpostavljenosti hrupu je torej manjše, če je večja oddaljenost od samega vira hrupa.

 Časovna porazdelitev zvoka/hrupa – določen zvok je lahko trajen ali nespremenljiv, spremenljiv, pretrgan v časovnih presledkih ali impulzen. Trajen zvok je tisti, ki se v

(15)

- 4 -

opazovanem časovnem obdobju ne spreminja (npr. klimatska naprava). V delovnem okolju se večina zvokov spreminja in se pojavlja v časovnih presledkih. Prav tako se tudi raven zvoka s časom spreminja. Te spremembe pa povzročajo različni viri hrupa, kot so različni stroji, orodje, telefon, računalniška oprema, okolje, človek. Impulzen zvok pa je glasen zvok, ki ponavadi traja manj kot sekundo, vendar lahko povzroči trajne posledice, povezane tudi z izgubo sluha in trajnim tinitusom (zvonjenje v ušesih).

 Raven zvoka/hrupa – pojma raven zvoka ali raven hrupa uporabljamo namesto pojma glasnost zvoka, kadar obravnavamo in merimo hrup in ju izražamo v merski enoti decibel (dB) (Tratnik, 2009).



2.2 Hrup kot dejavnik tveganja pri delu

Eden od najpogostejših dejavnikov tveganja pri delu je zagotovo hrup, ogrožen pa je lahko vsak delavec. Visoke ravni hrupa so najbolj pogosto prisotne v kovinskopredelovalni industriji, rudarstvu in gradbeništvu. Sem prav tako uvrščamo tudi kmetijstvo, gozdarstvo, izobraževanje, gostinstvo in razvedrilne dejavnosti (Tratnik, 2009).

Tratnik (2009) pravi, da se je do sedaj v praksi pokazalo, da je veliko nezgod pri delu posledica motečih dejavnikov, ki vplivajo na zbranost in koncentracijo delavcev pri opravljanju svojega dela. Hrup povečuje tveganje za nezgode pri delu, ker ovira ustno sporazumevanje med delavci, prikrije zvok bližajočih se nevarnosti in opozorilnih signalov, ovira delavce pri njihovem osredotočanju na zahtevnejše delovne naloge in povečuje razdražljivost delavcev in stres pri delu (Tratnik, 2009).

Že nizka raven hrupa lahko povzroči številne težave, kot npr. moti zbranost delavcev pri delu, povzroča nelagodje in stres, vendar višja kot je raven hrupa in daljša kot je izpostavljenost hrupu, večje je tveganje za poškodbe in okvare zdravja. Iz tega razloga mora delodajalec oceniti tveganje zaradi izpostavljenosti hrupu na vseh delovnih mestih in, če le ta oceni, da pri določenem delovnem mestu obstaja možnost izpostavljenosti čezmernemu hrupu, mora za to delovno mesto zagotoviti meritve hrupa (Tratnik, 2009).

Preglednica 1

Primeri ravni hrupa pri posameznih dejavnostih Raven

hrupa dB (A)

Kje, kaj ...?

0 Komaj slišno človeškemu ušesu

(16)

- 5 - 10 Normalno dihanje

20 Šelestenje listov v krošnjah dreves 30 Šepetanje na oddaljenosti 1,5 m 40 Tiho stanovanjsko (spalno) naselje 50 Običajno dogajanje doma

60 Šivalni stroj

65 Pogovor

75 Gospodinjski pripomočki in naprave

80 Spodnja opozorilna vrednost izpostavljenosti hrupu Promet v mestu, stroji na ročni pogon, orodje

85 Zgornja opozorilna vrednost izpostavljenosti hrupu 87 Mejna vrednost izpostavljenosti hrupu

90 Daljša izpostavljenost hrupu na 90 decibelih povzroča postopno okvaro sluha

Podzemna železnica, motorno kolo, kosilnica, traktor 100 Izpostavljenost ne sme trajati več kot 15 min

Mizarska delavnica, stroji

110 Redna izpostavljenost, ki traja več kot eno minuto lahko povzroči stalno okvaro sluha

Motorna verižna žaga

120 Sirena rešilnega avtomobila, letalo pri pristajanju 130 Pnevmatsko kladivo

140 Letalo pri vzletanju, pirotehnični izdelki

Tratnik E. (2005). Prenehajte s tem hrupom!. Priročnik z osnovnimi informacijami in navodili.

Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pridobljeno s:

http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/prenehajte-s-hrupom-2009.pdf

2.2.1 Meritve hrupa na delovnem mestu

O hrupnem delovnem okolju govorimo v primeru, kadar je prisoten škodljiv hrup, čigar prisotnost ugotovimo z meritvami hrupa. Delodajalec je tisti, ki mora zagotoviti meritve hrupa na vseh delovnih mestih, kjer obstaja možnost, da so delavci izpostavljeni škodljivemu hrupu.

Meritve hrupa pa so potem podlaga za izvedbo ocene tveganja pri izpostavljenosti škodljivemu hrupu na delovnem mestu (Tratnik, 2009).

V Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (2006, čl. 2) najdemo predpisane mejne vrednosti izpostavljenosti hrupu in opozorilne vrednosti izpostavljenosti v osemurnem delovniku:

 mejna vrednost izpostavljenosti = 87 dB (A);

 zgornja opozorilna vrednost izpostavljenosti = 85 dB (A);

 spodnja opozorilna vrednost izpostavljenosti = 80 dB (A).

(17)

- 6 -

V istem pravilniku najdemo tudi določila o ravnanju delodajalca v primeru mejne vrednosti in opozorilne vrednosti izpostavljenosti hrupu. Delodajalec mora namreč »presoditi razmere glede hrupa, ki so mu delavci izpostavljeni, presojo utemeljiti in po potrebi zagotoviti meritve ravni hrupa.« (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, 2006, čl. 7). V nadaljevanju je določeno, čemu mora delodajalec nameniti posebno pozornost pri izdelavi ocene tveganja. Navedeni so ukrepi za preprečevanje ali zmanjševanje izpostavljenosti hrupu na delovnem mestu. Pomembno je poudariti, da v istem pravilniku najdemo tudi opis poteka zdravstvenega nadzora, če se ugotovi prekomerna izpostavljenost delavcev hrupu na delovnem mestu (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu, 2006, čl. 7).

Preglednica2

Največje dopustne ekvivalentne ravni hrupa za nemoteno delo

Vrsta delovnih opravil Dopustna ekvivalentna raven hrupa na delovnem mestu Splošni hrup na delovnem

mestu zaradi drugih proizvodnih virov v okolici delovnega mesta

Hrup na delovnem mestu zaradi neproizvodnih virov (ventilacija, klimatizacija, sosednji obrati, hrup prometa ipd,)

Najzahtevnejše mentalno delo

45 40

Pretežno mentalno delo- v šolah, zdravniški pregledi in posegi, znanstveno delo, raziskave, pisarniška dela ipd.

55 45

Enostavna pisarniška dela, prodaja, pretežno fizična in montažna dela, ipd.

65 55

Manj zahtevno krmiljenje sistemov, manj zahtevna fizična dela ipd.

70 60

Pretežno rutinska fizična dela, ki zahtevajo slušno spremljanje okolja.

80 75

Noseče ženske 80 55

(Prirejeno po Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (2006): Uradni list RS, št. 1(17). Pridobljeno s: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni- list rs/vsebina/29434)

(18)

- 7 - 2.3 Hrup kot povzročitelj zdravstvenih težav

V svojem življenju človek s svojim delom ustvarja »obilico zvokov, od katerih so nekateri blagoglasni (glasba), drugi pa mu »parajo ušesa« (motorji) (Bilban, 2011, str. 11). Avtor Bilban (2011) zapiše, da neprijetni zvoki in šumi niso samo posledica človekovega dela, ampak so del narave (grom, potresno bobnenje, pokanje ledu ipd.), vendar na človekovo zdravje nimajo pomembnejšega vpliva. Posameznika namreč veliko bolj obremenjuje hrup, ki je posledica industrije in strojev. Viri škodljivega hrupa so različni, od bazične industrije (železarne, rudniki, tkalnice) in predelovalne industrije (stiskalnice, brušenje, izpihovalniki ipd.) do prometa in storitvenih dejavnosti (Bilban, 2011).

Škodljivi učinki hrupa na zdravje so odvisni od akustičnih in neakustičnih dejavnikov.

Akustični dejavniki se delijo na primarne (jakost zvoka, frekvence, trajanje zvoka) in sekundarne (spektralne sestave zvoka, variacije v frekvenci zvoka, variacije v jakosti zvoka, naraščanje hrupa, lokalizacija vira hrupa). Med neakustične dejavnike spadajo asociativne vsebine zvoka, individualne občutljivosti, pretekle izkušnje, potrebnosti hrupa, pričakovanja, aktivnost poslušalca, letni čas, doba dneva in vrsta prostora (Bilban, 2011).

Bilban (2011) opiše tudi škodljive učinke hrupa, ki se delijo na ekstraauralne in auralne.

Ekstraauralni učinki se pojavljajo pri hrupu do 70 dBA in se manifestirajo z zvišanim krvnim tlakom, koronarno boleznijo, motnjami ravnotežja in vidnih finkcij. Auralni učinki hrupa se pa pojavljajo pri hrupu nad 90 dBA in se delijo na akutno akustično travmo (nenadna okvara sluha) in kronično akustično travmo (poklicna naglušnost).

2.4 Sluh in njegove poškodbe

Občutljivost človeškega ušesa za zvok je odvisna od frekvence zvoka oziroma od višine tona in zaradi tega nekatere frekvence zvoka posameznik sliši boljše od drugih. Dva zvoka, ki sta enako glasna, ampak imata različno visoke tone, lahko človek dojema različno, saj se zvok z višjo frekvenco (npr. 4000 Hz) sliši veliko boljše od zvoka z nizko frekvenco (npr. 200 Hz) (Tratnik, 2009).

Preglednica 3

Klasifikacija naglušnosti (ASHA lestvica)

dB HL Stopnja izgube sluha Vpliv na komunikacijo

10 do 15 dB Normalen sluh Normalna komunikacija.

(19)

- 8 -

16 do 25 dB Rahla V tihih okoljih oseba nima težav, pri prepoznavanju govora v hrupnih okoljih pa je tišji govor težko razumeti.

26 do 40 dB Lažja V tihih konverzacijskih situacijah, kjer je snov poznana in besednjak omejen, oseba nima težav pri komuniciranju. Slaboten, tih govor ali govor na razdalji pa je težko slišen, četudi je hrup minimalen.

41 do 55 dB Zmerna Oseba lahko sliši le govor od blizu.

56 do 70 dB Zmerno težka Oseba lahko sliši le glasen, čist govorni signal in ima več težav pri skupinskih situacijah.

71 do 90 dB Težka Oseba ne more slišati govora, razen če je ta zelo glasen, pa tudi takrat ne more

prepoznati vseh besed.

91 in več dB Težja, praktična gluhost Oseba lahko sliši posamezne glasne zvoke, medtem ko govora sploh ne more slišati.

(Pridobljeno s: https://www.uho.si/preverjanjesluha/)

Tratnik (2009) zapiše, da zdrav, mlad človek lahko sliši zvoke s frekvencami v razponu od 20 do 20.000 Hz, medtem ko pa zvok človeškega govora sega od 300 do 3.000 Hz. Slišno frekvenčno področje se s starostjo človeka zožuje, vendar pri neokvarjenem sluhu človek še vedno zaznava vse frekvence v zvočnem spektru, medtem ko pa pri dolgotrajni in čezmerni izpostavljenosti hrupu uho posameznih frekvenc ni sposobno več zaznati. Takrat nastopi okvara sluha, ki je trajna in je ni mogoče več popraviti. Okvara sluha je lahko začasna ali trajna, razlog pa je dolgotrajna izpostavljenost visokim ravnem hrupa, pri kateri se sluh osebe postopoma poslabšuje. Do okvare sluha lahko pride tudi, če je oseba izpostavljena kratkotrajnemu, impulznemu hrupu. Nenadno okvaro sluha zaradi zelo glasnega hrupa imenujemo akustična travma. Občutek piskanja, zvonjenja ali šumenja v ušesih pa poznamo kot tinitus in se pojavi

»še zlasti, če je oseba izpostavljena impulznemu hrupu in tudi zaradi dolgotrajne izpostavljenosti visokim ravnem hrupa (diskoteke, koncerti).« (Tratnik, 2009, str. 28)

Poškodbe sluha zaradi hrupa najbolj pogosto nastajajo v območju največje slušne občutljivosti, ki znaša okoli 4.000 Hz. V primeru, da izguba sluha prizadene samo višje frekvence, torej visoke tone, kjer se tudi začne večina težav pri poslušanju, takrat slabše slišimo zvonjenje telefona, budilke in šumnike v govoru. Težave s sluhom se najbolj pogosto opazijo takrat, ko govori več ljudi na enkrat ali ko se posameznik nahaja v hrupnem okolju, pri čemer lahko pride do tega, da le ta izgovorjene besede sogovornikov sliši, jih pa ne razume. Velika verjetnost, da ima oseba težave s sluhom je, če le-ta meni, da vsi okoli nje momljajo ali ne govorijo dovolj razločno; slabo sliši zvoke, ki imajo visoke tone; slabo razlikuje med besedami, ki vsebujejo

(20)

- 9 -

soglasnike c, č, f, h, s, š; med pogovorom prosi sogovornike, da ponovijo povedano; med pogovorom mora gledati sogovornika, ker v nasprotnem ne razume povedanega; občuti zvonjenje v ušesih neposredno po izpostavljenosti hrupu; v prostoru vedno nastavlja višjo glasnost radia ali televizije (Tratnik, 2009).

Zaradi dela v škodljivem hrupu poznamo:

 akutno poklicno zdravstveno okvaro sluha – nastane v okviru 24 ur dela v škodljivem hrupu in pri njej gre za poškodbo pri delu v skladu z veljavno zakonodajo;

 kronično, poklicno, starostno korigirano izgubo sluha – lahko je lahka, srednja ali težka, nepopravljiva in v skladu z veljavno zakonodajo gre za poklicno okvaro sluha (Bilban, 2011).

Pri ušesno zdravih osebah do okvar sluha naj ne bi prišlo:

 prej kot v šestih letih, če so le-te izpostavljene hrupu z jakostjo 90 dBA;

 prej kot v desetih letih, če so le-te izpostavljene hrupu z jakostjo 87 dBA;

 prej kot v petnajstih letih, če so le-te izpostavljene hrupu z jakostjo 85 dBA (Bilban, 2011).

Pomembno je poudariti, da že majhno zvišanje ravni zvoka lahko za sluh človeka pomeni bistveno zvišanje energije zvoka. Raven hrupa, ki znaša 93 decibelov, ima namreč dvakrat večjo moč zvoka od ravni hrupa, ki znaša 90 decibelov in lahko povzroči enako škodo pri sluhu v polovico krajšem času izpostavljenosti (Tratnik, 2009). Varna meja jakosti hrupa je 75 dBA, kar strokovnjaki razlagajo s tem, »da pri tem hrupu po 8 urah dnevno ni verjetno, da bi se izpostavljenemu v 40-letni delovni dobi zaradi hrupa v delovnem prostoru zmanjšala občutljivost za dojemanje zvoka.« (Bilban, 2011, str. 16)

2.5 Hrup v vrtcu

Vse bolj pogoste so raziskave na področju hrupa v vrtcu, predvsem v povezavi med različnimi ravnmi hrupa in vplivi na zdravje vzgojiteljev. Tako različne raziskave kažejo na visoke ekvivalentne ravni hrupa v igralnicah vrtca, da jok in kričanje otrok občasno presegata 85 dB(A), da je največkrat prisoten impulzni hrup, ki pa je bolj škodljiv za zdravje, kot je to kontinuirani hrup (Kacjan Žgajnar idr., 2009).

(21)

- 10 -

V okviru raziskovalnega projekta »Hrup v vrtcih MOL-a in kako ga zmanjšati« so se leta 2009 izvedle meritve hrupa v treh ljubljanskih vrtcih. Namen raziskave je bil ugotoviti dejanske ravni hrupa tekom celodnevnega bivanja otrok v vrtcu. Rezultati so pokazali, da na raven hrupa v vrtcu vpliva več dejavnikov. K nižjim ravnem le-tega lahko vplivajo umirjeni vzgojitelji, saj je iz rezultatov razvidno, da so pri bolj glasnih vzgojiteljih glasnejši tudi sami otroci. Prav tako je ugotovljeno, da se pri vodeni igri kažejo nižje ravni hrupa (Kacjan Žgajnar idr, 2009).

Kacjan Žgajnar idr. (2009) zapišejo, da ugotovitve raziskave, izvedene med letoma 2001 in 2003 v izbranih vrtcih Mestne občine Ljubljana kažejo, da ravni hrupa za celotni vzgojiteljev delovnik znašajo 80,2 dB(A). V času delovnika pa so vzgojitelji izpostavljeni še višjim ravnem hrupa, kot so izmerjene ekvivalentne, in sicer med 46,3 dB(A) in 80,9 dB(A) (Kacjan Žgajnar idr., 2009)

2.6 Izpostavljenost vzgojiteljev hrupu

Delovna obveznost vzgojitelja je priprava na vzgojno-izobraževalno delo, načrtovanje in izvajanje le-tega, delo s starši in sodelovanje pri organizaciji življenja in dela v vrtcu. Vzgojitelj predšolskih otrok skrbi za celoten razvoj posameznega otroka ter ustvarja možnosti za njegov celosten razvoj – samostojnost, samoiniciativnost, radovednost, komunikacijo, sposobnost razmišljanja, ustvarjalnega izražanja in pozitivno samopodobo (Lepičnik Vodopivec, 2006).

Po Zakonu o vrtcih (2005, čl. 41) je delovna obveznost vzgojitelja predšolskih otrok lahko največ 30 ur tedensko, pomočnika vzgojitelja pa 35 ur tedensko. Glede na ugotovitve raziskave, izvedene med letoma 2001 in 2003, so torej vzgojitelji v vrtcu tekom svojega delovnega časa obremenjeni s hrupom med 46,3 dB(A) in 80,9 dB(A), kar pomeni 30 oziroma 35 ur tedensko.

Izmerjene ravni hrupa med izvedeno raziskavo presegajo dopustno raven le-tega, saj upoštevajoč Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (2006, čl. 2) spodnja opozorilna raven hrupa na delovnem mestu znaša 80 dB(A), mejna pa 85 dB(A). Pod opozorilno ravnjo pa je hrup v vrtcu izmerjen le v času počitka otrok (Kacjan Žgajnar idr., 2009).

2.7 Združevanje otrok v oddelke

Dejavnosti, ki jih vzgojitelji v vrtcu izvajajo z otroki, temeljijo na šestih področjih, opredeljenih v Kurikulu za vrtce (1999). Primeri teh dejavnosti so zapisani glede na starostno obdobje, in

(22)

- 11 -

sicer posebej za otroke od 1 do 3 let (prvo starostno obdobje) in od 3 do 6 let (drugo starostno obdobje), saj morajo dejavnosti in cilji teh dejavnosti optimalno prispevati k razvoju otrok (Kurikulum za vrtce, 1999). »Razvoj otrok poteka v predvidljivih smereh, v smeri večje celovitosti, organizacije in internalizacije.« (Marjanovič Umek idr., 2001, str. 29) Kot primer lahko navedemo razvoj otroške igre, ki je ena od pomembnih dejavnosti in je na različne načine vpletena v kurikulum za vrtce. V prvem in drugem letu otrokove starosti prevladujočo igralno dejavnost poimenujemo funkcijska igra, v kateri otrok razvija svoje osnovne funkcije z gibanjem in zaznavanjem. Preko funkcijske igre, ki vsebuje pet razvojnih ravni, otrok prehaja na zgodnje oblike simbolne igre, ki se ponavadi pojavijo okrog drugega leta starosti v obliki odložene imitacije. Zatem sledijo razvojno višje dimenzije ravni simbolne igre, saj je z otrokovim razvojem simbolna transformacija vedno bolj zahtevna in celovita (Marjanovič Umek idr., 2001).

Med enako starimi otroki najdemo velike razlike in zaradi tega pravimo, da je otrokova starost

»prepoznavna zgolj kot grobi pokazatelj zrelosti.« (Marjanovič Umek idr., 2001, str. 30) Otroci v vrtcu so tako

razporejeni v dve starostni skupini. V prvi starostni skupini vzgojno-izobraževalno delo poteka z otroki, starimi od1 do 3 let, v drugi starostni skupini pa poteka z otroki, starimi od 3 let do vstopa v šolo (Zakon o vrtcih, 2005, čl. 15). V Zakonu o vrtcih (2005, čl. 16) je zapisano, da vzgojno delo poteka v oddelkih, ki so lahko homogeni, heterogeni in kombinirani. V homogenih oddelkih so vključeni otroci v starostnem razponu enega leta, v heterogenih oddelkih so vključeni otroci iz prvega ali drugega starostnega obdobja, medtem ko pa so v kombiniranih oddelkih vključeni otroci iz prvega in drugega starostnega obdobja (Zakon o vrtcih, 2005, čl.

16).

Problem diplomskega dela je ugotoviti, kako hrup, ki so mu tekom svojega delovnega časa in med delovno dobo izpostavljeni vzgojitelji, vpliva na njihov sluh, koliko časa so tekom dneva vzgojitelji izpostavljeni najvišji jakosti hrupa, ki se v igralnici pojavlja in med katerimi dejavnostmi se le-ta pojavlja. Ugotavljali smo tudi razlike v jakosti hrupa, ki so mu vzgojitelji izpostavljeni, in sicer med skupinami prvega in drugega starostnega obdobja.

(23)

- 12 - 3 Cilji

Cilji diplomskega dela so:

- analizirati jakost hrupa med izvajanjem rutinskih dejavnosti, vodenih dejavnosti in spontane igre otrok v igralnici v skupinah 1. in 2. starostnega obdobja;

- ugotoviti razlike v jakosti hrupa v skupinah 1. in 2. starostnega obdobja;

- analizirati razlike v sluhu vzgojiteljev glede na njihovo starost in delovno dobo ter

- ugotoviti, koliko časa dnevno in med izvajanjem katerih dejavnosti so vzgojitelji izpostavljeni najvišji jakosti hrupa, ki se pojavlja med njihovim delovnim časom.

(24)

- 13 - 4 Raziskovalna vprašanja

Skladno s cilji smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

RV1 Pri kateri starosti in po koliko letih delovne dobe se vzgojiteljem poslabša sluh?

RV2 Pri katerih dejavnostih so vzgojitelji izpostavljeni najvišji jakosti hrupa v skupini prvega in pri katerih dejavnostih drugega starostnega obdobja?

RV3 Koliko časa so vzgojitelji izpostavljeni najvišji jakosti hrupa med svojim delovnim časom?

RV4 Kakšne so razlike v jakosti hrupa med skupinama prvega in drugega starostnega obdobja po dejavnostih in skupno?

5 Metode dela

5.1 Raziskovalna metoda

V diplomskem delu smo uporabili neeksperimentalno deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja.

5.2 Vzorec anketirancev

Vzorec anketirancev je neslučajnostni, namenski. V raziskavi je sodelovalo 15 diplomiranih vzgojiteljev in 15 vzgojiteljev s srednješolsko izobrazbo, ki so zaposleni v Vrtcu Kočevje.

5.3 Vzorec spremenljivk

V vzorec spremenljivk smo zajeli dva različna tipa. Prvega predstavlja anonimni anketni vprašalnik, ki so ga izpolnjevali vzgojitelji. Drugega pa predstavljajo meritve jakosti hrupa pri različnih dejavnostih v igralnicah in meritve sluha pri vzgojiteljih. Pri meritvah jakosti hrupa smo uporabljali ročni analizator zvoka 2250, proizvajalca Bruel & Kjaer. Merilni instrument je ustrezen za merjenje v bivalnem okolju in na delovnem mestu. Deluje na način, da se pomik membrane mikrofona, ki ga povzroči nihanje zvočnega tlaka, spremeni v električni signal, tega primerno ojačijo ojačevalniška vezja, usmerniški element izmenični signal po določeni

(25)

- 14 -

karakteristiki (navadno logaritmični) usmeri v enosmerni signal, ki ga končno pokaže prikazovalna enota (kazalčni instrument ali zaslon LCD) kot raven. (Kocjan Žgajnar idr, 2009).

Merjenje sluha pri vzgojiteljih je potekalo s pomočjo aplikacije Fowler-Sabine, ki poda oceno izgube sluha, izraženo v odstotkih. Pri izračunu se upoštevajo rezultati tonske avdiometrije po zračni prevodnosti pri frekvencah, ki so najpomembnejše za razumevanje govora: 50 Hz, 1000 Hz, 2000 Hz in 4000 Hz.

5.4 Postopek zbiranja podatkov

Podatke smo zbrali na 2 načina. Anketne vprašalnike smo razdelili 15 diplomiranim vzgojiteljem in 15 vzgojiteljem s srednješolsko izobrazbo. Meritve hrupa smo izmerili v petih skupinah prvega starostnega obdobja in petih skupinah drugega starostnega obdobja, in sicer med različnimi dejavnostmi – rutinske, vodene in spontana igra otrok. Izvedli smo tudi meritve sluha pri vzgojiteljih.

5.5 Metoda obdelave podatkov

Statistična obdelava podatkov je potekala s programskim paketom SPSS 21-0. Uporabili smo osnovne statistične metode – frekvenčno porazdelitev rezultatov in odstotke. Razlike med skupinami 1. in 2. starostnega obdobja smo preverjali z uporabo t-testa za neodvisne vzorce.

Statistično značilnost smo preverjali s 5 % tveganjem.

(26)

- 15 - 6 Rezultati

Na osnovi zastavljenih ciljev, raziskovalnih vprašanj, anketnega vprašalnika, merjenja hrupa in sluha smo pridobili rezultate, ki jih v nadaljevanju predstavljamo v preglednicah in slikah.

6.1 Analiza rezultatov anketnega vprašalnika

Slika 1

Prikaz razlik strokovnih pedagoških delavcev glede na spol

S slike 1 je razvidno, da smo v raziskavo zajeli 93,3 % ženskih in 6,7 % moških.

(27)

- 16 - Slika 2

Prikaz razlik strokovnih pedagoških delavcev glede na izobrazbo

S slike 2 je razvidno, da je bila v vzorec zajeta polovica pomočnic vzgojiteljic, druga polovica pa razdeljena na 2 vrsti izobrazbe, in sicer diplomirani vzgojitelj (m/ž) in magister predšolske vzgoje.

Preglednica 4

Struktura vzorca strokovnih pedagoških delavcev glede na starost

Razpon starosti Frekvence Odstotki %

24–30 2 6,7

31–40 9 30

41–50 10 33,3

51–59 9 30

Iz preglednice 3 lahko razberemo, da največji delež pedagoških delavcev, in sicer 33,3 % spada v starostno skupino 41–50 let. Nato sledita dve skupini pedagoških delavcev, starih 31–40 in 51–59, ki zavzemata isti delež, in sicer vsaka po 30 %. Najmanjši delež pedagoških delavcev, in sicer 6,7 %, spada v najmlajšo starostno skupino 24–30 let.

Preglednica 5

Struktura vzorca strokovnih pedagoških delavcev glede na delovno dobo

Razpon delovne dobe Frekvence Odstotki %

1–10 9 30

11–20 10 33,3

21–30 4 13,3

(28)

- 17 -

31–41 7 23,3

Iz preglednice 5 lahko razberemo, da ima 33,3 % pedagoških delavcev delovno dobo med 11in 20 let. Nato sledijo pedagoški delavci z delovno dobo med 1 in10 let. Najmanjši delež zavzemajo pedagoški delavci z delovno dobo med 21 in 30 let.

Slika 3

Predstavitev strukture starostnega obdobja, v katerem strokovni pedagoški delavec izvaja pedagoško delo

S slike 3 je razvidno, da smo v vzorec vključili 53,3 % strokovnih pedagoških delavcev iz prvega starostnega obdobja in 46,7 % iz drugega starostnega obdobja.

(29)

- 18 - Slika 4

Prikaz razlik v mnenjih strokovnih pedagoških delavcev o poslabšanju sluha

S slike 4 je razvidno, da največji delež strokovnih pedagoških delavcev, in sicer 40 % meni, da se jim sluh ni poslabšal. Manjši delež strokovnih pedagoških delavcev, in sicer 30 % pa je mnenja, da se jim je sluh močno poslabšal. Strokovnih pedagoških delavcev, ki pa menijo, da se jim je sluh malo poslabšal, je 26,7 %.

Slika 5

Razporeditev razlik v mnenjih strokovnih pedagoških delavcev o načinu ugotovitve poslabšanja sluha

(30)

- 19 -

S slike 5 je razvidno, da 40 % strokovnih pedagoških delavcev meni, da je ugotovilo poslabšanje sluha na način, da so večkrat tekom pogovora prosili druge, da ponovijo izgovorjeno, medtem ko manjši delež strokovnih pedagoških delavcev, in sicer 10 % meni, da sliši piskanje v ušesih, drugih 10 % pa ne razume pogovora, v katerem sodeluje. Tistih strokovnih pedagoških delavcev, ki pa menijo, da niso zaznali slabšega sluha, je 40 %.

Slika 6

Razporeditev razlik v mnenjih o vplivu delovne dobe na poslabšanje sluha

S slike 6 je razvidno, da največji delež strokovnih pedagoških delavcev, in sicer 40 % meni, da leta delovne dobe niso vplivala na poslabšanje sluha, medtem ko 30 % delež strokovnih pedagoških delavcev odpade na tiste, ki menijo, da so leta delovne dobe veliko vplivala na poslabšanje sluha. Strokovnih pedagoških delavcev, ki so mnenja, da so leta delovne dobe popolnoma vplivala na poslabšanje sluha, je 3,3 %.

6.2 Prikaz rezultatov po raziskovalnih vprašanjih

V nadaljevanju predstavljamo analizo rezultatov na podlagi raziskovalnih vprašanj. Prvo raziskovalno vprašanje vključuje 7. anketno vprašanje ter pridobljene rezultate z merjenjem sluha pri vzgojiteljih. Drugo raziskovalno vprašanje vključuje 11. anketno vprašanje in podatke,

(31)

- 20 -

pridobljene z merjenjem hrupa v igralnici med izvajanjem različnih dejavnosti. Tretje raziskovalno vprašanje vključuje 12. anketno vprašanje in podatke, pridobljene z merjenjem hrupa v igralnici. Četrto raziskovalno vprašanje vključuje podatke, pridobljene z merjenjem hrupa v igralnici.

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 1: Pri kateri starosti in po koliko letih delovne dobe se vzgojiteljem poslabša sluh?

Preglednica 6

Struktura vzorca strokovnih pedagoških delavcev in njihovih mnenj o starosti pri kateri se pojavi poslabšanje sluha

Razpon starosti pojave slabšanja sluha

Frekvence Odstotki %

- 30 2 6,7

31–40 12 40

41–50 2 6,7

Nad 50 2 6,7

Ni poslabšanja sluha 12 40

Iz preglednice 6 lahko razberemo, da se pri 40 % pedagoških delavcev poslabšanje sluha pojavi med 31. in 40. letom starosti. Pri drugih 40 % pedagoških delavcev pa ni poslabšanja sluha.

Preglednica 7

Prikaz pojava poslabšanja sluha po letih delovne dobe Leta delovne dobe za

slabšanje sluha

Frekvence Odstotki

-10 10 33,3

11–20 5 16,7

21–30 3 10

Brez slabšanja sluha 12 40

Iz preglednice 7 lahko razberemo, da se do 10. leta delovne dobe pojavi najvišji delež pedagoških delavcev, katerim se pojavi poslabšanje sluha, in sicer 33,3 %. Sledijo jim pedagoški delavci z delovno dobo med 11 in 20 let, in sicer s 16,7 %. Največji delež pa predstavljajo tisti pedagoški delavci, pri katerih se ne pojavi poslabšanje sluha, in sicer 40 %.

Preglednica 8

Struktura slušnega praga vzgojiteljev glede na delovno dobo in starost, dobljena z merjenjem sluha

(32)

- 21 - Delovna doba

vzgojitelja Starost vzgojitelja

Slušni prag dB

Desno uho Levo uho

38 57 13 15

35 55 15 13

30 50 6 1

20 45 9 9

20 42 6 9

17 35 13 10

16 40 5 1

16 40 5 3

12 40 0 4

12 40 9 6

10 35 20 9

10 32 0 0

8 37 13 9

9 37 5 4

9 38 15 11

Iz preglednice 8 je razvidno, da ima večina strokovnih pedagoških delavcev ne glede na starost in leta delovne dobe po klasifikaciji naglušnosti normalen sluh. Izstopa en 35-letni strokovni pedagoški delavec z 10 let delovne dobe, ki ima prag slušne občutljivosti na desnem ušesu 20 dB in ima s tem po klasifikaciji naglušnosti rahlo stopnjo izgube sluha na tem ušesu. Dva strokovna pedagoška delavca s starostjo nad 50 let in delovno dobo nad 30 let imata slušni prag občutljivost 15 dB, kar je po klasifikaciji naglušnosti na meji z rahlo stopnjo izgube sluha, vendar pa še vedno spada pod normalen sluh. Enak prag slušne občutljivosti, in sicer 15 dB, ima 38-letni strokovni pedagoški delavec z 9 let delovne dobe. Ostali strokovni pedagoški delavci imajo prag slušne občutljivosti do največ 13 dB, kar pomeni, da imajo po klasifikaciji naglušnosti normalen sluh.

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 2: Pri katerih dejavnostih so vzgojitelji izpostavljeni najvišji jakosti hrupa v skupini prvega in pri katerih dejavnostih drugega starostnega obdobja?

(33)

- 22 - Slika 7

Prikaz razlik v mnenjih strokovnih pedagoških delavcev o dejavnostih, pri katerih se pojavlja najvišji hrup

S slike 7 je razvidno, da večina strokovnih pedagoških delavcev, in sicer 96,7 % meni, da se najvišji hrup pojavlja pri spontani igri otrok, medtem ko pa 3,3 % strokovnih pedagoških delavcev meni, da se najvišji hrup pojavlja pri rutinskih dejavnostih.

Preglednica 9

Struktura ravni hrupa v igralnici v skupinah prvega starostnega obdobja

Iz preglednice 9 so razvidne izmerjene minimalne in maksimalne ravni glasnosti med določenimi dejavnostmi v petih skupinah prvega starostnega obdobja. Razvidno je, da je najnižja povprečna glasnost 70dB(A) enaka pri kosilu, malici, vodeni dejavnosti in zajtrku, medtem ko je glasnost višja pri prosti igri in znaša 75,30 dB(A). Najvišja izmerjena povprečna raven glasnosti je pri vodeni dejavnosti, in sicer znaša 81,20 dB(A). Tej sledi glasnost, izmerjena pri prosti igri, in sicer 80,70 dB(A). Zelo blizu pa ji je glasnost, izmerjena pri malici, in sicer 79,80 dB(A).

1. STAROSTNO OBDOBJE Dejavnosti Zajtrk Vodena

dejavnost

Malica Prosta igra Kosilo Min.

glasnost

70 dB (A) 70 dB (A) 70 dB (A) 75,30 dB (A) 70 dB (A) Max.

glasnost

77,90 dB (A) 81,20 dB (A) 79,80 dB (A) 80,70 dB (A) 75 dB (A)

(34)

- 23 - Preglednica 10

Struktura ravni hrupa v igralnici v skupinah drugega starostnega obdobja 2. STAROSTNO OBDOBJE

Dejavnosti Zajtrk Vodena dejavnost

Malica Prosta igra Kosilo Min.

glasnost

73,50 dB (A) 71,20 dB (A) 76,20 dB (A) 80 dB (A) 75,60 dB (A) Max.

glasnost

83,20 dB (A) 78,60 dB (A) 83,80 dB (A) 89,80 dB (A) 79,70 dB (A) Iz preglednice 10 so razvidne izmerjene minimalne in maksimalne ravni glasnosti med določenimi dejavnostmi v petih skupinah drugega starostnega obdobja. Razvidno je, da je glasnost otrok pri prosti igri najvišja, in sicer pri minimalnih ravneh glasnosti, kjer znaša 80 dB(A) in maksimalnih ravneh glasnosti, kjer znaša 89,80 dB(A). Tej sledi glasnost, izmerjena pri malici, in sicer 76,20 dB(A) pri minimalnih ravneh glasnosti ter 83,80 dB(A) pri maksimalnih ravneh glasnosti.

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 3: Koliko časa so vzgojitelji izpostavljeni najvišji jakosti hrupa med svojim delovnim časom?

Slika 8

Prikaz razlik v mnenjih strokovnih pedagoških delavcev o času izpostavljenosti najvišjim ravnem hrupa

S slike 8 je razvidno, da najvišji delež strokovnih pedagoških delavcev, in sicer 30 %, meni, da so 4 ure v svojem delovnem času izpostavljeni najvišjim ravnem hrupa. Zatem sledi delež strokovnih pedagoških delavcev, in sicer 23,3 %, ki menijo, da so najvišjim ravnem hrupa tekom svojega delovnega časa izpostavljeni 3 ure. Najdaljši čas izpostavljenosti najvišjim

(35)

- 24 -

ravnem hrupa tekom svojega delovnega časa je 6 ur, kar izpostavlja 16,7 % strokovnih pedagoških delavcev.

RAZISKOVALNO VPRAŠANJE 4: Kakšne so razlike v jakosti hrupa med skupinama prvega in drugega starostnega obdobja po dejavnostih in skupno?

Preglednica 11

Prikaz razlik v glasnosti med prvim in drugim starostnim obdobjem glede na vrsto izvajanja dejavnosti

N

srednja vrednost

standardni odklon

t-test

df stat.znač.

zajtrk prvo

starostno obdobje

5 75,0 3,1

7,39 0,188 drugo

starostno obdobje

5 78,4 4,2

skupaj 10 76,7 3,9

vodena dejavnost

prvo starostno

obdobje

5 75,7 4,0

7,42 0,857 drugo

starostno obdobje

5 76,1 3,0

skupaj 10 75,9 3,4

malica prvo

starostno obdobje

5 75,4 3,8

7,41 0,039**

drugo starostno

obdobje

5 80,7 2,8

skupaj 10 78,0 4,2

prosta igra prvo starostno

obdobje

5 78,3 2,3

6,31 0,076*

drugo starostno

obdobje

5 82,7 4,0

skupaj 10 80,5 3,9

kosilo prvo

starostno obdobje

5 73,9 2,2

7,50 0,034**

drugo starostno

obdobje

5 77,1 1,7

skupaj 10 75,5 2,5

** 5 % stopnja značilnosti; * mejna vrednost – vredna razmisleka

(36)

- 25 -

Iz preglednice 11 lahko razberemo, kakšne so bile srednje vrednosti glasnosti, izražene v dB med skupinami otrok prvega in drugega starostnega obdobja, in sicer med različnimi dejavnostmi. Največje razlike so bile med malico in kosilom v prid starejšim otrokom. Te so bile tudi statistično značilno višje. Tudi med prosto igro so bili starejši otroci glasnejši. Razlike niso statistično značilne, a so kljub temu vredne razmisleka.

(37)

- 26 - 7 Razprava

Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv hrupa na sluh vzgojiteljev med izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela in ugotoviti jakost hrupa med različnimi dejavnostmi v skupinah otrok 1. in 2. starostnega obdobja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje vzgojiteljev o vplivu hrupa na njihov sluh, s pomočjo mobilne aplikacije izmerili njihov sluh ter s pomočjo aplikacije izmerili jakost hrupa med različnimi dejavnostmi v vrtcu.

Hrup v vrtcih je zadnje čase vedno bolj proučevano področje, saj obstaja povezava med različnimi ravnmi hrupa in vplivi na zdravje vzgojiteljic. Kacjan Žgajnar idr. (2009) so ugotovili, da ocenjene ravni hrupa med delovnim časom vzgojitelja znašajo 80,2 dB(A).

Rezultati meritev hrupa v raziskavi kažejo, da jakost hrupa v vseh skupinah, v katerih so izvajali meritve, presega 65 dB(A) oziroma se giblje med 62,8 dB(A) do 80,6 dB(A) (Kacjan Žgajnar idr., 2009). Avtorji (Kacjan Žgajnar idr., 2009) zapišejo, da se je problematike hrupa v vrtcih potrebno zavedati, jo proučevati ter ozaveščati družbo o tem ter predlagati ukrepe za zmanjševanje previsokih ravni hrupa v vrtcu. Pri preprečevanju negativnih posledic pa je treba motivirati tako vzgojitelje, kot tudi starše in otroke. Prav tako je potrebna ureditev primarne zakonodaje na tem področju, saj je treba zajeti dejavnost vrtca in določiti mejne ravni hrupa (Kacjan Žgajnar idr., 2009).

V naši raziskavi smo tako želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v glasnosti otrok 1. in 2.

starostnega obdobja, saj po Zakonu o vrtcih (2005, čl. 15) predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobij, in sicer v prvo starostno obdobje so vključeni otroci od 1 do 3 let, medtem ko pa so v drugo starostno obdobje vključeni otroci v starosti od 3 let do vstopa v šolo.

Znotraj starostnih obdobij se lahko oblikujejo homogene in heterogene skupine otrok.

Za učenje posameznih spretnosti, usvajanje določenih veščin in znanja obstajajo tako imenovana kritična obdobja, ki so optimalna za otrokov razvoj – npr. prva tri leta otrokovega življenja so optimalna za razvoj govora in komunikacijskih spretnosti. Otroška igra pa je prav ena od pomembnih dejavnosti, znotraj katere se prepletajo različna področja otrokovega razvoja, od čustvenega, socialnega, gibalnega do spoznavnega razvoja. Tako v prvem in deloma v drugem letu otrokove starosti prevladuje funkcijska igra, v kateri otrok razvija svoje osnovne funkcije z gibanjem in zaznavanjem. V drugem letu starosti se pojavlja že zgodnja oblika simbolne igre, in sicer ti. semiotično vedenje, ki se kaže v obliki odložene imitacije. Zgodnji simbolni igri sledijo razvojno višje ravni simbolne igre in z naraščajočo starostjo otrok se krepi tudi formalni govor v igri (Marjanovič Umek idr., 2001). Avtorji (Marjanovič Umek idr., 2001) pa tudi zapišejo, da otroci v starostno heterogenih skupinah dosegajo višjo raven simbolne igre.

(38)

- 27 -

Otrok je v vrtcu deležen različnih oblik dela, in sicer vse od vodenih dejavnosti, do proste igre, obrokov ipd. Z analizo naše raziskave smo ugotovili, da so otroci v heterogenih skupinah 2.

starostnega obdobja bolj glasni v večini dejavnosti, kot so to otroci v heterogenih skupinah 1.

starostnega obdobja, vendar razlike niso povsod statistično pomembne. So pa otroci drugega starostnega obdobja pri večini dejavnosti glasnejši.

V raziskavi o hrupu, izvedeni v vrtcih Mestne občine Ljubljana (Kacjan Žgajnar idr., 2009), so ugotovili, da so nižje ravni hrupa pri vodeni igri. V naši raziskavi smo pa ugotovili, da sicer so pri vodeni igri nekoliko nižje ravni hrupa, vendar presegajo 70 dB(A), in sicer znašajo v skupinah otrok 2. starostnega obdobja 78,60 dB(A), medtem ko v skupinah otrok 1. starostnega obdobja presegajo celo 80 dB(A). Kacjan Žgajnar idr. (2009) zapišejo, da so ugotovili, da k nižjim ravnem hrupa doprinesejo umirjene vzgojiteljice, saj je razvidno, »da so ob bolj glasnih vzgojiteljicah glasnejši tudi otroci.« Na podlagi takšne ugotovitve menimo, da je možen razlog visoke ravni hrupa (81,20 dB(A)) med vodeno dejavnostjo v 1. starostnem obdobju tudi glasnost vzgojitelja.

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupa pri delu (2006, čl.

3) predpisuje mejne in opozorilne vrednosti izpostavljenosti hrupu, pri čemer mejna vrednost znaša 87 dB(A), zgornja opozorilna vrednost znaša 85 dB(A) in spodnja 80 dB(A). Prav tako predpisuje, da se za presojo ravni hrupa, ki so mu delavci izpostavljeni, upošteva tedenska izpostavljenost hrupu, ki ne sme presegati mejne vrednosti 87 dB(A) (Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupa pri delu, 2006, čl. 5).

V naši raziskavi smo z merjenjem jakosti hrupa ugotovili, da so vzgojitelji med svojim delovnim časom izpostavljeni hrupu 89,80 dB(A), in sicer med prosto igro otrok v skupinah 2.

starostnega obdobja. Kot opažamo, izmerjena raven hrupa med prosto igro otrok presega mejno vrednost izpostavljenosti, kar bi pomenilo, da mora delodajalec »presoditi razmere glede hrupa, ki so mu delavci izpostavljeni, presojo utemeljiti in po potrebi zagotoviti meritve ravni hrupa.«

(Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupa pri delu, 2006, čl.

7)

Najpogostejša poklicna bolezen v Evropi je okvara sluha, ki predstavlja eno tretjino vseh z delom povezanih bolezni in je običajno posledica dolgotrajne izpostavljenosti močnemu hrupu (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2005). Pri poklicni naglušnosti se zmanjša razumljivost izgovorjenih besed in oseba ne razume govora oziroma visokozvenečih soglasnikov, ki so pomembni za razumljivost izgovorjenega. Strokovnjaki so mnenja, da je

(39)

- 28 -

varna meja hrupa v delovnem okolju 78 dB(A) in da se pri tej ravni posamezniku po 8 urah dela v 40-letni delovni dobi ne more zmanjšati občutljivost za dojemanje zvoka (Bilban, 2011). V naši raziskavi smo ugotovili, da se, po mnenju anketiranih vzgojiteljev, poslabšanje sluha pojavi pri 40 %, in sicer med 31. in 40. letom starosti, medtem ko 40 % anketiranih vzgojiteljev ne opazi poslabšanje sluha. Najvišji odstotek vzgojiteljev z delovno dobo do 10 let, in sicer 33,3

%, meni, da so opazili poslabšanje sluha, medtem ko vzgojitelji z višjo delovno dobo menijo, da niso opazili poslabšanja sluha. Meritve sluha pri vzgojiteljih so pokazale, da ima večina vzgojiteljev ne glede na delovno dobo ali starost po klasifikaciji naglušnosti (ASHA lestvica) normalen sluh.

(40)

- 29 - 8 Zaključek

Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, kolikšne so ravni hrupa v vrtcu, in sicer med različnimi dejavnostmi v skupinah otrok 1. in 2. starostnega obdobja in kakšen vpliv ima hrup na sluh vzgojiteljev.

V vzorec smo zajeli 15 vzgojiteljev Vrtca Kočevje, 5 skupin otrok 1. starostnega obdobja in 5 skupin otrok 2. starostnega obdobja. Izbranim vzgojiteljem smo posredovali anketo, kjer nas je zanimalo njihovo mnenje o hrupu med izvajanjem pedagoškega dela in vplivu na njihov sluh.

Vzgojiteljem smo sluh tudi merili, saj so nas zanimale dejanske morebitne poškodbe sluha zaradi hrupa v delovnem okolju. V skupinah 1. in 2. starostnega obdobja smo merili jakost glasnosti oziroma hrup med različnimi dejavnostmi.

Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da večina vzgojiteljev, in sicer 96,7 % meni, da se najvišja jakost hrupa pojavlja med spontano igro otrok, kar so pokazale tudi meritve hrupa. Z meritvami hrupa smo namreč ugotovili, da se v skupinah otrok 2. starostnega obdobja najvišja jakost hrupa, in sicer 89,80 dB(A) pojavi med prosto igro otrok. Ugotovili smo tudi, da enaki delež anketiranih vzgojiteljev meni, in sicer 40 %, da opaža poslabšanje sluha in enaki delež tistih, ki v svojih letih starosti ne opaža poslabšanja sluha. Meritve sluha pa so pokazale, da večina vzgojiteljev ne glede na delovno dobo in starost nima problemov s sluhom oziroma ima normalen sluh. Preverili smo tudi, ali obstajajo razlike v hrupu med skupinami 1. in 2.

starostnega obdobja in ugotovili, da razlike sicer obstajajo, ampak so minimalne. Otroci v skupinah 2. starostnega obdobja so glasnejši med zajtrkom – 83,20dB(A), malico – 83,80 dB(A), prosto igro – 89,80 dB(A) in kosilom – 79,70 dB(A), medtem ko so otroci v skupinah 1. starostnega obdobja glasnejši med vodeno dejavnostjo – 81,20 dB(A).

Menimo, da bi bilo smiselno razširiti vzorec merjenja. Sluh bi bilo smiselno meriti zaporedno z izpolnjevanjem ankete. Pomembno je, da je pri merjenju sluha popolna tišina. Smiselno bi bilo izbrati tudi slušalke. Predlagali bi, da se v bodoče pri merjenju hrupa meri vsako dejavnost 5-krat in da se izbere povprečno vrednost dejavnosti. Predlagali bi tudi, da se pri anketi sprašuje, koliko let poučujejo določeno starostno skupino in se nato meritve sluha in čas poučevanja preverijo. Na podlagi dobljenih podatkov pa se napiše smernice za vzgojitelje in ostale strokovne delavce o smiselnosti zagotavljanja ustrezne glasnosti med vzgojno-izobraževanimi dejavnostmi v vrtcu.

Pomembno je tudi ozaveščanje otrok, in ne le vzgojiteljev in ostalih zaposlenih v vrtcu o škodljivih učinkih hrupa na naše zdravje. Menimo, da bi bilo smiselno, da se na ravni države

(41)

- 30 -

oblikuje projekt o hrupu, ki bi vključeval vse vrtce v Sloveniji. Prva faza projekta bi bila merjenje hrupa, druga analiza podatkov, iz katere bi izhajala tretja faza, in sicer izobraževanje za vzgojitelje o škodljivih učinkih hrupa na zdravje posameznika. Četrta faza bi bila ponovno merjenje hrupa ob izvajanju različnih dejavnosti 1. starostnega in 2. starostnega obdobja. Peta faza bi bila ugotavljanje napredka in spreminjanje prakse. Cilj projekta bi bil ozaveščanje vzgojiteljev in otrok v vrtcu o škodljivih učinkih hrupa na njihovo zdravje in posledično tudi zmanjševanje hrupa.

(42)

- 31 - 9 Viri in literatura

Bilban, M. (2011). Škodljivi učinki hrupa na zdravje. Delo in varnost, LVI (1), 10–29.

Direktiva 2003/10/ES evropskega parlamenta in sveta (2003). Uradni list L 042 (15.02.2003).

Pridobljeno s: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32003L0010 Grbac, O. (2008). Hrup kot pomemben dejavnik tveganja za naše zdravje (Diplomsko delo).

Univerza na Primorskem, Visoka šola za zdravstvo, Izola.

Hrup in akustično okolje v vrtcih (2014). Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Pridobljeno s: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/enboz_marec_2014.pdf Kacjan Žgajnar K., Kukec, A., Fink, R., Oder, M., Bilban, M. (2009). Hrup kot dejavnik tveganja na delovnem mestu vzgojiteljev. V: Problematika hrupa v vrtcih – možnosti ukrepanja.

Vartsvo pri delu, varstvo pred požari in medicina dela: posvet z mednarodno udeležbo.

Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 103–110. Pridobljeno s:

http://www.decibel.si/uploads/datoteke/KacjanZgajnar_Hrup_kot_dejavnik_tveganja_na_delo vnem_mestu_vzgojiteljev.pdf

Kacjan Žgajnar K., Kukec, A., Fink, R., Oder, M., Bilban, M. (2009). Hrup v vrtcih in izpostavljenost pri predšolskih otrocih. V: Problematika hrupa v vrtcih – možnosti ukrepanja.

Vartsvo pri delu, varstvo pred požari in medicina dela: posvet z mednarodno udeležbo.

Ljubljana: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 111–118. Pridobljeno s:

https://www.zf.uni-lj.si/images/ri/publikacije/dan2009/11.pdf

Kovačič D., Kacjan Žgajnar K. (2004). Hrup kot premalo upoštevan dejavnik tveganja v vrtcih.

V: Zbornik referatov. VI. mednarodna konferenca Globalna varnost v Evropi, Varnost v prometu, varnost in zdravje pri delu 2004, Portorož. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, 8.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za znanost in šolstvo. Pridobljeno s:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko- vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf

Marjanovič Umek, L., (ur.). (2001). Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. Obzorja.

Maribor.

(43)

- 32 -

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (2006):

Uradni list RS, št. 1(17). Pridobljeno s: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list rs/vsebina/29434

Problematika hrupa in slabe akustike v vzgojno izobraževalnih ustanovah. (b.d.). Pridobljeno s: http://www.decibel.si/uploads/datoteke/Problematika-hrupa-in-slabe-akustike-v-vzgojno- izobrazevalnih-ustanovah-z.pdf

Tratnik E. (2005). Prenehajte s tem hrupom!. Priročnik z osnovnimi informacijami in navodili.

Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pridobljeno s:

http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/prenehajte-s-hrupom-2009.pdf

Zakon o vrtcih. (2005): Uradni list RS, št. 100. Pridobljeno s: https://www.uradni-list.si/glasilo- uradni-list-rs/vsebina/2005-01-4349?sop=2005-01-

(44)

- 33 - 10 Priloge

Priloga 1 Anketni vprašalnik Spoštovani!

Sem Maksimiljan Vovk, študent predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Unevrze v Ljubljani.

Za potrebe diplomskega dela izvajam raziskavo na temo Analiza glasnosti med izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu.

Anketa je anonimna in zbrani podatki se bodo uporabljali izključno za namen diplomskega dela.

Za sodelovanje se vam vnaprej zahvaljujem!

1. SPOL M / Ž (obkrožite črko)

2. STAROST _______________ (izpolnite)

3. PRIDOBLJENA IZOBRAZBA (obkrožite črko) a) Vzgojitelj/ica predšolskih otrok

b) Diplomirani/a vzgojitelj/ica predšolskih otrok c) Magister/ica profesor/ica predšolske vzgoje

4. ŠTEVILO LET DELOVNE DOBE V VRTCU: _____________ (izpolnite)

5. V SKUPINI KATEREGA STAROSTNEGA OBDOBJA STE VZGOJITELJ?

(obkrožite črko)

a) Prvo starostno obdobje b) Drugo starostno obdobje

6. Koliko se vam je po vašem mnenju skozi leta dela v vrtcu poslabšal sluh?

(obkrožite številko)

1 2 3 4 5

Ni se mi

poslabšal Zelo malo se mi

je poslabšal Malo se mi je

poslabšal Veliko se mi je

poslabšal Popolnoma se mi je poslabšal

7. Pri kateri starosti se vam je po vašem mnenju začel slabšati sluh? ______

(izpolnite)

(45)

- 34 -

8. Kako ste ugotovili, da se vam je poslabšal sluh?

a) Pri pogovoru ste večkrat morali prositi druge, da ponovijo izgovorjeno.

b) Niste razumeli pogovora ali ste ga razumeli drugače kot ostali.

c) V ušesih vam je piskalo, žvižgalo ali šumelo.

d) Imeli ste občasne motnje ravnotežja.

e) Niste zaznali poslabšanje sluha.

9. Koliko so po vašem mnenju leta delovne dobe v vrtcu vplivala na slabšanje vašega sluha? (obkrožite številko)

1 2 3 4 5

Niso vplivala Zelo malo so vplivala

Malo so vplivala

Veliko so vplivala

Popolnoma so vplivala

10. Po koliko letih delovne dobe v vrtcu se vam je, po vašem mnenju začel slabšati sluh? ___________ (izpolnite)

11. Med izvajanjem katerih dejavnosti se, po vašem mnenju pojavlja najvišja jakost hrupa v igralnici? (obkrožite črko)

a) Rutinskih dejavnosti (priprava na zajrtk, malico, kosilo, počitek) b) Vodenih dejavnosti

c) Spontane igre otrok

12. Koliko časa ste med svojim delovnim časom, po vašem mnenju izpostavljeni najvišji jakosti hrupa v igralnici (v urah)? __________ (izpolnite)

(46)

- 35 - Priloga 2 Meritve sluha