MATEJA VOZELJ

(1)

DIPLOMSKO DELO

MATEJA VOZELJ

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

Eksperimentiranje s tehnikami risanja v 1.

vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Beatriz Gabriela Tomši č Č erkez Mateja Vozelj

(3)

»Kar si v življenju najbolj želimo, kot je, denimo, to, da smo srečni, svobodni in vedri, je zlahka doseči tako, da prav to priskrbimo drugim.«

(Ray Lawrence)

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomšič Čerkez, ki me je pri pisanju diplomskega dela strokovno usmerjala. Prav tako brez učencev tretjega razreda Osnovne šole Železniki in njihove učiteljice Antonije ne bi uspela izpeljati raziskovalnega dela. Zato zahvala tudi njim ter vsem mojim za podporo in razumevanje.

(4)

Učenci pri likovni vzgoji ustvarjajo z različnimi likovnimi tehnikami, ki jih postopoma spoznavajo in nadgrajujejo.

V teoretičnem delu predstavim nekaj osnov o risanju, risarske tehnike in različna eksperimentiranja z risarskimi materiali in pripomočki. Pišem tudi o ustvarjalnosti, motivaciji in uspešnosti ter o risarskih pričakovanjih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.

V raziskovalnem delu predstavim učne ure, ki sem jih izvedla v tretjem razredu osnovne šole.

Ugotavljam, kako risanje z manj poznanimi materiali in pripomočki vpliva na motivacijo, ustvarjalnost in uspešnost učencev. S pomočjo analize učnih ur, analize izdelkov in kratkih vprašalnikov za učence ter intervjuja z učiteljico pridem do različnih ugotovitev.

Zanimivi likovni materiali in pripomočki učence zelo pritegnejo k ustvarjanju. Vsake toliko časa si želijo eksperimentiranja, čeprav imajo učenci radi osnovne risarske tehnike. To jih dodatno motivira in spodbudi njihovo ustvarjalnost.

Ključne besede: risanje, risarske tehnike, eksperimentiranje, motivacija, ustvarjalnost, uspešnost

(5)

Children in art classes create in various artistic techniques, which gradually upgrade and learn.

In the theoretical part, I introduce some basics of drawing, drawing techniques and experimenting with different drawing materials and tools. I also write about creativity, motivation, pupil's performance and drawing expectations in the first educational period.

In the research I present lessons that I have carried out in the third grade of primary school. I note how drawing with less familiar materials and devices impacts on motivation, creativity and children performance. Through analysis of lessons, analysis of products and short questionnaires for students and an interview with a teacher I come to different conclusions.

Interesting visual materials and devices attract children to be creative. Once in a while they want to experiment, even though children like basic drawing techniques. This further motivates them and encourages their creativity.

Keywords: drawing, drawing techniques, experimentation, motivation, creativity, pupil's performance

(6)

1 UVOD...1

2 TEORETIČNI DEL ...2

2.2RISARSKETEHNIKE...3

2.2.1 Risanje s svinčnikom...4

2.2.2 Risanje z ogljem...4

2.2.3 Risanje s kredo...5

2.2.4 Risanje s pasteli ...6

2.2.5 Risanje z voščenkami ...6

2.2.6 Risanje z barvnimi svinčniki ...7

2.2.7 Risanje s flomastrom...7

2.2.8 Risanje s tušem ...8

2.2.9 Risanje z brisalcem črnila ...9

2.2.10 Risanje s kemičnim svinčnikom...9

2.2.11 Risanje s tempera barvami ...10

2.2.12 Praskanka ...10

2.2.13 Enobarvna izpiranka – luščenka...11

2.2.14 Frotaž...11

2.3EKSPERIMENTIRANJEZRISARSKIMITEHNIKAMI...12

2.3.1 Risanje z brisalcem na različna črnila...12

2.3.2 Risanje z ogljem...13

2.3.3 Risanje z limonovim sokom...13

2.3.4 Risanje z naravnimi tekočinami...14

2.3.5 Risanje z lužilom za les ...15

2.3.6 Risanje s prstno barvo ...15

2.3.7 Risanje z raztopino vode, tuša in aspirina ...16

2.3.8 Risanje z radirko...16

2.3.9 Rezervaš s tušem in tempero...17

2.2.10 Rezervaš z lepilom in vodotopnimi flomastri ...17

2.4UČNINAČRTINLIKOVNETEHNIKE...18

2.5USTVARJALNOST ...19

2.6MOTIVACIJA...21

2.7USPEŠNOST...22

3 RAZISKOVALNI DEL ...24

3.1PREDSTAVITEVRAZISKOVALNEGAPROBLEMA...24

3.2NAMEN IN CILJ...24

3.3RAZISKOVALNA VPRAŠANJA...24

(7)

3.4.3 Postopki zbiranja podatkov ...25

3.4.4 Postopki obdelave podatkov ...28

3.5REZULTATIININTERPRETACIJA...28

3.5.1 ANALIZA 1. UČNE URE ...34

4 POVZETEK REZULTATOV...92

5 SKLEP...93

6 LITERATURA IN VIRI...94

KAZALO SLIK

RISBA 1:PABLO PICASSO:PORTRET SYLVETTE DAVID,1954.VIR:... 2

RISBA 2:PRIMER RISANJA S SVINČNIKOM.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 4

RISBA 3:PRIMER RISANJA Z OGLJEM.AVTOR:PETER GOLOBAR... 5

RISBA 4:PRIMER RISANJA S KREDO.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 5

RISBA 5:PRIMER RISANJA Z OLJNIMI PASTELI.VIR:Č_{ERKEZ IN}TACAR,2010, STR.15 ... 6

RISBA 6:PRIMER RISANJA Z VOŠČENKAMI.AVTOR: UČENEC TRETJEGA RAZREDA... 6

RISBA 7:PRIMER RISANJA Z BARVNIMI SVINČNIKI.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 7

RISBA 8:PRIMER RISANJA S FLOMASTROM.AVTORICA:ANJA KLEMENČIČ... 7

RISBA 9:PRIMER RISANJA S TUŠEM.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 8

RISBA 10:PRIMER RISANJA Z BRISALCEM.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 9

RISBA 11:PRIMER RISANJA S KEMIČNIM SVINČNIKOM.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 9

RISBA 12:PRIMER RISANJA S TEMPERA BARVAMI.AVTOR: UČENEC TRETJEGA RAZREDA... 10

RISBA 13:PRIMER PRASKANKE.VIR:DUH IN VRLIČ,2003, STR.47... 10

RISBA 14:PRIMER ENOBARVNE IZPIRANKE.VIR:DUH IN VRLIČ,2003, STR.47... 11

RISBA 15:PRIMER FROTAŽA.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 11

RISBA 16:PRIMER RISANJA Z BRISALCEM ČRNILA NA RAZLIČNA ČRNILA.VIR:ČERKEZ IN TACAR,2012, STR.20... 12

RISBA 17:PRIMER RISANJA Z OGLJEM ZMEŠANEGA Z VODO.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 13

RISBA 18:PRIMER RISANJA Z LIMONOVIM SOKOM.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 13

RISBA 19:PRIMER RISANJA S KAVO.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 14

RISBA 20:PRIMER RISANJA S SOKOM RDEČE PESE.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 14

RISBA 21:PRIMER RISANJA Z LUŽILOM ZA LES.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 15

RISBA 22:PRIMER RISANJA S PRSTNO BARVO.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 15

RISBA 23:PRIMER RISANJA Z RAZTOPINO VODE, TUŠA IN ASPIRINA.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 16

RISBA 24:PRIMER RISANJA Z RADIRKO.AVTORICA:MATEJA VOZELJ... 16

RISBA 25:PRIMER REZERVAŠA S TUŠEM IN TEMPERO.VIR:Č_{ERKEZ IN}TACAR,2012, STR.37 ... 17

RISBA 26:PRIMER REZERVAŠA Z LEPILOM IN VODOTOPNIMI FLOMASTRI.VIR:Č_{ERKEZ IN}TACAR,2012, STR.39... 17

RISBA 27:LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA... 36

(8)

RISBA 30:LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA... 39

RISBA 39:LIKOVNI IZDELKI UČENKE TRETJEGA RAZREDA... 57

RISBA 51:ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE... 82

RISBA 52:USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE... 83

RISBA 53:MANJ USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE... 84

RISBA 54:ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE... 85

RISBA 55:USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE... 86

RISBA 56:MANJ USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE... 87

RISBA 57:ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ TRETJE UČNE URE... 88

RISBA 58:USPEŠEN IZDELEK IZ TRETJE UČNE URE... 88

(9)

GRAF 1:ŠTEVILO UČENCEV... 44

GRAF 2:SI ŽE KDAJ PREJ RISAL/-A Z BRISALCEM NA TAK NAČIN? ... 44

GRAF 3:KAKO TI JE BILA DANES VŠEČ URA LIKOVNE VZGOJE?... 45

GRAF 4:KAKO SI ZADOVOLJEN Z IZDELKOM? ... 45

GRAF 5:KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI Z BRISALCEM PO RAZLIČNIH ČRNILIH? ... 46

GRAF 6:SI ŽE KDAJ PREJ IZDELOVAL IZPIRANKO?... 61

GRAF 9:KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI S TEMPERA BARVAMI IN S TUŠEM? ... 62

GRAF 10:SI ŽE KDAJ PREJ RISAL/-A Z LIMONOVIMSOKOM?... 74

GRAF 13:KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI Z LIMONOVIM SOKOM?... 75

GRAF 14:KATERA URA LIKOVNE VZGOJE TI JE BILA NAJBOLJ VŠEČ? ... 76

GRAF 15:S KATERIMI MATERIALI UČENCI NAJRAJE USTVARJAJO.VSAK JE OBKROŽIL TRI. ... 78

GRAF 16:KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI PRVI UČNI URI?... 78

GRAF 17:KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI DRUGI UČNI URI? ... 79

GRAF 18:KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI TRETJI UČNI URI?... 79

GRAF 19: KAKO JIM JE BILO VŠEČ RISATI Z MANJ POZNANIMI LIKOVNIMI MATERIALI?... 80

GRAF 20:KATERA LIKOVNA TEHNIKA JIM JE NAJLJUBŠA? ... 80

GRAF 21:KAJ JE UČENCE BOLJ PRITEGNILO?LIKOVNI MOTIV ALI LIKOVNA TEHNIKA?... 81

(10)

1 UVOD

Risanje oz. puščanje različnih sledi z risali je prvo ustvarjanje otrok. Je osnova za vse nadaljnje likovno izražanje. Že kot malčki spoznajo osnovne likovne materiale, kot so barvice, flomastri in voščenke, s katerimi najprej rišejo.

Učencem so likovne tehnike s področja risanja najbližje, kajti so osnova likovnega izražanja in izhodišče za spoznavanje ostalih tehnik pri drugih likovnih področjih.

Pri likovni vzgoji obstaja zelo veliko likovnih tehnik, ki zajemajo vseh pet likovnih področij.

Vse te predvidene likovne tehnike pa je potrebno čim bolj obdelati. Z menjavanjem likovnih tehnik lahko ustvarimo zelo pester in zanimiv likovni pouk (Pibernik, 2006).

Veliko je tehnik, ki naj bi jih učenci skozi celotno likovno izobraževanje spoznali, le-te pa lahko učitelj nadgradi, če je samoiniciativen in želi učencem ponuditi več. Eksperimentiranje z likovnimi materiali in orodji zelo vpliva na učenčevo motivacijo in ustvarjalnost. Vsaka novost pritegne pozornost, kateri sledi navdušenje ali pa nezanimanje. Pri likovni vzgoji ima učitelj možnost izbire likovnih materialov in pripomočkov, zato je tudi od njega odvisno, koliko učence spodbudi k ustvarjalnemu in uspešnemu likovnemu izražanju.

V diplomskem delu se usmerjam na področje risanja in na spoznavanje manj poznanih materialov in pripomočkov. Ugotavljam učenčevo motivacijo, uspešnost in ustvarjalnost na podlagi sodelovanja pri pouku in njihovih izdelkov. Prav tako v raziskavo vključim anketne vprašalnike, ki jih učenci dobijo po vsaki končani uri, ter intervju z učiteljico, ki potrdi moje ugotovitve.

(11)

2 TEORETIČNI DEL 2.1 RISANJE

Bagnall se sprašuje o risanju, kaj je to, ali je to že umetnost, zakaj si ljudje želimo risati in podobno. Pravi, da imajo vsi majhni otroci risarski in slikarski talent, ki ga med odraščanjem zgubijo. Kajti otroci se ustvarjanja lotijo brezskrbno, rišejo le bistveno, popolnost jim ni pomembna. Med šolanjem pa otrok izgubi to, ker ga učijo, kaj je prav in kaj narobe, ga navajajo na perfekcionizem (Bagnall, 1995). Sama menim, da kot učitelj lahko vplivaš na učenčevo ustvarjalnost in ne učiš učenca, kaj in kako naj dela, pač pa da ga samo usmerjaš in mu tudi dovoliš svobodno ustvarjanje, s katerim se tako likovno kot osebnostno razvija.

Risba je rezultat risanja, je upodobitev nekega motiva s pikami in črtami. Kot umetniško delo jo lahko pogosto najdemo v moderni umetnosti. Brez problema jo lahko enako vrednotimo kot kiparska in slikarska dela (Pibernik, 2006).

Risba 1: Pablo Picasso: Portret Sylvette David, 1954. Vir:

http://www.wikipaintings.org/en/pablo-picasso/portrait-of-sylvette-david-1954-1

(12)

Najpomembnejši del likovne vzgoje je likovno izražanje učencev. Učitelj in prav tako ostali odrasli morajo biti pri tem previdni, koliko posegajo v ustvarjanje otrok. Pomagamo jim pri tehničnih, oblikovnih in praktično-organizacijskih problemih (Duh in Vrlič, 2003).

Risanje je osnova, kako likovne ideje in zamisli prenesemo v vidno obliko. Pri tem uporabljamo osnovna likovna elementa, linijo in točko. Te se razlikujejo po velikosti, obliki in smeri. Z nizanjem črt nastajajo svetle ali temne ploskve – odvisno od gostote nizanja črt. Riše se lahko prostoročno ali s pripomočki, tako nastanejo različne črte.

Za risanje uporabljamo suhi in tekoči material. Pri nekaterih tekočih še ustrezne pripomočke.

Po materialu poimenujemo tudi risarske tehnike (Čerkez in Tacar, 2010).

2.2 RISARSKE TEHNIKE

Učenci z vsakim likovnim izražanjem izpopolnjujejo poznavanje postopkov za likovne tehnike. Ko jih že dobro obvladajo, lahko že samostojno in svobodno ustvarjajo naprej in tehnike tudi kombinirajo. Učitelj naj jih spodbuja pri raziskovanju novih materialov. A na koncu je pomembno, da jim poda povratno informacijo o uspešnosti in ustvarjalnosti njihovega dela (Tacol, 2003).

Da učenci spoznajo materiale in tehnike, da razvijajo svoje zmožnosti in spretnosti, da spoznavajo vsebine iz likovno teorijo, potrebujejo čim več praktičnega dela. Zato je največ časa namenjenega stvarnemu delu učencev z likovnimi materiali, pripomočki in orodji (Pibernik, 2006).

Poznamo suhe in mokre tehnike oz. suhe in tekoče risarske materiale. Po materialu tudi poimenujemo določene risarske tehnike. V nadaljevanju bom najprej predstavila osnovne risarske tehnike, nato pa še eksperimentiranje z risarskimi tehnikami oz. manj poznane risarske materiale in orodja. Večji del opisa tehnik sem povzela po M. Duhu in T. Vrliču (2003) ter B. TomšičČerkez in B. Tacar (2010/12).

(13)

2.2.1 Risanje s svin č nikom

Za risanje so primerni mehki svinčniki, ki so označeni s črko B in številko od 1 do 9. HB je srednje trd. S svinčnikom rišemo črtne risbe in risbe s številnimi risarskimi podrobnostmi ter risbe, kjer polnimo manjše površine s teksturo. Risbo čim manj radiramo, ne smemo pa narisanega mazati s prsti. Z različno močnim pritiskanjem dobimo različno intenzivne črte.

Podlage za risanje s svinčnikom so vse vrste papirja (Duh in Vrlič, 2003). Prav tako pa lahko s svinčnikom rišemo na tkanino, les, keramično ploščo …

Risba 2: Primer risanja s svinčnikom. Avtorica: Mateja Vozelj

2.2.2 Risanje z ogljem

Z mehkim ogljem rišemo na večje površine, ki jih potem lahko obdelamo z radiranjem, brisanjem s prsti ali krpicami. Pri tej tehniki učenci popravljajo risbo in po želji vedno znova brišejo narisano. Tako spoznavajo nov način likovnega izražanja, svetlenje temnih površin.

Pri risanju na večje formate jim ponudimo debelejše in močnejše kose risarskega oglja, ki ga uporabljajo tako, da rišejo s konico oz. tako, da polnijo ploskev s ploskim delom. Omogoča risanje različno intenzivnih črt. Z ogljem rišejo na rahlo hrapav papir – risalni list, pak papir, karton, lepenko. Da risbo utrdimo in zaščitimo, jo na koncu fiksiramo z fiksativom. (Duh in Vrlič, 2003). Lahko ga naredimo tako, da zmešamo lepilo za les na vodni osnovi z vodo v razmerju 1 : 3. Tega vlijemo v posodo z razpršilom. Fiksiramo lahko tudi z lakom za lase in z mlekom. (Čerkez in Tacar, 2010).

(14)

Risba 3: Primer risanja z ogljem. Avtor: Peter Golobar

2.2.3 Risanje s kredo

Poznamo navadne krede in risalne krede. Navadne so po strukturi med ogljem in svinčnikom.

Risalne krede pa so rahlo trše od oglja in so v odtenkih rjave, črne in sive barve. Krede puščajo rahlo zamegljeno, prašno sled. Tudi te risbe na koncu fiksiramo. Šolska kreda je za risanje po papirju manj primerna, je pa zato primernejša za na asfalt (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 4: Primer risanja s kredo. Avtorica: Mateja Vozelj

(15)

2.2.4 Risanje s pasteli

Pastele ločimo glede na to, iz česa so narejeni. Suhi pasteli so trši od oglja, so posebne risalne krede, oljni pasteli so narejeni z lanenim oljem in akvarelni so vodotopni.

Vse pastele lahko dobimo v različnih barvnih odtenkih in so v obliki okroglih oz. pravokotnih paličic. Suhe pastele je potrebno fiksirati, drugače ne obstanejo (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 5: Primer risanja z oljnimi pasteli. Vir: Čerkez in Tacar, 2010, str. 15

2.2.5 Risanje z voš č enkami

Voščenke so mehek material, narejene so iz voska. So različnih barv in debelin, po navadi imajo širšo konico. Z večjim pritiskom rišemo, močnejše so črte. Podlaga, na katero rišemo, se vidi, kajti voščenke niso prekrivne. Z njimi lahko tudi slikamo in pri tem mešamo barve.

Do tega učinka pridemo z rahlim nalaganjem, z risanjem ene barvne voščenko čez drugo barvno voščenko (Pibernik, 2006).

Risba 6: Primer risanja z voščenkami. Avtor: učenec tretjega razreda

(16)

2.2.6 Risanje z barvnimi svin č niki

Z barvnimi svinčniki učenci najraje barvajo, zato je pri risanju pomembno, da uporabimo omejeno število barv in s tem preprečimo izpolnjevanje celotnih površin. Črte so različno intenzivne, odvisno od moči pritiska. Rišemo lahko na vse vrste podlage, kot so: gladek in hrapav papir, lepenka, karton (Čerkez in Tacar, 2010). Je enostaven material in učencem oz.

že majhnim otrokom najbolj poznan.

Risba 7: Primer risanja z barvnimi svinčniki. Avtorica: Mateja Vozelj

2.2.7 Risanje s flomastrom

Flomastri imajo različno velikost in obliko konice. Črta od flomastra je enakomerna in enako intenzivna ne glede na moč pritiskanja. Flomaster je primeren za črtno risanje, ne pa za barvanje večjih površin. Pri risanju uporabljamo temne flomastre in po možnosti vsaj dva z različno debelo konico. Rišemo na gladke in bele liste. Format prilagajamo debelini flomastra (Duh in Vrlič, 2003). Pri risanju s flomastrom moramo upoštevati, da barva hitro hlapi, zato jih moramo po uporabi takoj zapreti, da se ne izsušijo (Pibernik, 2006).

(17)

2.2.8 Risanje s tušem

Tuš je likovni material, ki ga v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ne uporabljajo pogosto, čeprav lahko z njim ustvarjamo najrazličnejše izdelke. Lahko rišemo na suhi podlagi, lahko na mokri. Uporabimo lahko različna risala, kot so trska in trstika, tanjši čopič, kovinska peresa, gosja peresa. Pri risanju s tušem moramo poskrbeti za ustrezno zaščito delovne površine in otrok, kajti tuš se težko odstrani.

Risanje s trsko in tušem:

Ko rišemo s trsko, nastala črta vse bolj slabi. Učenci pomembnejše dele rišejo s temno, drugo pa s svetlejšo črto.

Risanje s peresom in tušem:

Ta tehnika zahteva dokaj razvite motorične spretnosti. Primerna je izključno za risanje črtnih motivov. Polnjene površin s peresom ni primerno, razen kadar gre za manjše površine z izrazito črtno strukturo.

Risanje s čopičem:

Je zelo enostavna tehnika, saj s čopiči lahko zapolnjujemo večje površine.

Lavirana risba:

Pomeni, da tuš mešamo z vodo. Lahko s tušem in z risalom rišemo na moker papir, kjer se tuš razliva. Riše se lahko na predhodno zmočen papir, lahko se ga moči sproti, in le delno.

Drugi način je delo s paleto. Tu učenci zmešajo tuš in vodo na posebej pripravljenih belih podlagah, ki ne vpijejo vode. Mlajši učenci mešajo v lončkih. Bolj kot redčijo, svetlejši je tuš za risanje (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 9: Primer risanja s tušem. Avtorica: Mateja Vozelj

(18)

2.2.9 Risanje z brisalcem č rnila

Z brisalcem rišemo na s črnilom pobarvano površino, pri čemer dobimo negativno risbo, saj na temni podlagi nastajajo bele oz. svetle črte (Duh in Vrlič, 2003).

Gre za odstranjevanje barve oz. črnila. Širina in značilnost črt sta odvisni od brisalca, kakšno obliko konice ima. Lahko se jih uporabi več, da nastanejo tanjše in širše črte (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 10: Primer risanja z brisalcem. Vir: Čekez in Tacar, 2010, str. 22

2.2.10 Risanje s kemi č nim svin č nikom

S kemičnim svinčnikom rišemo tanjše črte, ki se kasneje ne dajo izbrisati, so enakomerno debele in enakomerno intenzivne. Kemični svinčniki so vodoodporni in različnih barv.

Primerni so za risanje na manjši format (Čerkez in Tacar, 2010).

(19)

2.2.11 Risanje s tempera barvami

Učenci imajo včasih težave pri risanju s tempera barvami, ker hitro zaidejo na slikanje. Pri risanju uporabljamo rahlo razredčeno tempero in trše čopiče (Duh in Vrlič, 2003). Pogosto se s svetlo tempero barvo riše na temno podlago.

Risba 12: Primer risanja s tempera barvami. Avtor: učenec tretjega razreda

2.2.12 Praskanka

Dva načina sta, kako pripravimo podlago za črtno praskanko. Prvi je, da bel papir učenci pobarvajo s svečo ali voščenkami, nato pa čez vse skupaj nanesejo črn tuš, kateremu je dodano milo ali kapljica detergenta. Pri drugem načinu pa skupaj zmešamo jajčni rumenjak s temno tempera barvo. To nanesejo na čim bolj gladek papir. Ko se posuši, praskajo s trskami, koščki glavnika, zobotrebci, paličicami. Nastane negativna svetla risba na temni podlagi (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 13: Primer praskanke. Vir: Duh in Vrlič, 2003, str. 47

(20)

2.2.13 Enobarvna izpiranka – luš č enka

Učenci z nerazredčeno tempera barvo narišejo risbo na manjši format. Ko se posuši, nanesejo črn tuš. Ko se tudi ta posuši, sperejo pod tekočo vodo. Pojavi se osnovna, s tempero narisana risba s temnim ozadjem (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 14: Primer enobarvne izpiranke. Vir: Duh in Vrlič, 2003, str. 47

2.2.14 Frotaž

Učenci na razgibane površine polagajo tanjši papir in po njem drgnejo z risalom. Uporabljajo se voščenke, mehki svinčniki, oglje, krede. Pri tem delu učenci spoznajo različne teksture, površine in njihove lastnosti (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 15: Primer frotaža. Avtorica: Mateja Vozelj

(21)

2.3 EKSPERIMENTIRANJE Z RISARSKIMI TEHNIKAMI

Pri metodi eksperimentiranja gre za raziskovanje novih likovnih tehnik – materialov in pripomočkov. Pomembno je, da damo otroku čas, da pride sam do različnih spoznanj.

Bagnall trdi, da v likovnem izražanju ni meja. Pomembno je naše veselje in interes ter zadovoljstvo z rezultatom. Le ozreti se je potrebno naokoli, videti, preizkusiti, dodelati, uporabiti – se pravi eksperimentirati (Bagnall, 1995).

2.3.1 Risanje z brisalcem na razli č na č rnila

Brisalec briše le modro črnilo. Obstajajo pa črnila različnih barv. Nekaterih sploh nič ne zbriše, na drugih pa pusti sled druge barve, svetlejše. Učenci lahko eksperimentirajo, kakšne črte nastanejo na različnih črnilih. Lahko pa narišejo »nevidno risbo«, tako da najprej z brisalcem narišejo določen motiv, nato pa ga prebarvajo s črnilom. Čez nekaj sekund se bo pojavila risba (Čerkez in Tacar, 2012).

Risba 16: Primer risanja z brisalcem črnila na različna črnila. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 20

(22)

2.3.2 Risanje z ogljem

Majhne koščke oglja lahko zmešamo z vodo in nato rišemo. Nastanejo mehkejši, zabrisani toni črt.

Risba 17: Primer risanja z ogljem zmešanega z vodo. Avtorica: Mateja Vozelj

2.3.3 Risanje z limonovim sokom

Čar limonine risbe je,da rišemo motiv, ne da bi ga na začetku videli, ker je tako svetle barve – zato to tehniko poimenujemo tudi skrita risba. Da se risba razkrije, je potrebno likanje, ki zažge limonov sok, in nastane risba z rjavimi črtami. Enak učinek bi bil z mlekom (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 18: Primer risanja z limonovim sokom. Avtorica: Mateja Vozelj

(23)

2.3.4 Risanje z naravnimi teko č inami

Za likovno ustvarjanje lahko uporabimo katerikoli material, ki prvotno ni namenjen temu. To so lahko naravne tekočine – vino, čaj, kava, voda, v kateri se je prej kuhala rdeča pesa ali čebula. Uporabimo pripomočke, kot so čopič, trska, pero. Podlaga je trši papir, ki ga lahko zmočimo, da pride do prelivanja oz. različnih črt, ali pa pustimo suho (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 19: Primer risanja s kavo. Avtorica: Mateja Vozelj

Risba 20: Primer risanja s sokom rdeče pese. Avtorica: Mateja Vozelj

(24)

2.3.5 Risanje z lužilom za les

Lužilo je premazno sredstvo, ki poudari in olepša naravno strukturo lesa. Brez problema pa ga lahko uporabimo tudi za risanje. Ima zelo izrazit vonj, zato ga verjetno v šoli tudi ne uporabljajo veliko. Težko ga je sprati z oblačil. Primeren je za ustvarjanje v zunanjem okolju in za risanje po lesu. Lužilo se nekoliko razliva po površini (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 21: Primer risanja z lužilom za les. Avtorica: Mateja Vozelj

2.3.6 Risanje s prstno barvo

Še čisto malemu otroku moramo ponuditi barve za risanje s prsti. Otroci v tem uživajo. Je enostavna tehnika in hkrati zelo ustvarjalna, zato je primerna za vse starosti otrok.

Risba 22: Primer risanja s prstno barvo. Avtorica: Mateja Vozelj

(25)

2.3.7 Risanje z raztopino vode, tuša in aspirina

Zmešamo vodo, tuš in aspirin. Aspirin loči pigment od vode in tako dobimo vodo s črnimi delci.

Risba 23: Primer risanja z raztopino vode, tuša in aspirina. Avtorica: Mateja Vozelj

2.3.8 Risanje z radirko

Pri tej enostavni tehniki, ki jo lahko poimenujemo kar radiranka, gre za odstranjevanje materiala – barvnega svinčnika, risarske krede, svinčnika ali oglja. Učenci uporabijo mehko ali trdo radirko, odvisno, kakšen učinek želijo dobiti. Pri uporabi oglja in krede, risbo na koncu še fiksiramo z lakom za lase (Čerkez in Tacar, 2012).

Risba 24: Primer risanja z radirko. Avtorica: Mateja Vozelj

(26)

2.3.9 Rezervaš s tušem in tempero

Je različica izpiranke, pri kateri uporabimo belo tempero in tempero katerekoli barve, ter tuš.

Izdelek je kombinacija treh risb, ki se prekrivajo. Najprej narišemo risbo s tušem, nato risbo z belo tempero in nazadnje še s tempero druge barve. Vmes se mora vse sušiti. Na koncu cel list prebarvamo s tušem in, ko se še ta posuši, ga z vodo izperemo. Ker papir vpija tuš, se ta ne bo spral. Kjer je tuš na temperi, pa se bo, ker je tempera sestavljena iz delcev pigmenta in polnila, kar prepreči, da bi papir vpil tuš (Čerkez in Tacar, 2012).

Risba 25: Primer rezervaša s tušem in tempero. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 37

2.2.10 Rezervaš z lepilom in vodotopnimi flomastri

Je kombinirana tehnika, kjer uporabimo vodotopne flomastre in lepilo za les. Učenci najprej s flomastri narišejo risbo, nato pa s čopičem nanesejo lepilo na želene dele risbe. Ko se ta posuši, speremo z vodo. Sprani deli bodo svetlejši. Tam kjer je lepilo, voda ne spere flomastrov (Čerkez in Tacar, 2012).

Risba 26: Primer rezervaša z lepilom in vodotopnimi flomastri. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 39

(27)

2.4 U Č NI NA Č RT IN LIKOVNE TEHNIKE

Učni načrt za likovno vzgojo

Učiteljeva strokovnost, pedagoško-psihološka izobrazba in ustvarjalnost vpliva na učinkovitost učnega procesa. Učitelj mora pripraviti tak učni proces, da se učenci celostno likovno razvijajo – emocionalno, socialno, usvajajo znanje o likovnih pojmih ter razvijajo ročne spretnosti. Pri tem mu pomaga učni načrt, ki natančno opisuje, katere cilje, pojme, probleme naj učenci dosežejo v vzgojno-izobraževalnem obdobju (Tacol, 2003).

Pričakovanja v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju so:

da se učenec spontano, doživeto in igrivo likovno izraža;

da učenec samostojno reši likovne naloge na ploskvi in v prostoru;

da izkazuje sposobnost opazovanja in v likovni izdelek vnaša podrobnosti;

da uporabi obravnavane likovne materiale in orodja;

da učenec v likovnih izdelkih izkazuje poznavanje in razumevanje obravnavanih likovnih pojmov;

da pridobljena likovna znanja in spretnosti povezuje z vsebinami drugih predmetov.

Vir:

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U N_likovna_vzgoja.pdf)

V prvih treh razredih osnovne šole je predmetu likovne vzgoje namenjenih po 70 ur. To pomeni dve uri na teden, ki se po navadi izvajajo v blok urah. Področju risanja je v prvem razredu namenjenih 16 – 17 ur, v drugem in tretjem pa 15 – 16 ur.

(28)

Kaj učenci razvijajo v posameznih razredih na področju risanja:

Prvi razred

Učenci spoznajo likovne pojme: pika, črta, vrste črt, risala, sledi risala, risba, risanje.

V prvem razredu gre za poznavanje pojmov risanje, risba, risarski format ter prepoznavanje pojmov umetniško delo, razstava, razstavni prostor in galerija.

Drugi razred

Učenci razlikujejo naslednje pojme: točka, črta, ravna črta, narisana z ravnilom, sproščena črta, sklenjena in nesklenjena črta, risalna ploskev, risanje od celote k posameznostim, trdi in tekoči risarski materiali in njihovi pripomočki, svetla in temna črtna ploskev, nizanje črt.

Vedo, kaj je ilustracija in kdo ilustrator.

Tretji razred

Učenci v tretjem razredu imajo zelo razvito domišljijo in likovni spomin, zato so pri likovnem izražanju bolj svobodni in samostojni.

Učenci znajo opredeliti naslednje pojme: črta (vse značilnosti črt) in risba. Pri likovnem izražanju utrjujejo trde in tekoče risarske materiale, risanje od celote k posameznostim, format risbe in pojme o črtnih ploskvah (Duh in Vrlič, 2003).

2.5 USTVARJALNOST

Beseda ustvarjalnost ima zelo pozitiven prizvok. Vsak si želi biti ustvarjalen oz. nikogar ni, ki si tega ne bi želel. A dejstvo je, da je vsak človek ustvarjalen, eden manj in drugi bolj.

Ustvarjalnost nima velike povezave z uspešnostjo, lahko pa nanjo vpliva zelo pozitivno oz.

koristno.

V procesu likovne vzgoje mora učitelj dobro poznati tudi razvoj likovno-ustvarjalnih sposobnosti učencev, zato je potrebno poznavanje zakonitosti iz psihologije ustvarjalnosti (Karlavaris, 1991).

(29)

Razlikujemo med ustvarjalnimi procesi in spodbudami zanje. Torej dejavniki, ki ustvarjalnost omogočajo, in dejavniki, ki ustvarjalnost spodbujajo.

Karlavaris je na osnovi dela psihologa Guilforda obdelal naslednje kreativne faktorje:

Originalnost

Zanima nas individualno občutljivo zaznavanje ter originalne rešitve avtorja, ki se kažejo kot nepričakovane, brez tujih vplivov, torej individualne in originalne.

Fleksibilnost

Gre za prožnost mišljenja in divergentno mišljenje. Navajanje različnih idej, rešitev in zmožnost prestrukturiranja likovnega problema.

Občutljivost za likovne probleme

Kaže se v občutljivosti, doživljanju in jasnosti interpretacije likovnega problema. Gre za sposobnost razločevanja bistvenega od nebistvenega.

Redefinicija

Sposobnost, da neko spoznanje lahko uporabimo na nov, drugačen način.

Fluentnost

Tekočnost se kaže v motorični spretnosti pri realizaciji ideje. Bogastvo novih idej in odkrivanje novih rešitev.

Elaboracija

Gre za planiranje raziskovanja in strukturiranje rezultatov – razgradnja idej in sam izbor najboljše ideje (Karlavaris, 1991).

Da se razvija likovna ustvarjalnost, je potrebna pravilna organizacija procesa.

Strokovnjaki so likovni ustvarjalni proces razdelili na naslednje faze:

• Preparacija je faza učenja, v kateri spoznavamo problem in zbiramo možne rešitve.

• Inkubacija je faza igre, v kateri nastopi improvizacija – možne rešitve ob aktiviranju intuicije.

• Iluminacija je faza ustvarjanja, kjer pridemo do rešitve.

• Realizacija je faza dela, kjer ustvarjamo in končamo delo.

• Verifikacija je faza vrednotenja, kjer vrednotimo dosežene rezultate.

(Duh in Vrlič, 2003).

(30)

Ustvarjalnega učenca lahko poimenujemo kar raziskovalec, saj zbira nove ideje, izraža različne izkušnje in osvobaja lastna čustva (Tacol, 1999). Pri likovni vzgoji se ustvarjalnost učencev še posebej dobro opaža. Moramo pa upoštevati tudi dejstvo, da je pri ustvarjalnosti pomembna tudi ustrezna motivacija.

2.6 MOTIVACIJA

Motivacija je dejavnik, ki nas spremlja v vsakdanjem življenju na vseh področjih. Ima zelo velik pomen, kajti vpliva na naše zadovoljstvo, uspehe in dosežke, na male in velike osebne želje. Je gonilo, ki nas vleče naprej ali nazaj.

Poznamo več definicij motivacije, a bistvo vseh je naslednje:

»Motivacija je proces vzbujanja človekove dejavnosti, njenega usmerjanja na določene predmete, da bi se dosegli določeni cilji. Motivi so gibalne sile, ki dejavnosti izzivajo, krepijo in usmerjajo v cilje …« pravi Berce Golobova (1993). Juriševičeva pa pravi: »Učna motivacija je psihološki proces, v obliki različnih motivacijskih sestavin (interesi, atribucije, samopodoba, cilji, zunanje spodbude, vrednote) energetizira učni proces tako, da ga najprej aktivira, nato pa bolj ali manj zavestno usmerja do zaključka učne naloge oz. učnega cilja.«

(2012).

V šoli je motivacija bistvenega pomena, kajti vpliva na uspešno delo v razredu. Vseh učencev ne motivirajo iste stvari, zato je naloga učitelja, da spozna in ve, kaj je učencem všeč in kako učno uro popestriti, da bodo vsi zadovoljni in bodo odnesli od ure kar se da veliko.

Likovna vzgoja pa je predmet, ki že sam po sebi v prvi triadi motivira skoraj vse učence za likovno ustvarjanje., kajti v primerjavi z učenci predmetne stopnje jo ti jemljejo bolj kot igro in se ne obremenjujejo s previsokimi zahtevami. (Duh in Vrlič, 2003)

Je pa res, da močna motivacija lahko do neke mere nadomesti manjše likovne zmožnosti pri manj nadarjenih učencih. Pri reševanju takih nalog, ki niso pretežke, pa zato zahtevajo večjo vztrajnost (Tacol, 1999).

(31)

Poznamo notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja se navezuje na pohvale, notranja pa na samega posameznika in njegovo željo po likovnem izražanju. Učence motivirajo likovni motivi, ravno prav težavne likovne naloge, likovne tehnike, uporaba različnih medijev, dinamično prepletanje likovnih področij …

Pri notranji motivaciji imajo bistven pomen interesi, katere pa Renningerjeva deli na individualne in situacijske interese. Individualni so mišljeni stabilni, vrednostni in predani interesi, situacijski pa trenutni, ki jih sproži nek zunanji dogodek ali vsebina (Juriševič, 2012).

Pri pouku tako učitelj neprestano spodbuja situacijske interese, kajti to lahko doseže pri vseh učencih, spodbuditi individualne interese pa je vseeno malo težje pri vseh učencih naenkrat.

2.7 USPEŠNOST

Prvi pojem, ki ga lahko povežemo s šolo, je uspeh oz. uspešnost. Ko se izobražujemo, je pomembno, kako uspešni smo, ker se na podlagi tega lahko ustrezno naprej izobražujemo in postanemo po poklicu tisto, kar nam naš uspeh in sposobnosti omogočajo.

Uspešnost učencev pri likovni vzgoji je odvisna od učnih postopkov in jasno postavljenih ciljev. Od načina, kako to učitelj metodično nazorno predstavi, je potem odvisen tudi uspeh učencev (Pibernik, 2006).

Učenci imajo različno razvito psihomotorično, afektivno in kognitivno področje. Nekateri imajo dobro razvito fino motoriko, zato so njihovi izdelki natančni in pravilno izvedeni. To se opazi predvsem pri izvajanju likovne tehnike. Afektivno področje vpliva na likovno izražanje.

Nekateri učenci so zelo svobodni, drugi pa zelo zaprti pri izražanju likovnega motiva.

Nekateri so boljši pri izražanju domišljijskih motivov, drugi pri doživljajskih, tretji pri izražanju opazovanega motiva in četrti pri izražanju motiva po spominu. Pri kognitivnem področju je bistvo dojemanje likovnih pojmov in novih spoznanj, kar tudi vsak posameznik hitreje ali počasneje usvoji. Vse te razvite sposobnosti in spretnosti, katerih razvoj je pogojen tudi s starostjo, vplivajo na učenčevo uspešnost.

(32)

Učenec je uspešen, ko dosega minimalne standarde znanja, ki jih določa učni načrt likovne vzgoje. Pomembno je, da učitelj zna pri vsakem učencu razbrati usvojene vzgojne in izobraževalne cilje. Pri vrednotenju izdelka so pomembni tudi učenci, da znajo kritično vrednotiti lastne in sošolčeve izdelke, kajti s tem razvijajo sposobnosti na socialnem področju.

Skozi celoten učni proces lahko opažamo, kako uspešen je učenec v določenih etapah likovnega procesa. Zato je pomembno sprotno opazovanje in tudi beleženje, da lažje določimo napredek, trud in uspeh učenca.

Pomembno je, da učitelj pozna posebnosti in lastnosti učencev in temu primerno prilagodi pouk. Mora biti fleksibilen, da zadovolji potrebe vseh otrok (Tacol, 1999).

(33)

3 RAZISKOVALNI DEL

3.1 PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

V empiričnem delu bom predstavila raziskavo o eksperimentiranju z likovnimi materiali in pripomočki v 3. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu sem že predstavila različne risarske likovne tehnike in eksperimentiranje z različnimi materiali in pripomočki. Sedaj pa bomo ugotovili, kako se le-te odražajo v sami praksi.

3.2 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je, da pri manj poznanih risarskih tehnikah ugotovim, koliko so učenci motivirani skozi celotno učno uro in kako uspešni in ustvarjalni pri eksperimentiranju z drugačnimi pripomočki in materiali. Prav tako sem ugotavljala, koliko učitelji uporabljajo manj poznane materiale pri načrtovanju učnih ur likovne vzgoje. Ali je lahko likovna tehnika glavni vir motivacije in ne likovni motiv? Kaj prevladuje? Različna vprašanja o eksperimentiranju s tehnikami risanja so namen raziskovanja mojega diplomskega dela.

3.3 Raziskovalna vprašanja

Glede na raziskovalni problem diplomskega dela sem sestavila raziskovalna vprašanja:

1. Kakšna je motivacija učencev skozi celotno uro likovne vzgoje, kjer uporabljajo manj poznane pripomočke in materiale, in kakšna je njihova uspešnost ter ustvarjalnost?

2. V kolikšni meri učitelji eksperimentirajo z likovnimi tehnikami pri urah likovne vzgoje?

3. Katere risarske tehnike učenci že poznajo v 3. razredu?

4. S katerimi pripomočki in materiali učenci radi ustvarjajo?

(34)

3.4 Metodologija

3.4.1 Raziskovalne metode

V empiričnem delu diplomskega dela sem uporabila različne znanstveno-raziskovalne metode: induktivno-deduktivno, analitično, komparativno in sintetično.

3.4.2 Vzorec in populacija

Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila vzorec 25 učencev tretjega razreda devetletne osnovne šole in njihovo učiteljico.

3.4.3 Postopki zbiranja podatkov

Opazovala sem učence pri urah likovne vzgoje. Koliko so motivirani, ustvarjalni, uspešni.

Predvsem sem opazovala motivacijo v vseh fazah učne ure. Kakšna je bila uvodna motivacija, potem ob razkritju tehnike in nazadnje, kako zavzeto so izdelovali izdelek. Med risanjem sem opazovala tudi samo ustvarjalnost učencev, na kak način se lotijo dela in kakšne so njihove ideje – ali so drugačne, nove, individualne. Fotografirala sem vse njihove končne izdelke, ki jih bom analizirala in ocenila, koliko so bili pri delu uspešni. Na koncu vsake ure sem razdelila kratek anketni vprašalnik, ki se je navezoval na njihova občutja, zadnjo uro pa so izpolnili še dodatni vprašalnik o sami priljubljenosti risarskih tehnik. Z učiteljico sem opravila intervju. Pri zbiranju podatkov sem uporabila tudi metodo dela z besedilom oz.

literaturo in slikovnim gradivom.

V nadaljevanju prilagam anketni vprašalnik za učence, ki ga bom analizirala v drugem delu, ko bom predstavila učne ure LV. Prav tako je vključen intervju z učiteljico, ki ga bom analizirala v zaključnem delu analize. Izprašala sem jo, kako ona kot učiteljica gleda na eksperimentiranje s tehnikami risanja, kaj imajo njeni učenci radi, kaj jih motivira ipd.

(35)

KRATEK VPRAŠALNIK ZA UČENCE PO VSAKI KONČANI URI

SPOL: učenka/učenec

Si že kdaj prej risal s/z __________ na tak način kot danes? Obkroži.

DA NE

Ustrezno obkroži. 1 pomeni, da ti sploh ni bilo všeč, 2 - da ti ni bilo všeč, 3 - še kar ti je bilo všeč oz. težko se odločiš, 4 - bilo ti je všeč in 5 - zelo ti je bilo všeč.

(S seboj imam simbole- obrazke, ki jih skupaj razložimo.)

Kako ti je bila danes všeč ura likovne

vzgoje?

1 2 3 4 5

Kako si zadovoljen z izdelkom? 1 2 3 4 5

Kako ti je bilo všeč risati z brisalcem po različnih črnilih?(/z limonovim sokom / s tušem in tempera barvami)

1 2 3 4 5

(36)

VPRAŠALNIK ZA UČENCE OB ZADNJEM SREČANJU

Katera ura likovne vzgoje ti je bila najbolj všeč? Obkroži odgovor.

- risanje z brisalcem - izpiranka

- limonina risba Zakaj?

___________________________________________________________________________

_________________________________________________________________ .

Obkroži 3 likovne materiale, s katerimi najraje rišeš.

barvice flomastri voščenke tempera barve oljne barve vodene barve tuš

kreda svinčnik oglje

kemični svinčnik drugo: ________

Kaj ti je bilo bolj všeč pri posamezni uri? Obkroži.

risanje sanjskega parka / risanje z brisalcem

risanje svojega imena / risanje s tempera barvami in tušem risanje najljubše živali / risanje z limonovim sokom

(37)

INTERVJU Z UČITELJICO

Kaj menite o motivaciji učencev pri ustvarjanju z manj poznanimi tehnikami?

Ali se glede tehnik in materialov strogo držite učnega načrta ali preizkušate tudi kaj drugega, novega?

Kaj menite o tem, da učenci spoznajo in uporabijo čim več različnih materialov in pripomočkov?

Kateri, po vašem mnenju, je glavni vir motivacije pri uri likovne vzgoje?

Ali učenci raje ustvarjajo z znanimi materiali in pripomočki ali s čisto novimi, njim neznanimi? Zakaj?

Katere risarske tehnike učenci že poznajo v 3. razredu?

Katere risarske tehnike so po vaših izkušnjah učencem bolj in katere manj ljube?

3.4.4 Postopki obdelave podatkov

Podatke sem obdelala tako, da sem analizirala končne izdelke. Opisala sem svoja opažanja med celotnim potekom ur likovne vzgoje. Zbrala sem anketne vprašalnike, jih primerjala med seboj in tako prišla do različnih ugotovitev. Analizirala sem intervju, ki sem ga izvedla z učiteljico.

3.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

IZVEDBA IN ANALIZA UČNIH UR

Učne ure so bile sestavljene tako, da se je eksperimentiralo z risarskimi tehnikami oz.

materiali in pripomočki. Vnaprej sem se pozanimala, da tega še niso počeli do tedaj. Pri prvi učni uri so učenci ustvarjali z brisalci na različne barve črnila, pri drugi so izdelovali izpiranko, pri tretji pa so spoznali limonino risbo . Na koncu vsake ure so rešili še kratek anketni vprašalnik.

(38)

UČNA PRIPRAVA 1

Študentka: Mateja Vozelj Datum: 23. 11. 2012 Razred: 3.

Predmet: likovna vzgoja Likovno področje: risanje

Likovna tehnika: brisalec črnila različnih barv

Likovna naloga: risanje motiva po domišljiji s tekočim materialom z odvzemanjem barve

Likovni motiv: sanjski park

Likovni materiali, orodja in podlage: brisalec črnila, risalni list, modro črnilo, črnilo druge barve, širši čopič, lonček za vodo za čiščenje pripomočkov, krpa za sušenje in čiščenje pripomočkov

Metode dela: razgovor, razlaga, demonstracija, delo z materialom Učne oblike: frontalna, individualna

Učna sredstva in pripomočki: primeri likovnih del, kartončki z napisi materialov Medpredmetne povezave: SPO

Cilji:

Učenci:

- znajo povedati, kakšna je razlika med risbo in sliko,

- naštejejo trde in tekoče risarske materiale in njihova orodja, - spoznajo tehniko risanja z brisalcem črnila različnih barv, - se navajajo na vrednotenje lastnih in sošolčevih likovnih del, - pridobivajo ročne spretnosti,

- spoznajo novo risarsko tehniko.

Viri in literatura:

- Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

- TomšičČ. B., Tacar B. (2012). Likovne kuharije 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

(39)

Potek učne ure po etapah

Potek učne ure UČNA ETAPA

UČITELJ UČENCI

UVOD Z MOTIVACIJO

Na tablo pritrdim posebej risbe (na levi strani) in posebej slike (na desni strani).

Učencem rečem, naj si jih dobro ogledajo.

Sledijo vprašanja:

- Po čem se razlikujejo likovni izdelki na levi strani od izdelkov na desni strani?

- Mogoče veste, kako bi poimenovali izdelke na levi oz. desni strani?

Nad izdelki na levi strani zapišemo RISBE (slikovno gradivo 1, 2, 4), nad desnimi pa SLIKE (slikovno gradivo 3).

Učence povprašam, če se sedaj spomnijo še katere druge značilnosti risbe in slike oz.

razlike med njima.

Učencem pokažem še 5 primerov risb/slik (slikovno gradivo 5, 6, 7, 8, 9). Sami povedo, kam naj jih uvrstim.

Po končanem uvrščanju pospravim slike s table in se osredotočimo na risbe.

Učenci si ogledujejo risbe in slike.

Povedo razlike med likovnimi izdelki.

Izdelke na levi strani poimenujejo risbe in na desni strani slike.

Naštejejo razlike.

Uvrstijo izdelke k pravi skupini.

OSREDNJI DEL

Vpeljava likovnega problema

Pokažem na določeno risbo. Učence vprašam, s katerim materialom in pripomočkom je risba narisana.

Izbran učenec pove odgovor in k risbi pritrdi kartonček z napisom

(40)

Reševanje likovnega problema

Likovna naloga

To večkrat ponovimo.

Zadnja risba je narisana z brisalcem modrega črnila.

Napovem, da bomo danes risali z brisalcem črnila. Pogovorimo se o risbi, kako so nastale črte.

Da bo naloga bolj zanimiva, bomo

uporabili različne barve črnila. Povprašam jih, kakšno risbo lahko pričakujejo. Pustim jih v dvomih, kajti pomembno mi je, kakšen bo odziv, ko bodo risali po

oranžnem, zelenem in rdečem črnilu in se barva ne bo odstranila.

Podlago bodo naslikali z dvema črniloma.

Najprej bodo več kot polovico lista poslikali z modrim črnilom, ostalo pa z rdečim ali zelenim. Poslikajo poljubno, lahko so vzorci ali ne.

Učencem povem, da bomo danes risali z brisalci na različne barve črnila. Narisali bodo svoj sanjski park.

Z vprašanji spodbudim pogovor o parkih?

Kaj je to park?

Kaj vse je v parku?

Radi zahajate v park?

Učenci ugotovijo, da je risba narisana z modrim črnilom in brisalcem.

Črte nastanejo z odstranjevanjem oz.

razbarvanjem barve.

Učenci razmišljajo in podajo svoje ideje, zamisli.

Učenci razmišljajo o sanjskem parku.

Učenci sodelujejo v pogovoru.

(41)

Merila za vrednotenje

Individualno delo učencev

Učence opozorim na merila za vrednotenje.

O njih se pogovorimo, hkrati jih zapišem na tablo:

Pri delu bodite pozorni na:

- pravilno izvedbo tehnik risanja,

- zapolnjevanje celega prostora,

- izvirnost.

Podam navodilo za razdelitev likovnih materialov in pripomočkov.

Ponovim likovno nalogo, nato pa učenci pričnejo z delom. Če potrebujejo pomoč, jim svetujem.

Učenci sodelujejo pri oblikovanju kriterijev za vrednotenje.

Razdelijo risalne liste, črnila, čopiče in brisalce.

Pričnejo z individualnim ustvarjanjem. Narišejo svoj sanjski park, pri tem so pozorni na črte, ki nastajajo z risanjem brisalca po različnih barvah.

ZAKLJUČNI DEL

Vrednotenje Najprej učence vprašam, če so kaj presenečeni nad črtami na risbi. So vse bele? Zakaj ne? Ste presenečeni? Vam je to zanimivo?

Ko učenci pospravijo svoj delovni prostor, pred tablo prinesejo svoje izdelke.

Povejo svoje občutke.

Pridejo do ugotovitve, da brisalec razbarva črnilo in čez nekaj sekund se pojavi svetla risba na barvni podlagi. Tam, kjer je bilo več modrega črnila, so črte

(42)

Učence spodbudim, da izpostavijo najbolj zanimive risbe. Avtorji jih opišejo. Nato še izpostavijo risbe, ki najbolj ustrezajo našim kriterijem:

- pravilna izvedba tehnik risanja,

- zapolnitev celotnega prostora,

- izvirnost.

briše. Na tistih delih podlage, kjer je bilo več črnila druge barve, pa so črte temnejše.

Učenci opisujejo svoje risbe, nato jih še vrednotijo po kriterijih, zapisanih na tabli.

SLIKOVNO GRADIVO (učni pripomočki):

Slikovno gradivo 1

(43)

3.5.1 ANALIZA 1. U Č NE URE

TEHNIKA: risanje z brisalcem črnila različnih barv

Ena izmed predlaganih risarskih tehnik v prvi triadi osnovne šole je tudi risanje z brisalcem črnila. Ta je po navadi na črnilo modre barve, ker brisalec čisto briše in nastajajo bele črte.

Tokrat smo eksperimentirali s črnili različnih barv. Vsak učenec je dobil modro črnilo in zeleno oz. vijolično. Najprej so polovico risalnega lista poljubno poslikali z zelenim oz.

vijoličnim črnilom. Ostali del lista pa so dopolnili z modrim črnilom. Ko se je le-to posušilo, so lahko pričeli z risanjem. Za učence je bila to prava čarovnija, ko so nastajale bele črte na modri podlagi, svetlo zelene in rumene črte na zeleni podlagi ter svetlo roza na vijolični podlagi. Za likovni motiv sem izbrala sanjski park. Nastajale so zelo izvirne in domišljijske risbe.

MOTIVACIJA UČENCEV

Skozi celotno uro so bili učenci zelo motivirani. To, da je bila likovna tehnika glavni vir motivacije, je bilo očitno. Vsi so že takoj na začetku spraševali, zakaj je bilo potrebno prinesti s seboj brisalce, ker jih ne uporabljajo, niti pri slovenščini ne. Komaj so čakali, da začnejo. Ampak tudi sama uvodna motivacija s primeri različnih slik in risb jih je motivirala.

Zelo dobro poznajo razlike med likovnima področjema, kot sta risanje in slikanje. Ko sem pričela s pripravljanjem črnil, sem jih opozorila na natančnost pri delu, kajti črnilo je zelo težko odstraniti s kože in tekstila. Bila sem prijetno presenečena, kajti glede na tolikšno število učencev res ni bilo nič umazano in polito. Zelo so pazili. Že s tega vidika je dobro, da kdaj ustvarjajo s takšnimi materiali, da utrdijo svojo natančnost in previdnost. Navdušeni so bili, ko je vsak dobil črnilo dveh barv.. Komaj so čakali, da začno risati z brisalcem, a so morali malo počakati, da se je črnilo čisto posušilo. Ko se začeli risati, je bilo slišati različne komentarje: »Vau, res je prima!«, »Hm..., kako to, da na zeleni podlagi nastane rumena črta?«, »Če obrnem list, se vidijo črte!«, »Kakšna čarovnija!« ipd. Večina jih je bila zadovoljna z izdelki. Motiv ima tudi vpliv na motivacijo. Poskušala sem izbrati takšnega, ki ne bi preveč vplival nanjo. Mislim, da je bil motiv sanjski park tak, da so učeni želeli preveč zapolniti prostor, ker so hoteli vse narisati. Tako so bili nekateri izdelki malo manj estetski, a vseeno polni domišljije. Tako z izvedbo in uspešnostjo kot z ustvarjalnostjo učencev sem bila

(44)

brisalci in da bo v nadaljnje tudi ona kdaj to izvedla.

USPEŠNOST PRI EKSPERIMENTIRANJU Z RISARSKO TEHNIKO

Glede na to, da vsi, razen ene učenke, še niso risali z brisalcem, so svoje delo opravili zelo uspešno. Nove tehnike oz. eksperimentiranje s tehnikami lahko včasih povzroči, da prav nepoznavanje vpliva na neuspešnost. Zato je pomembna učenčeva ustvarjalnost, da si upa in želi spoznavati nove materiale in pripomočke ter s tem nove tehnike. Nekateri so imeli manjše probleme z nanašanjem črnila, saj so ga preveč uporabili, a so kmalu spoznali, da bi sušenje predolgo trajalo, zato so s čopičem odvečno črnilo tudi odstranili. Ker sem jim dala prosto pot, kako pobarvati podlago, si nekako niso upali takoj začeti in tvegati z različno kombinacijo črnil. Potrebovali so potrditev. Skoraj vsi so upoštevali, da z brisalci rišejo in ne barvajo. Eden izmed kriterijev je bil tudi ta, da zapolnijo celoten prostor, kar so tudi zelo upoštevali. Vsi so prišli do ugotovitev, da brisalec odstranjuje barvo oz. črnilo. Modro črnilo čisto odstrani, vijolično malo manj (nastane belo-roza sled) in zeleno še manj (nastane svetlo zelena ali rumena sled). Večina izdelkov je bila zelo uspešnih.

V nadaljevanju bom predstavila nekaj izdelkov, ki jih bom analizirala po določenih kriterijih.

Kriteriji, po katerih bom analizirala učenčeve izdelke:

pravilna izvedba tehnike risanja, zapolnitev celotnega prostora, izvirnost,

motivacija skozi celotno uro likovne vzgoje, uspešnost pri eksperimentiranju z risarsko tehniko, vir motivacije – likovna tehnika ali motiv,

radovednost učencev med ustvarjanjem likovnega izdelka.