Socialno delo z ljudmi, ci imajo probleme v zvezi z alkoholom

Bernard Stritih

Socialno delo z ljudmi,

ci imajo probleme v zvezi z alkoholom

v socialni politiki in socialncm delu se vedno znova zastavlja v p r a š a n j e , k a k o razmejiti uživanje alkoholnih pijač kot sestavino naše vsakdanje k u l t u r e in naše blaginje od takega uživanja alkoholnih pijač, ki p o m e n i zlorabo in pelje v odvi- snost. D r u g o p o m e m b n o v p r a š a n j e je, kakšni so vplivi uživanja alkoholnih pijač in z l o r a b e alkohola, kako daleč segajo posledice odvisnosti od alkohola. M e n i m , da to niso le a k a d e m s k e in t e o r e t s k e dileme, a m p a k vprašanja, ki imajo u s o d n e posle- dice za posameznike, družine in tudi d r u ž b e n e institucije.

N a j b r ž je res, da ne m o r e m o ločevati p o r a b e in uživanja alkoholnih pijač od raznih vrst njihove zlorabe. Pa v e n d a r lahko o b o j e razlikujemo in n a č r t u j e m o de- javnost družbenih ustanov tako, da b o m o to razlikovanje upoštevali kar se d a pa-

m e t n o in inventivno. Sicer se bo še dogajalo, da b o m o n e m a l o k r a t priča dejavnostim, ki so k o n t r a p r o d u k t i v n e in n a m e s t o z m a n j š e v a n j a p r o b l e m o v p e l j e j o k poslabšanju stanja.

Č e p r a v lahko mirno r e č e m o , da sodi p o d r o č j e zdravljenja in rehabilitacije alkoholikov med dejavnosti, ki so se v zadnjih dveh desetletjih najbolj u s p e š n o raz- vile, m o r a m o priznati, da je pri vsem tem socialno delo ostajalo ob strani. P o z n a m več socialnih delavcev, ki so se usposobili za delo pri zdravljenju in rehabilitaciji alkoholikov, poznam njihovo uspešnost in priznavam, da so mnogi od njih v vrstah socialnih delavcev v prvih vrstah tako po znanju kot tudi p o osebni zavzetosti in moralno-etični opredeljenosti. V e n d a r bi večino teh dejavnosti postavil n a r o b psi- hiatrije; kot da gre za n e k a k š n e "delavce v tujini", se pravi, da so ti socialni delavci večinoma sprejeli drug jezik, da se ravnajo po pravilih in etičnem k o d e k s t u d r u g e stroke ipd. T a k o kot naši delavci v tujini n a e n k r a t ne r a z u m e j o več tistih, ki d e l a j o d o m a , tudi socialni delavci, ki so se usmerili na p o d r o č j e alkoholizma, zelo p o g o s t o izgubijo možnost k o m u n i c i r a n j a z drugimi socialnimi delavci, s tem pa izgubijo tudi m o ž n o s t vplivanja na hitrejši razvoj socialnega dela nasploh.

P o s e b n a ovira v k o m u n i c i r a n j u so n e k a t e r a stališča, ki so n a p o d r o č j u zdrav- ljenja alkoholizma povsem n a s p r o t n a kot sicer v socialnem delu in socialni politiki.

V r e f e r a t u n a m e r a v a m osvetliti n e k a t e r e dileme z vidika sistemske teorije; n a ta način bi želel prispevati k večji gibčnosti v m e d s e b o j n e m k o m u n i c i r a n j u ter k obli- kovanju načel in m e t o d socialnega dela na področju alkoholizma.

Prvi k a m e n spotike je gotovo že v p r a š a n j e vzrokov za zlorabo alkoholnih pijač in a l k o h o l n o odvisnost kot eno od oblik te zlorabe. Pri nas se je v p o v o j n e m o b d o b j u uveljavilo stališče o p r e v l a d u j o č e m p o m e n u družbenih vzrokov za zlorabo alkohola. D r u ž b e n i in d r u ž b e n o e k o n o m s k i vzroki za zlorabo alkohola segajo po teh pogledih od iskanja e k o n o m s k i h dobičkov pri proizvajalcih in p r o d a j a l c i h

alkohola do raznih oblik p o m a n j k a n j a in družbenih krivic, ki t a r e j o delavski razred, vplivajo na o b č u t e k brezperspektivnosti življenja ter silijo p o s a m e z n i k e in družine, da p o s e g a j o p o alkoholu. T a k a stališča so se izgubila v p o z a b o zaradi v e d n o novih bolečih s p o z n a n j o širjenju alkoholizma v vseh slojih s o d o b n e kapita- listične družbe, zlasti pa zaradi p o d a t k o v o širjenju alkoholizma v vseh d r u ž b e n i h skupinah socialističnih družb.

Kolikor že je n a v e d e n a teza o družbeni vzročnosti alkoholizma n e u t e m e l j e n a in v n a s p r o t j u z dejstvi, je bil vpliv takega mišljenja na razvoj d o k t r i n e socialnega dela m o č a n in je povsem paraliziral vsako razvojno delo na tem ožjem p o d r o č j u .

Posledice d o g m e o družbenih vzrokih alkoholizma so povsem p a r a d o k s n e , saj definicija alkoholizma kot p o s e b n e g a p o d r o č j a socialne p r o b l e m a t i k e sploh ni bila mogoča. T a k o npr. dr. B. Gašič piše: "Sindrom alkohole odvisnosti kot naj- množičnejše toksikomanije je eden od najresnejših p r o b l e m o v s o d o b n e socialne medicine." N o b e n e strokovne avtoritete s p o d r o č j a socialnega dela n e p o z n a m , ki bi s p o d r o b n o v e h e m e n c o zagovarjala stališče, da je alkoholna odvisnost s k u p a j z družinskimi in skupnostnimi problemi, ki se z njo povezujejo, e d e n od najresnejših p r o b l e m o v s o d o b n e g a socialnega dela. Pri tem seveda izvzemam socialne delavce, ki delajo n a p o d r o č j u alkoholizma - ker zastopajo predvsem terapevtsko doktrino, dosti p r e m a l o pa se govori, kaj in kako delati, k a d a r p o s t o p e k ne p o m e n i zdrav- ljenja. T a k o tudi Gašič piše naprej: " L a h k o rečemo, da so tako imenovani socialni simptomi (družinski idr.) v naši populaciji resnejši in alarmantnejši p r o b l e m i od zdravstvenih, to je dejstvo, ki ga p r e m a l o poznam in ga v praksi često z a n e m a r j a - m o " (Gašič 1978:17).

Alkoholizem kot ena od odvisnosti aH z a s v o j e n o s t i ljudi

Problem zlorabe alkoholnih pijač je zelo kompleksen. Večina strokovnjakov se strinja z m n e n j e m , da alkoholna odvisnost najbolj o t e ž u j e s m o t r n o u p o r a b o al- kohola v okviru kulturnih vrednot. In kaj je bistvo odvisnosti? Z n a n i zdravnik je p r e d leti razložil poslušalcem radia, da se človek, ki ni nagnjen k alkoholizmu, na- pije le e n k r a t , kajti za vedno si zapomni glavobol, ki sledi pijanosti. V jeziku sis- t e m s k e teorije ali kibernetikc bi to pomenilo, da v p r i m e r u zasvojenosti n e d e l u j e m e h a n i z e m p o v r a t n e sprege, kar pomeni, da informacije o posledicah in učinkih določenih d e j a n j ne pridejo do tistih psiholoških struktur, kjer nastaja odločitev za pitje alkoholne pijače.

O d p i r a t a se še dve vprašanji. Kaj pri nekaterih p r e p r e č u j e n o r m a l n o delo- v a n j e p o v r a t n e s p r e g e ? Ali lahko govorimo o stalnih okvarah, ali lahko ugotovimo, da so določeni karakterni tipi p o s e b e j občutljivi za take okvare? K a j povzroča ok- vare? Ali so ljudje, pri katerih mehanizem p o v r a t n e sprege d e l u j e zadovoljivo, res celo življenje varni pred alkoholno zasvojenostjo? Priznati m o r a m o , da za večino navedenih vprašanj n i m a m o enoznačnih odgovorov. Po mojem m n e n j u so zlasti vznemirljive razlike med pojavi alkoholne zasvojenosti pri moških in ženskah. Pri alkoholizmu žensk je skoraj pravilo, da se zasvojenost razvije pri tistih, ki dolga leta niso kazale n o b e n i h takih n a g n e n j in so pitje z lahkoto nadzorovale, ko p a so doživele težjo izgubo, s e j e n e n a d o m a pričela razvijati odvisnost od alkohola.

V zvezi s splošnimi problemi odvisnosti n a j navedem še n e k a j misli e n e g a

največjih antropologov p o l p r e t e k l e d o b e G e r g o r y j a Batesona. L e t a 1985 je Mary C a t h e r i n e Bateson izdala knjigo, v kateri je zbrala vrsto neobjavljenih rokopisov svojega očeta. V zvezi s p r o b l e m o m odvisnosti je zapisal: " T o j e e d e n velikih p r o - blemov, na k a t e r e m so se dvigale in p a d a l e civilizacije. O tem p r o b l e m u n e v e m o še skoraj ničesar, kar bi zdržalo formalnologično kritiko." B a t e s o n meni, da so po- javi odvisnosti n e d v o m n o sistemske narave. P r o b l e m alkoholne odvisnosti p r i m e r j a

z drugimi oblikami odvisnosti, ki niso v našem svetu nič m a n j navzoče in so lahko prav tako ali pa še bolj u s o d n e . T o so odvisnosti od raznih drugih p s i h o t r o p n i h drog, odvisnost od določenih p r e h r a m b e n i h navad, odvisnost od dela, odvisnost od s t a n d a r d a ; na ravni državnih sistemov se, kot kaže, razvija odvisnost od n e n e h n e g o s p o d a r s k e rasti in odvisnost od oboroževanja.

Z a vse oblike odvisnosti je značilno, da o b s t a j a neka p o t r e b a (po hrani, var- nosti, u d o b j u , razvedrilu...). D r u g a nepogrešljiva sestavina procesa, v k a t e r e m se razvija odvisnost, pa je " n e k a j , kar je videti kot rešitev, kar p a v resnici veča p o t r e - bo." P r o b l e m se s t o p n j u j e , ker posameznik, skupine ali kar cela civilizacija n e m o r e sprevideti, da je pot (rešitev) n a p a č n a in da n a m e s t o k zadovoljitvi p o t r e b e vodi le k n j e n e m u stopnjevanju.

B a t e s o n govori o tem, da ljudje v naši kulturi razvijajo sposobnost dolgoča- senja. Bolj se s k u š a m o izogniti dolgočasju, bolj preži n a nas; zato si u r e j a m o živ- ljenje tako, da nas vsak t r e n u t e k s p r e m l j a j o glasba, časopisi, televizija...

Odvisnost se razvija tam, kjer n a m e s t o negativne p o v r a t n e sprege začne delo- vati pozitivna. T o p o m e n i , da se z zadovoljevanjem " p o t r e b e " (ki ni prava) v e d n o hitreje veča lakota (pohlep); da se " p o t r e b a " veča tem hitreje, čim več zadovoljitev človek dobi.

P o tej logiki bi bilo p o m e m b n o , da človek, skupina ali d r u ž b a spozna svojo ujetost. Bateson meni, da za odločilen ( p o t r e b e n ) p r e o b r a t to ni dovolj. " D r u g a stvar, ki jo človek v e r j e t n o p o t r e b u j e , je katastrofa, to, č e m u r 'anonimni alkoholiki' pravijo ' u d a r e c ob dno' - nekega j u t r a se moraš zbuditi v o b c e s t n e m jarku ali izgu- biti službo. In če katastrofa, ki si jo doživel, ne pelje k s p r e m e m b i , t o p o m e n i , da p o t r e b u j e š hujšo katastrofo. V e n d a r konfrontacija in boj z odvisnostjo nista korist- na, ker p o v e č u j e t a razcep med r a z u m o m in telesom, podžigata boj med n j i m a . T o i m a m za 'strašno past'," je napisal Bateson.

N a p r e j navaja primer oboroževalne tekme. Kljub strašnim k a t a s t r o f a m , ki so se dogodile v našem stoletju, še vedno vidimo poroštvo za večjo varnost le v hi- trejšem o b o r o ž e v a n j u . O oboroževalni tekmi med supersilama pravi: " T r e n u t n o vsaka p o t e z a , ki jo napravimo kot poiskus, da bi dosegli večjo varnost zase, p o s p e š u j e oboroževalno tekmo na njeni poti v pekel."

V g o r n j e m citatu je še zlasti p o m e m b n a beseda "zase". P r o b l e m bi lahko pričeli reševati le, če bi presegli dvojnost (dualizem - nepomirljivo n a s p r o t j e ) ali razcepljenost, iz k a t e r e raste p r o b l e m . T o r e j - če bi bili sposobni spregledati, d a j e vojna nevarnost skupni problem. V primeru raznih oblik telesne odvisnosti je n a j b r ž osnovno vprašanje, kako priti do občutka, je resnična blaginja mogoča le takrat, k a d a r o p u s t i m o dualizem med telesno in duševno sfero. M o r d a to ljudje slutijo, s p o d n e s e pa jih ravno pri tem, ko p o s k u š a j o doseči to "pomiritev" n a način, ki m o r d a le za las zgreši svoj cilj in n a m e s t o k p r e s e g a n j u dualizma vodi k občasni ali stalni dominaciji enega aspekta nad drugim.

V n a d a l j e v a n j u tega sestavka Bateson spregovori tudi o potrebi po u č e n j u . V e n d a r tu n e gre za to, da bi eni ljudje učili druge, kako n a j živijo, niti za to, da bi e n a država učila drugo, kako n a j si zagotavlja varnost. Batesonova razlaga p o t r e b e p o u č e n j u je zelo abstraktna, četudi zveni zelo enostavno. G r e za to, kako se člo- vek lahko nauči "učiti se" na nov način; gre za to, kako se človek lahko nauči učiti se zaznavati p o v r a t n e informacije o učinkih svoje dejavnosti.

v

C e hočete, da boste kot ljudje in strokovanjaki kdaj storili k a j koristnega v zvezi s katerokoli odvisnostjo, m o r a t e n a j p r e j o d p r e t i oči. M o r d a boste lažje videli ves obseg in mnogovrstnost pojavov, ki tvorijo alkoholno odvisnost, če boste skuša- li iskati koristne plati uživanja alkohola. P r e h i t r o postavljanje vprašanja Z A K A J le odvrača p o z o r n o s t od tega, kar se dogaja. E n a k o velja za m o r a l n e o b s o d b e ; d o b r o j e vedeti, k a k o m o g o č n e in nepremagljive nasprotnice so odvisnosti, d o b r o je vede-

ti, koliko n e s r e č in trpljenja je povezanega z eno ali drugo odvisnostjo, a k d o r misli, da ima pravico do o b s o d b e drugih, n a j si vse s k u p a j rajši pobližje ogleda.

M o r d a bo v kakšnem kotu svoje duševnosti vendarle našel z a n e m a r j e n potencial za doživljanje globlje tragičnosti življenja, s tem pa se mu m o r d a o d p r e j o tudi novi pogledi na v p r a š a n j a smisla trpljenja in smisla življenja.

J. Schenk meni, da m o r a m o pri razmišljanju o problemih alkoholizma upoštevati dejstvo, da je alkohol ena od bistvenih sestavin naše k u l t u r e in civiliza- cije. Avtor o p o z a r j a na drugačnost stališč do drugih drog in celo do t o b a k a v pri- merjavi s prevladujočimi stališči do alkohola. S tem je p o v e z a n a tudi n e m o č vseh sodobnih držav glede n a d z o r a in o m e j e v a n j a alkoholnih pijač v določenih okoljih (delo, promet...) in za d o l o č e n e rizične skupine prebivalcev (otroci, mladina, noseče m a t e r e , starostniki).

G . Bateson meni, da se m o r a m o ravno v zvezi z vprašanji alkoholizma zave- dati, da ni m o g o č e rešiti gozda na ta način, da diagnostično o c e n i m o vsako drevo p o s e b e j in p o t e m pripravimo za vsako drevo p o s e b e n p r o g r a m , k a k o ga negovati.

L a h k o si predstavljam, da bi ravno množica a g r o n o m o v , biologov in raznih p o - močnikov d o d o b r a pogubila vso podrast in še bolj oškodovala sožitje mnogih rast- lin in živali v ekološkem sistemu, ki ga i m e n j u j e m o gozd. Zdi se, da na p o d r o č j u o b r a v n a v e in zdravljenja alkoholizma veljajo podobni odnosi. B a t e s o n je e d e n od avtorjev, ki u s t v a r j a j o novo predstavo, p o kateri e n o t a preživetja ni p o s a m e z n i k , a m p a k osnovne socialne celote, ki so eksocialni sistemi in sestavljajo socialno okolje, v k a t e r e m lahko posameznik n a j d e za sebe smiselno dejavnost in delo.

V zvezi z alkoholizmom in teorijo sistemov si ob p o s a m e z n i h k o n k r e t n i h p r i m e r i h večkrat prikličem v zavest zasnovo ali scenarij igre "alkoholik", k a k o r j o je formuliral E. B e r n e . Avtor predpostavlja, da v tej igri lahko s r e č a m o vsaj p e t različnih vlog, ki so lahko p o r a z d e l j e n e celo med večje število oseb, lahko p a e n a oseba izmenično p r e v z e m a tudi več vlog:

1. ta, ki pije, 2. p r e g a n j a l e c , 3. rešitelj, 4. dobavitelj,

5. ravnodušni opazovalec.

M e n i m , da pride do ekscesnih pojavov takrat, ko sistem uide izpod n a d z o r a ali podivja. D o tega p a lahko pride zaradi zelo različnih dejavnikov. Izvor

odločilnih impulzov - m o t e n j - j e lahko z u n a j sistema, lahko pa pri k a t e r e m k o l i sestavljenem delu.

B a t e s o n pravi, da si n e m o r e m o zamisliti treznosti brez pijanosti. T o r e j teh dveh s t a n j tudi n e m o r e m o razdvajati.

Z a sodelovanje vsakega sistema j e p o m e m b n a mreža komunikacijskih poti, ki poleg govornih komunikacij obsega telesni govor v najširšem smislu; v mreži nika- kor n e p o t e k a j o le komunikacijski impulzi, ki p r i h a j a j o iz zavestnih s t r u k t u r vključenih posameznikov, a m p a k imajo velik p o m e n tudi sestavine n e z a v e d n e g a .

Spreminjanje predstav o naravi alkoholne odvisnosti

Bateson meni, da je p o m e m b n o , kako mislimo o n a š e m načinu duševnega delovanja in kakšne predstave imamo. Misli in predstave o mišljenju ter m e d s e b o j - ni komunikaciji lahko proizvajajo m o t n j e in s tem same sebe p o t r j u j e j o .

T o še zlasti velja za vsakdanje ločevanje med duševno in telesno sfero; tako ločevanje je lahko izhodišče o s e b n e d r a m e , ki je v bistvu p o d o b n a poskusu, da bi človek sam sebe za lase potegnil navzgor. T a k a dvojnost se m o r a izteči v p r a z n o , v e n d a r se lahko človek pri tem p o š k o d u j e in povečuje p a r a d o k s n o s t m e d s e b o j n i h komunikacij v smislu dvojne vezi ( " d o u b l e bind"), s tem pa lahko ustvarja r a z m e r e , ki so u g o d n e za ekscesivno pitje alkohola. N a j ponazorim to abstraktno zapovrstje misli s p r e p r o s t i m p r i m e r o m . Recimo, da ž e n a sumi, da je mož n a g n j e n k pitju ( m o r d a ima slabe izkušnje iz lastne družine), in misli, d a j e bolje, če moža o p o z a r j a n a n e v a r n o s t ; mož upošteva njen strah in se bolj ali m a n j drži načel treznega živ- ljenja, priložnostno pitje pa prikrije. Ko ž e n a to slučajno zve, začuti p o t r e b o p o tem, d a n a d z o r u j e moža, hkrati pa poišče zavezništvo potencialnega rešitelja - so- cialnega delavca. L a h k o si mislimo, da s tem verjetnost ekscesnega p i t j a veča in n e m a n j š a . M o g o č e si je predstavljati, da v takem primeru alkohol k a j lahko p o s t a n e p r e d m e t sporov in da v zvezi z alkoholom letijo očitki v vse smeri. G o t o v o , da al- koholizem enega ali drugega p a r t n e r j a nikakor ni n u j n o in edino mogoče nadalje- v a n j a takega stanja; m e n i m , da si lahko zamislimo še bolj tragične oblike n a d a l j e v a n j a in da jih v r e a l n e m življenju tudi s r e č u j e m o .

Z a terapevtsko delo na področju alkoholizma je p o m e m b n o definirati tiste tipe alkoholizma, pri katerih se d o m n e v a , d a j e posameznik izgubil n a d z o r n a d uži- vanjem alkoholnih pijač, tako da se ne m o r e zaustaviti pred n a s t o p o m a k u t n e opi- tosti. O izgubi n a d z o r a lahko govorimo že v stadiju beta, ko se posameznik n e m o r e izogniti raznim n e u g o d n i m posledicam, ker se ni mogel ustaviti, ko je pričel s pi- tjem - sicer pa alkoholik beta ni odvisen od alkohola, se pravi, da lahko o s t a j a cele d n e v e trezen. Odvisnost (psihološka in telesna) naj bi nastopila v stadiju gama; v tem stadiju p o s t a n e alkohol sestavnina vsakdanjega življenja. Življenje ljudi se p o s t o p o m a spremeni, alkohol ima p o m e m b n o ( o s r e d n j e ) mesto, glede na pivske n a v a d e se s p r e m i n j a j o odnosi v družini, p o t e k dneva, tedenski ritem življenja, po- klicno življenje, prijateljski krog; zmanjša se poklicna uspešnost in plodovitost ter kreativnost v socialnih odnosih; večajo se izgube n a vseh področjih življenja, veča se se tudi konfliktnost, ki n a r e k u j e alkoholiku g a m a z a t e k a n j e k raznim oblikam m a n i p u l i r a n j a . Alkoholik delta življenje v celoti preuredi tako, da lahko vzdržuje stalno raven alkohola v kivi, n a j bi bil telesno odvisen, v tem stadiju p a p r i d e tudi

do n o t r a n j e g a protislovja v organizmu, zaradi česar o d p o r n o s t o r g a n i z a m a u p a d a . Kaže, da kar o k r o g 15% ljudi zaide v odvisnost od alkohola p r e d v s e m zaradi navad in n e zaradi globljih psiholoških, socialnih, psihiatričnih ali somatskih p r o b l e m o v . Takim ljudem bi bilo vsekakor lažje pomagati s p o j a s n j e v a n j e m o nevarnostih p i t j a alkoholnih pijač.

G. Bateson se sklicuje na iste izkušnje kot Jellinek in n a številne p o z n e j š e raziskave, ki so jih opravili zagovorniki teze o telesni odvisnosti, v e n d a r d a j e tudi d r u g a č n o razlago in seveda tudi drugačne n a p o t k e za življenje in delo.

Bateson p r i m e r j a pivca z voznikom avta. T a k o kot j e voznik avta vstopil v vozilo in z določenimi gibi sprožil gibanje celega sistema (avto + voznik), p o d o b n o p o s a m e z n i k , ki vstopi v gostilno " n a požirek", s tem vstopi v neki socialni, o d n o s n i sistem, ki ima d o l o č e n e dinamične značilnosti, ki jih lahko p r i m e r j a m o z g i b a n j e m avtomobila. Voznik avta ne m o r e vsak t r e n u t e k po mili volji vplivati n a hitrost in smer gibanja, niti ne m o r e vsak t r e n u t e k izstopiti iz vozila - čim večja j e hitrost, dalj časa j e treba, da se vozilo ustavi, večja je s t o p n j a negotovosti, ali b o m o obvla- dali s m e r vožnje, in seveda se veča negotovost o tem, kje in kako hitro se bo vozilo zaustavilo. N e k a j p o d o b n e g a se prične dogajati človeku, ki je stopil v gostilno in si natočil pijačo - s tem je stopil v socialni odnos, ki ima d o l o č e n e značilnosti, opre^

d e l j e n e v "tihi vednosti" vseh vključenih ljudi. Sprva lahko človek vsak t r e n u t e k izstopi iz situacije, npr. naroči pijačo, plača, dejansko p o p i j e požirek in zapusti lokal... Č e bi se tako vedel delavec, ki vsak dan p o p i j e v bifeju malo pivo, bi ga marsikdo vprašal: " K a j pa je n a r o b e , da se n e pridružiš r a z g o v o r u ? " Kaj j e t o r e j dinamična sila vztrajnosti v zgornjem p r i m e r u ? Posameznik, ki n e k a j dni z a p o r e d o b malici o d i d e v bife in popije steklenico piva, bo kmalu začutil, da se je n a to navadil. Ž e ko se bliža čas o d m o r a , začuti p r i j e t n o pričakovanje. Kmalu n e m o r e več razHkovati, k a j je posledica zaužite pijače, koliko p a je prijetno p o č u t j e m o r d a nastalo zaradi lastnega pričakovanja, da se bo zgodilo n e k a j prijetnega. T a k o nas- t a n e j o zaradi zaužite pijače in zaradi vnaprejšnjih pričakovanj telesne s p r e m e m b e , ki jih p o s a m e z n i k doživlja kot u g o d j e in so lahko s a m e p o sebi vir u g o d j a - o b č u t e k toplote, u r a v n o t e ž e n telesni tonus itn., prav te s p r e m e m b e pa imajo tudi psihološki p o m e n , so z n a m e n j e skupnega doživetja, sprostitve in u g o d j a ter sprožijo doživetje spontanosti. Če tak posameznik sklene, da n e bo več hodil na pivo, se bo m o r a l soočiti z željami ali razočaranji (pivske?) druščine, ki m o r d a m e d t e m povsem n e - o p a z n o nastaja.

Bateson d o m n e v a , da obstaja ravno pri tipičnih članih naše indstrijske civili- zacije velika verjetnost, da jim b o d o navade v zvezi s pitjem alkoholnih pijač ušle izpod n a d z o r a . T o so posamezniki, ki so izrazito racionalno u s m e r j e n i (z racional- nim mišljenjem je mogoče obvladovati telo, čustva in p o č u t j e ) ; prežeti so s t e k m o - valnostjo ( t e k m o v a n j e je vir delovnih uspehov, čim več vložiš v t e k m o , toliko v e r j e t n e j e boš zmagal); v p r a š a n j e m interesov ter i m e t j a dobrin pripisujejo večji p o m e n kot v p r a š a n j e m polnosti življenja in uživanja dobrin; ker d a j e j o p r e d n o s t i n t e r e s o m ( e k o n o m s k i m in socialnim interesom kot možnosti za r a z p o l a g a n j e z vrednostmi in uveljavljanje socialne moči), se jim svet in življenje v e d n o znova kažeta kot sredstvo, kot trgovina in kot racionalno u r e j e n sistem postavljenih odnosov. S prikazom siromašenja komunikacij v družini, ki p o t e k a skozi več gen- eracij, lahko r a z u m e m o , da so ti ljudje n e k a k o ujeti v racionalen način u r e j a n j a

medčloveških odnosov in da odpisujejo velik del življenjske realnosti. N e k a k o kot tisti, ki je barvno slep, živi v sivem svetu, tako ljudje, ki o d p i s u j e j o čustva, živijo v svetu, kjer vidijo le d e n a r , stroje, cene, stroške in postvarele o d n o s e .

L a h k o si mislimo, kaj p o m e n i alkohola pijača ljudem, pri katerih so n a v e d e n e k a r a k t e r n e in v r e d n o s t n e usmeritve zelo izrazite. Alkohol lahko takim ljudem o m o g o č i t r e n u t e k sprostitve, t r e n u t e k , ko začutijo toploto lastnega telesa in bližino drugih, t r e n u t e k , ko se je zameglila ali je celo zaspala njihova zavest, ki jih n e p r e - s t a n o sili k t e m o v a n j u in boju za lastne interese. Z m e r n a pijanost lahko t a k e m u p o s a m e z n i k u p o m e n i , da lahko za t r e n u t e k začuti lastne človeške vzgibe in prave življenjske vrednoste. Bateson se upravičeno sprašuje, k d a j j e tak človek n o r m a l - nejši - ali takrat, ko je trezen in kronično p r e n a p e t , ali takrat, ko je p o d vphvom alkohola. Ko razmišljamo o teh pojavih, se m o r a m o ves čas zavedati, da n e gre le za fiziološko-kemične procese, kot npr. (bolj ali m a n j ? ) pri p s i h o f a r m a k o l o š k i h zdravilih. Psihoaktivno delovanje alkohola kot kemične substance je vedno znova in tako rekoč v slehernem okolju p o d p r t o z vero in rituali, ki jih celo socialno pro- padli l j u d j e opravljajo z globoko gorečnostjo - vse to p o m e n i le t r e n u t e k v tisočlet- nem razvoju pivske kulture.

K a k o pa p r i d e do izgube n a d z o r a in odvisnosti od pijače? P o d o s e d a n j i logiki razmišljanja lahko r a z u m e m o občasno p o t r e b o p o uživanju alkoholnih pijač, t o d a kako in zakaj pride do tega, da posameznik izgubi nadzor nad pitjem in d a mu n e uspe korigirati svojih navad, kljub številnim neprijetnostim, ki so s tem p o v e z a n e ? N a v e d e n i citat iz izkušenj A n o n i m n i h alkoholikov m o r d a vsebuje tudi izhodišča za iskanje tega drugega odgovora. A n o n i m n i alkoholiki ne pravijo, da boste ob p o s k u - su, da bi n e n a d n o prenehali piti, doživeli (zagledali) lastno "telesno odvisnost", a m p a k boste odkrili n e k a j drugega - n a m r e č , " d a sami sebe varate". B a t e s o n n a m j e opisal d o k a j zapleten sistem s a m o p r e v a r in manipulacij, ki p o njegovem m n e n j u vodijo v začarani krog brez izhoda.

V z e m i m o za p r i m e r Zupančičev verz, ki p o n a z a r j a modrost, značilno za človeka nove dobe. T o je p r i s p o d o b a o oslu, ki gre le enkrat na led, "in baš to je oslovstvo. Človek pa, danes je pal, jutri bo plesal po n j e m " . Ko se človek s tipično s t r u k t u r o vrednot, ki smo jih nakazali prej, z n a j d e pri kozarcu, bo po vsej verjet- nosti popil še drugi kozarec. Tudi to je vsebovano v tradicionalni epistemologiji naše k u l t u r e - "če je n e k a j d o b r o , potem je več tega še boljše". K d o r je s p o s o b e n dojeti in upoštevati izkušnjo po prvem resnem " m a č k u " , bo pri ravnanju z alkoho- lom nadvse pazljiv. Kdor pa se identificira s tipičnimi gesli n a š e kulture:

• vsakdo je g o s p o d a r svoje usode, ,

• vedno se je mogoče obvladati - vsega se je mogoče naučiti,

• strah je v življenju le balast (dovoljen s a m o o t r o k o m in ž e n s k a m ) ,

• vse je mogoče nadvladati - vsako bitko je mogoče dobiti,

t a k e m u je lahko alkohol le izziv, da spije še več, tvega glavobol, p o s t a n e še bolj neobčutljiv za bolečino in se spusti v t e k m o z alkoholom. Po vrsti n e u g o d n i h izkušenj, ki bi m o r a l e pripeljati posameznika k s p o z n a n j u , da se v e d n o znova sprožijo m e h a n i z m i , zaradi katerih je pitje lažje nadaljevati kot pa prekiniti, si člo- vek reče: "Saj sem lahko trezen, če h o č e m . " In ko p r i d e do tega, to p o m e n i nič m a n j in nič več kot to, da ima alkohol v njegovem življenju že p o m e m b n o mesto.

B E R N A R D S ' R E I T I H

Ponos a l k o h o l i k a

Prav stavek " S a j sem lahko trezen, če h o č e m " p o m e n i naslednjo " s a m o p r e v a - ro", ki vodi n a p r e j k alkoholni odvisnosti (kot igri ali karieri). Navedeni stavek ima veliko p o m e n o v . Zlasti izraža stališče, ki ga g. Bateson i m e n u j e " p o n o s alkoholi- ka". T o je pravzaprav izziv s a m e m u sebi, češ, kaj pa p o m e n i , če sem ostal trezen - c e n a za to j e previsoka, življenje sem moral spremeniti, moral sem se izogibati gos- tilni in pivskim prijateljem.

Z vidika terapevtov j e povsem jasno, da je vključitev v terapijo težka odloči- tev. Z a alkoholika, ki se r e s n o odloča, je to m o r d a n a j t e ž j a odločitev v življenju, saj implicira p r i z n a n j e nomoči ravno na tistem p o d r o č j u , kjer še vedno o h r a n j a kanček p o n o s a , in mu grozi, da se mu bo s p r i z n a n j e m nemoči zrušila vsa zgradba njegove identitete, ki je trda, a ne trdna - n a s t a n e strah, da se bo ta psevdoidentiteta sesula.

Človek se za kaj takega odloči le v skrajni stiski, ko mu ne kaže nič drugega. Lo- gično bi bilo torej reči: spravite ga v stisko, pa boste skrajšali svoje t r p l j e n j e in nje- govo k a r i e r o alkoholizma ter ga "spravili" na zdravljenje. T a k nasvet bi lahko primerjali z v e d e n j e m čevljarja, ki bi ljudem govoril, drsajte s čevlji p o asfaltu in h o d i t e po lužah, pa boste kmalu prišli do novih čevljev ali pa vsaj do tega, d a vam b o m o s t a r e d o b r o zakrpali.

Z vidika socialnih delavcev in drugih občanov, ki se srečujejo z odvisnostjo od alkohola in problemi, ki jih ta prinaša, so stvari povsem drugačne. Ž e p r e p r o s t račun n a m pove, da vseh "alkoholikov g a m a " , ki jih p r e m o r e Slovenija, ni m o g o č e spraviti na zdravljenje, ker ni toliko strokovnjakov za zdravljenje, niti ni toliko tovrstnih ustanov. Č e bi v n e k a j letih - recimo petih - izpeljali vse možne u k r e p e in

"spravili" vse " a l k o h o l i k e " na zdravljenje, bi prišlo do tolikšnih e k o n o m s k i h in or- ganizacijskih težav, da si tega ne m o r e m o predstavljati.

T o r e j se m o r a m o učiti obvladovati številne p r o b l e m e , ki izhajajo iz slabih navad v zvezi s pitjem alkoholnih pijač ali z alkoholizmom, in učinkovito o m e j e v a t i zdravstvene, gospodarske, p r o m e t n e , socialno-pedagoške, politične in o b r a m b n e p r o b l e m e , ki lahko izvirajo iz tega, da p o r a b a po alkoholnih pijačah raste in p o vsej verjetnosti tudi število ljudi, ki so odvisni od alkohola. T e ž k o je reči, k d a j se pri p o s a m e z n i k u prične razvijati odvisnost od alkohola, a ko proces p o t e k a v tej smeri, je k a j lahko škodovati in ni enostavno pomagati, da ne bi prišlo do eskalacije. Z a socialnega delavca je zato zelo p o m e m b n o , da r a z u m e n o t r a n j a protislovja v doživljanju p o s a m e z n i k a , ki gre po poti odvisnosti. Protislovja se ražA'ijajo p r a v okrog " p o n o s a " , ki ga neizkušen človek praviloma na p r e p o z n a kot šibko točko v osebnosti. V zgoščeni obliki bom navedel sestavine tega, kar Bateson i m e n u j e al- koholikov p o n o s (Bateson 1978: 415). O b p o s a m e z n i h postavkah bom nakazal, kako lahko odvisni posameznik investira v igro svoj " p o n o s " , in podal razmislek o možnosti za iskanje antiteze.

"Alkoholikov p o n o s " ne temelji na dejanskih dosežkih; alkoholik n e m o r e biti zares p o n o s e n ob naštevanju "naredil sem to in to", kajti njegovi načrti (magično mišljenje, W u n s c h d e n k e n ) so n e p r i m e r n o svetlejši in brez sence. Pri tem pa sogovornik prezre kompetitivno ali tekmovalno korenino, iz k a t e r e rastejo načrti. Č e p r a v i m a j o načrti z u n a n j o p o d o b o želje, o s t a j a j o tuji človekovim d e j a n - skim željam in p o t r e b a m . V sproščenem pogovoru z odvisnim p o s a m e z n i k o m o

S O C I A L N O DELO Z U U D M I , KI IMAJO PROBLEME V ZVEZI Z ALKOHOLOM

njegovih ciljih in načrtih prav na koncu priplava na vrh poslednji in resnični argu-

v

m e n t : " T o bom naredil zato, d a n e b o d o rekli, da tega n e z m o r e m . " C e bi se pri- bližal sebi, svojim telesnim o b č u t k o m , svojim zmožnostim in p o t r e b a m , bi se igra a l k o h o l n e odvisnosti razblinila v nič. Igra se vzdržuje z u t e m e l j e v a n j e m p o n o s a n a postavki "zmorem"..., predstava o zaželjenih ciljih p a ni zrastla iz dejanskih želja in p o t r e b subjekta, a m p a k je nastala kot prisilni odgovor na (resnične ali n a m i š l j e n e ) izzive "tega n e zmoreš", ki jih je bil ta človek m o r d a deležen v otroštvu. P o vsej verjetnosti so mu te izzive posredovali v družini v obliki double-bind komunikacije, npr.: " Č e si bil v šoli tako d o b e r , bi bil gotovo lahko vsaj še malo boljši..."

P o tej logiki ni p o m e m b e n dan, ko je človek ostal trezen ali pa je pil le zmer- no. Saj je n a j m a n j , kar si alkoholik na začetku alkoholne kariere postavi za cilj:

" J a z sem lahko v e d n o trezen, k a d a r h o č e m in k a d a r je to res treba, sicer p a naj- bolje vem, k d a j lahko pijem in koliko."

Č e n a m kaj takega reče kdo, za kogar še n e s u m i m o , da je alkohohk, mu b o m o odgovorili po zdravi pameti: " V redu, toda vsakomur se k d a j zgodi, da ga okoliščine pripravijo do tega, da popije več, kot bi hotel." Pogovor se lahko n a d a - ljuje v taki smeri, da se pokaže, kako labilno je lahko človekovo r a v n o t e ž j e v o d n o - su d o tako splošno razširjene in z a h r b t n e " d o b r i n e " , kot je alkohol.

Č e d o m n e v a m o , da se naš sogovornik nagiba k alkoholizmu, n a m bo n a š a zdrava p a m e t narekovala drugačen odgovor, ki si ga lahko zamislimo takole: " T o je d o b r o , p o d p i r a m tvoje prizadevanje, da bi se uprl želji p o pijači; če se boš tega v e d n o zavedal in če si takrat zmogel, n e dvomim, da boš to zmogel tudi v n a p r e j . "

Č e ste sorodnik ali zakonski p a r t n e r takega človeka in ste m o r d a že n e š t e t o - krat doživeli, kako so se dobri načrti spremenili v katastrofo, vam bo zdrava p a m e t n a j p r e j narekovala odgovor: " N e me f a r b a t . " Sledilo bo n a š t e v a n j e a r g u m e n t o v za tezo: " S a j vem, da bi ti lahko, a m p a k tega ti nočem več verjeti..." R a v n o z b e s e d a - mi " n o č e m verjeti" ali " n e v e r j a m e m " pride do usodnega p r e m i k a v ravni razgovo- ra - pogovor se o d m a k n e od boleče stvarnosti k t e m u , kaj kdo v e r j a m e aH n e - k o t d a je to n a j p o m e m b n e j š e - in za n a d a l j e v a n j e igre je to res n a j p o m e m b n e j š e . Z a tem se skriva n e k a j takega kot: " P r e p r i č a j me zopet, saj ti n e m o r e m več verjeti";

" T o d a tega, kar se dogaja, tudi n e v e r j a m e m " ; "Pripravi mi vsaj t r e n u t e k o l a j š a n j a , da b o m vsaj za t r e n u t e k mislil, da v e r j a m e m . . . "

L a h k o si mislimo, da tudi človek, ki je odvisen od alkohola, n e v e r j a m e v ce- loti, da bi imel pogovor posrečen izid. V e n d a r krvavo p o t r e b u j e vsak dokaz, da ima prav, da z m o r e . Z a t o se lahko zgodi, da v tem t r e n u t k u n e manipulira. L a h k o si mislimo, kako se bo t r e n u t e k vere spremenil v d e j a n j e za dokončni d o k a z "alko- holikovega p o n o s a " ; četudi se bo m o r d a e n k r a t uspešno izognil pijači, bo p o t e m toliko več tvegal, dokler mu ne bo p o n o v n o vse ušlo z vajeti. L a h k o si mislimo, da j e v takem p r i m e r u poraz ki-vavo resen in r a z o č a r a n j e nad samim seboj tako h u d o ,

d a ga o d t e h t a le najhujši maček ali nesreča v p r o m e t u ali še k a j hujšega.

Strokovno podkovani bralec je ob b r a n j u zadnjega odstavka v e r j e t n o že uga- nil, da n a m i g u j e m na to, k a k o lahko z d o b r o h o t n o s t j o človeku p o m a g a m o , da še n a p r e j vztraja pri svojem načinu ali da p r o b l e m a t i č n o v e d e n j e celo s t o p n j u j e . P o E . B e r n e j u lahko razlikujemo tri ravni socialnih iger:

• na prvi ravni doživljamo o s e b n a r a z o č a r a n j a in m e d s e b o j n a r a z o č a r a n j a v n a j o ž j e m ( i n t i m n e m ) krogu odnosnih oseb;

• na drugi ravni p o s t a n e d o g a j a n j e očitno širšemu krogu in n a s t a n e j o že tudi blažje socialne s p r e m e m b e kot odmevi na govorice, ki se širijo, ali kot posledica neprijetni "scen", do katerih prihaja o b raznih priložnostih in ki jih p a r t n e r j a kar n e m o r e t a zdržati, zato se ponavljajo;

• n a tretji ravni se igre iztečejo tragično - na kirurgiji ali na pokopališču.

Č e smo si zastavili vprašanje, kako živeti s človekom, ki je odvisen, in k a k o preživeti, p o t e m bi v strokovni terminologiji (zgoraj n a v e d e n e teorije) svoj cilj formulirali tako: K a k o reagirati na izzive, ki lahko pripeljejo do s t o p n j e v a n j a težavnosti p r o b l e m a ali do s t o p n j e v a n j a ravni igre?

a) R e s n i č n a o s e b n a prizadetost sogovornika je v n a v e d e n e m p r i m e r u lahko n e v a r n a za oba. Tudi geslo, ki se ga je v preteklosti pogosto ponavljalo v p r e d a v a - njih in knjigah o socialnem delu: "Pridobiti si m o r a m o z a u p a n j e stranke", je nevar- no. Č e si p r i d o b i m o z a u p a n j e in tudi sami z a u p a m o , smo se ujeli v past lastne človeške naivnosti (ne m o r e m si zamisliti, da se to ne bi od časa do časa zgodilo vsakomur, ki dela na tem področju). Č e smo si pridobili z a u p a n j e , p a sami n e zau- p a m o - v tem p r i m e r u bolj ali m a n j zavestno vstopamo v n e v a r n o tekmo, ki se bo p r e j ali slej končala z r a z o č a r a n j e m .

Pogosto sem srečal ljudi z nekoliko neosebnim n a s m e š k o m poklicne prijaz- nosti in prizadevnosti, ki jim je s p o m o č j o ostre pameti (tudi na osnovi z n a n j a in izkušenj) uspelo obdržati zelo realen stik z odvisnimi posamezniki in njihovimi svojci in so peljali pogovor v a r n o in gotovo. Z a k a j sem zapisal " t u d i " z n a n j e in iz- k u š n j e ? Z a t o , ker v t r e n u t k u dela z ljudmi to ni nič p o s e b n o koristnega - p o m e m b - n e j e je, da z n a m o odpreti oči in ušesa ter da u p o r a b i m o vso ostrino misli zato, da si dovolimo videti in slišati ter da o d g o v a r j a m o tako, da niti s a m e m u svetovalcu niti stranki n e u s p e n e o p a z n o redefinirati ravni pogovora.

b) K e r p o s a m e z n i k zaide v zlorabo alkohola ali če mu to očitajo, p o t e m ga njegov p o n o s sili k izjavi: " J a z lahko o s t a n e m trezen." Bateson meni, da se dilema

"trezen ali pod vplivom a l k o h o l a " za n e k a t e r e ljudi lahko razreši na dva načina:

• kot izziv za p r e t i r a n o pitje in za s t o p n j e v a n j e drugih p r o b l e m o v ;

• kot p r i z n a n j e nemoči posameznika (samega jaza), da je p r e d a l k o h o l o m n e m o č e n , in prošnja za resnično pomoč.

Č e vemo, da se z a d n j e praviloma zgodi šele takrat, ko p o s a m e z n i k , ki je od- visen od alkohola, nima d r u g e izbire, p o t e m tudi vemo, da ni težko presoditi, kakšna n a j bo strategija svetovalnega pogovora. K a d a r ne p r i č a k u j e m o , da se bo človek odločil za zdravljenje, se je vedno p o t r e b n o izogniti dilemi, ali lahko o s t a n e trezen, oziroma, ali lahko " n a d z o r u j e pitje". Npr.: " N e n a m e r a v a m razpravljati o tem, ali ste lahko trezni ali ne, na koncu koncev, k a j p a je to takega, skoraj vsak človek je lahko trezen. Govoriva o tem, da pitje alkohola ni dovoljeno npr. v službi.

Č e se tega držite, je - kar se tiče tega pogovora - vse v r e d u . "

Izzivalna k o m p o n e n t a "alkoholikovega p o n o s a " (ki se po potrebi lahko kaže kot p a m e t n a spravljivost ali želja po s p r e m e m b i itn.) je iskanje tveganja. N o t r a n j i m o n o l o g alkoholika si lahko zamislimo takole: "Jaz z m o r e m ostati trezen, č e p r a v d o s e d a n j i dogodki pričajo o n a s p r o t n e m ; zato je bolje, da na vse to n e mislim.

Spodrsljaj me lahko uniči... T o je srhljivo, napeto... Bo, kakor bo; če h o č e m , lahko o s t a n e m t r e z e n " itn.

Č e alkoholiku u s p e ostati trezen, pogosto sliši p r i p o m b e pivskih tovarišev: " A

te j e zvilo", "Si se ustrašil", "Si pa res ena..." N a j h u j š e je, da p o d o b n e p r i p o m b e p r i d e j o iz gluhih globin lastne osebnosti, "od z n o t r a j " , npr.: " K a j p a j e to takega, če sem trezen, vsak je lahko trezen, če se izogiba gostiln in pijače; to je dolgčas, sicer p a sem pokazal, da sem dovolj trden, da lahko o s t a n e m trezen, če le hočem..."

N a tej točki se zopet začenja magično mišljenje. Z vidika magičnega mišljenja ni p o m e m b n o , da se m o r a človek organizirati, če h o č e kaj doseči, da si m o r a po- staviti načrt in se ga držati. P o m e m b n e j š e je, da "le h o č e m " , ali pa, d a celo "zares h o č e m " , ali pa, da " v e r j a m e m , da mi bo uspelo".

P o t e m pa pride " s m o l a " - " Z a g o t o v o bi mi uspelo, če n e bi imel smole". T a stavek p o m e n i s a m e m u alkoholiku v njegovi samorefleksiji: " P r o b l e m ni to, d a sem preveč tvegal, več, kot pa bi bilo p a m e t n o . Ni res, da je sistem močnejši od m e n e (celota medčloveških odnosov - se pravi družinske navade, delo in pivski tovariši), saj je j a s n o , da sem imel le smolo. - Ker sem imel le smolo, to tudi p o m e n i , da nisem bil p o r a ž e n ; tudi moj življenjski koncept ni bil p o r a ž e n . T o p o m e n i , da lahko vse zgubim, da lahko obdržim svoj ponos. - N i m a smisla, da bi r e s n o in o d g o v o r n o razmišljal o tem, kako bom preživel jutri." Pravzaprav je v logiki magičnega mišljenja e d i n o smiselno p o č e t j e gojiti u p a n j e , " d a n e bom imel smole".

Alkoholiku se vsak dan znova p o t r j u j e , da tak način mišljenja ni n a p a č e n . Z izgovarjanjem na " s m o l o " se posameznik lahko o t r e s e vsakega o b č u t k a krivde. R e - zultat lahko vidimo v izjavi: "Vsak človek na m o j e m mestu bi bil strt in depresiven."

Razvoj alkoholizma si lahko razlagamo le kot sistemski proces. P o p i v a n j e se lahko razvije kot navada, ko poskuša posameznik n e k a k o p o r a č u n a t i z m u č n o v s a k d a n j o s t j o ene ali druge o d n o s n e skupine, ki jo doživlja, kot da:

• je to scena, na kateri se (kot zakleto) p o n a v l j a j o v e d n o enaki prizori, ki jih ni m o g o č e niti razumeti niti sprejeti;

• v t a k e m življenju ni m o g o č e izoblikovati realnih in privlačnih skupnih ciljev;

• j e m o g o č e ustvariti iluzijo, da vse protislovno izhaja iz e n e g a dela sistema, če on sam uprizori d r a m a t i č n o grdobijo, s k a t e r o d r u g e p r i z a d e n e , spravi v strah, jih p r e b u d i iz vdanosti v usodo, in pri kateri tudi sam plača ceno z doživetjem

m a č k a .

V e d n o znova se izkaže, da ni mogoč niti p o r a č u n za vsa protislovja, ki so se že zgodila v odnosni skupini, in ni mogoče začeti znova. M o g o č e p a j e v e d n o znova uiti v alternativno realnost pivske druščine in v alternativno doživljanje sveta skozi očala pijanosti.

Ko strokovnjak kot zunanji opazovalec spoznava vse mogoče nezgode, ki se d o g a j a j o v odnosni skupini, ko začuti t r e n u t k e t r p l j e n j a enega ali drugega ali tudi vseh članov, ko vidi, kako taka skupina ni sposobna koristno uporabiti p o m o č i , po- gosto n e m o r e verjeti, da je vse to res. N e m o r e verjeti, da j e t r p l j e n j e pristno, in seveda ne m o r e verjeti niti tega, da se bo proces p o vsej verjetnosti končal s smrtjo.

M o r d a strokovanjak ob vsem tem lažje v e r j a m e v možnost pozitivne razrešitve. T a možnost d e j a n s k o vedno obstaja, vendar je pot do razrešitve večkrat še težja kot vse trpljenje, ki je povezano z alkoholno odvisnostjo, zato je odločitev za bistveno s p r e m e m b o sožitnega stila izredno težka. Tudi v primerih, ko se ljudje d o b r o od- ločijo in se jim pričnejo odpirati prave poti skozi s p r e m e m b e , p o z n e j e p r i z n a j o , da

si " t a k r a t " sploh niso mogli predstavljati, kaj ta odločitev zares p o m e n i . N e k a t e r i so mi že rekli, da j e to tako, kot da bi človek začel življenje na novo, in to novo p o m e n i p o n o v n o iskanje lastnega mesta pod soncem, p o n o v n o o p r e d e l j e v a n j e glav- nih o d n o s o v in kategorij življenja, p o n o v n o u č e n j e nekaterih p r i m a r n i h življenj- skih-psihičnih funkcij, vse to p a p o m e n i znova in znova prestopiti meje bojazni, znova in znova spregledati, za kakšne stvari sem se doslej zavzemal, ter znova in znova začeti drugače. Z a t o ljudje, ki so šli skozi te procese, pravijo, d a j e odločitev lahko le intuitivna. N e e n k r a t sem slišal ljudi, kako so v zvezi z a l k o h o l n o odvis- n o s t j o in v zvezi s psihološkim s p r e m i n j a n j e m govorili povsem protislovne stvari:

" K o pomislim, k a j vse sem spregledal na poti zdravljenja, imam občutek, da sem lahko usodi hvaležen celo za alkoholizem, ker sicer n e bi mogel doživeti vsega tega. Č e bi takrat, ko sem se odločil, vedel, kaj to v resnici p o m e n i , se po vsej ver- jetnosti n e bi mogel odločiti."

Odvisnost od alkohola kot s o ž i t n i s l o g

O p r e d e l j e v a n j e odvisnosti od alkohola kot p o s e b n e g a sožitnega sloga p o m e n i za socialno delo še zlasti važen premik. Iz misli, ki sem jih nanizal v uvodu, izhaja, da m o r a m o ob srečanju s problemi, ki so povezani z zlorabo alkoholnih pijač, skrbno paziti, kaj se dogaja v odnosnih skupinah kot celotah.

M a r a Selvini Palazzoli piše, da v zvezi z različnimi m o t n j a m i v družinah ugo- tavljajo, da segajo k o r e n i n e m o t e n j precej daleč nazaj v prejšnje generacije. Selvi- nijevi in sodelavcem je že večkrat uspelo, da so sestavili n e k a k š n o sliko družinskega ozračja in načinov p o g o v a r j a n j a v družinah v treh generacijah. Kaže, da se m o t n j e v komunikacijskem sistemu družine razvijejo v več s t o p n j a h in se p r e - n a š a j o med generacijami ter p o s t a j a j o vedno bolj u s o d n e .

Prva generacija: v družini se p o g o v a r j a j o tako, kot da so p o t r e b e p o nežnosti in človeški bližini znak o s e b n e šibkosti ljudi oziroma članov družine. Otroci so večkrat deležni posmehljivih p r i p o m b na račun teh p o t r e b .

Dniga generacija: pride do stroge delitve vlog in področij družinskega življenja in dela. Vsak " t a b o r " govori o m a l o v a ž u j o č e o drugem " t a b o r u " ; o delu in o stvareh se je težko pogovarjati z vidika družine kot celote. O odnosih pa se je mogoče p o - govarjati le na double-bind način, npr., zakonca s p o s m e h o m in o m a l o v a ž u j o č e govorita vsak o svojih erotičnih željah.

Tretja generacija razvije simptom, ki je osnovno sredstvo za u r e j a n j e n e z a d o - voljivih odnosov v družini. Veliko družin niha med fazo " s u h e g a alkoholičnega o z r a č j a " in fazo " m o k r e g a alkoholičnega ozračja". V vsakem p r i m e r u p a a l k o h o l n a pijača in besede, ki o z n a č u j e j o razna doživetja v zvezi z alkoholom, dobijo p o - m e m b n o funkcijo v vseh razgovorih v družini.

Niti v pogovorih s posamezniki niti v družinah, kjer se razvija odvisnost od alkohola, n e d o b i m o vtisa, da se ljudje težko pogovarjajo. Včasih d o b i m o celo na- sproten vtis, da veliko govorijo o tistih sestavinah medsebojnih odnosov, o katerih se d r u g o d n e govori. Č e p a je opazovalec p o z o r e n , bo videl, da se npr. o erotičnih p o t r e b a h govori le tako, da se d r u g e m u k a j očita, ali p a govorijo o preteklosti, " k o še ni bilo p r o b l e m o v " ; n e z n a n s k o težko je reči n e k a j besed o lastnih željah in u p i h ; kar n e m o g o č e pa je resno, brez manipulacije spregovoriti o lastni občutljivosti in

ranljivosti. T a k o da smo pri svetovalnem delu večkrat p r e s e n e č e n i , ko j e kdo, ki se zna širokoustiti na račun erotike, d e j a n s k o lahko " n e p i s m e n " glede tega, k a k o po- kazati toplino n a način, ki n e bi bil niti naivno otročji niti obarvan z ironijo ali celo s cinizmom.

N e z m o ž n o s t k o m u n i c i r a n j a o človeških p o t r e b a h družinskih članov in ne- zmožnost komunikacije o komunikaciji ustvarjata v družini n e k o žalostno s t a n j e n o t r a n j e praznine, n a k a t e r o se zlasti boleče projicirajo problemi družbe, d o b e , okolja in kulture. Po H. Stierlinu sem povzel n e k a j tipičnih p o d o b družinskega ozračja, v k a t e r e m se ljudje doživljajo kot žrtve in ne m o r e j o videti, da d e j a n s k o paralizirajo eden drugega. V takem ozračju sta n a j p r e j s t o p n j e v a n j e odvisnosti in p r e h o d v m o k r o fazo alkoholizma edini možni izhod.

O z r a č j e se kaže v ponavljajočih se opredelitvah u s o d n e g a p r o b l e m a , ki druži- ni in n j e n i m članom o t e ž u j e življenje in vpliva na to, da življenja ni m o g o č e os- misliti ali spremeniti, in še zlasti na to, da se ni v r e d n o pogovarjati o različnih možnostih:

• Še v e d n o smo dediči problemov, ki izvirajo iz bližnje ali d a l j n e preteklosti, o katerih n e vemo, kako so nastali, a smo bili deležni zagrenjenosti, ki so jo gojili starši in okolje, in prav to n e z n a n o še v e d n o o n e m o g o č a , da bi si ustvarili r e a l n a pričakovanja in življenjske načrte.

• Živimo v času in p r o s t o r u , kjer smo vložili veliko t r u d a v samoobvladova- nja, da bi uresničili življenjsko pot, ki n a m j e m o r d a p o m e n i l a socialni vzpon, p a se je vse s k u p a j izkazalo za privid. Življenje ni postalo nič lažje, ni postalo n e p o l n e j š e niti bolj smiselno.

• Živimo v družinah, kjer se spiva č u t i m o m o č n e in izključne g o s p o d a r j e svoje u s o d e , p a se izkaže, da družina le ponavlja povsem p o d o b e n scenarij, kot so ga uresničevale že p r e d h o d n e generacije.

• Živimo razpeti med delovne naloge in družinsko "srečo", vse bi bilo t a k o lepo, če n e bi eden od družinskih članov delal s r a m o t e celi družini.

V o d n o s n i h skupinah se o teh rečeh govori na p o s e b e n , ritualiziran način.

Posamezniki niti n e opazijo, da se vsak p o m e m b n e j š i pogovor prične aH k o n č a s stavki, ki imajo skrit p o m e n in včasih zvenijo kot "zaklinjanje", brez vidne zveze s p r e d m e t o m pogovora. Npr.: " O č e je trpel, jaz sem trpela, tudi tebi se slabo piše";

" S a m o da se n a š e m u n a j m l a j š e m u ne bi zgodilo kaj p o d o b n e g a , kot se je zgodilo stricu, ki se je zapil"; " L a h k o smo še zadovoljni, da živimo s o r a z m e r n o d o b r o ; že naša m a m a je v e d n o rekla, da je človek v pričakovanju ljubezni z m e r o m razoča- r a n " ; " V a ž n o je, da človek zna delati, kaj pa ima od tega, če se šola; v naši vasi se je neki š t u d e n t zapil in je žalostno p r o p a d e l " ; "Pri nas d o m a smo v e d n o govorili le o stvareh; kaj pa boš govoril o željah, če bi imeli denar, bi bilo vse enostavno, ker d e n a r j a ni, želje le otežijo življenje"; " A h , saj je tako v e d n o kaj n a r o b e , m a m a so rekli, da m o r a m o vedno misliti, kaj pa, če bi bila v o j n a " itn.

Č e spremljam pogovor družine kot strokovnjak, marsikdaj lahko ugotovim, d a taki izreki p o m e n i j o konec razgovora ali pa o z n a č u j e j o s p r e m e m b o ravni; ali p a u v a j a j o pravilo izogibanja določenim življenjsko p o m e m b n i m t e m a m . P o g o s t o i m a m vtis, da taki izreki kar paralizirajo vsako konstruktivno iskanje in raz- mišljanje o možnih s p r e m e m b a h življenja. Večkrat sem prišel do ugotovitve, d a besedni obrazci, ki sem jih navedel kot primer, niso sestavina mišljenja, v e n d a r

p o g o s t o d e l u j e j o že prej, kot znak "samoumevnosti, da o čem ni v r e d n o razmišlja- ti" ali da je pogovor o k a k e m p r e d m e t u lahko le resigniran ali celo ciničen. Zgodi se tudi, d a posamezniki dovolj d o b r o in uspešno delujejo n a " n e v a r n e m p o d r o č j u " , ko p a se pojavi r a z m e r o m a n e p o m e m b n a m o t n j a v družini, p r i d e d o izbruha: " S a j smo vedeli, da se to n e m o r e srečno končati, ker..."

D o d a j a m p r e g l e d n o tabelo s prikazom nekaterih p o m e m b n i h raziskav o delovanju družinskih sistemov v zvezi z n a s t a j a n j e m in medgeneracijskim p r e - n a š a n j e m odvisnosti od alkohola (gl. n a s l e d n j o stran).

Otroci iz družin, v katerih s e razvija alkoholna z a s v o j e n o s t

N a j za začetek n a v e d e m skope, a prepričljive sklepe o b s e ž n e študije, ki jo j e v z a d n j e m desetletju v Z D A izvedla J a n e t G e r i n g e r Woititz. Njeni r e s p o n d e n t i so bili odrasli ljudje, med njimi velik o d s t o t e k intelektualcev, ki i z h a j a j o iz družin, v katerih s e j e razvijala alkohola odvisnost.

• V e d n o znova ugibajo, k a j je n o r m a l n o v e d e n j e ; sprašujejo se, kdo je sploh o d g o v o r e n odrasel človek; n e m o r e j o zaupati ne ustanovam n e ljudem, p a četudi i m a j o dolgoletne izkušnje, ki jim prepričljivo dokazujejo, kdo j e o d g o v o r e n ter pošten pri delu in življenju.

• I m a j o težave pri uresničevanju določenih delovnih p r o j e k t o v - od zamisli do konca; p o g o s t o se zgodi, da spustijo stvari iz rok takrat, ko se že z a č e n j a sklepna faza, ko delo ni več n a p o r n o , ko je treba stvari dodelati, spraviti v p r i m e r n o obliko in jih ponuditi v o c e n o ali p r o d a j o . N e r e d k o se zgodi, da drugi izkoristijo to slabost in jih o š k o d u j e j o .

• V e č k r a t lažejo, čeprav bi bilo e n a k o lahko in p r e p r o s t o p o v e d a t i resnico.

V e č k r a t iščejo izgovore v zvezi z dejanji in dogodki, ko bi bilo veliko bolj u m e s t n o reči, k a j se je v resnici zgodilo, ker bi bili s tem odnosi jasni; bojazen bi se s tem kvečjemu z m a n j š a l a in nikakor ne zvečala.

• Sebe in svoje delo sodijo brez milosti. Četudi se to p o g o s t o skrije in zanika, se v e d n o znova pokaže, da ne m o r e j o biti z ničimer zares zadovoljni in niso p r e - pričani, d a so naredili to, kar so v danih okoliščinah zares zmogli.

• D o sebe so n e k o r e k t n o trdi, brez možnosti n o t r a n j e distance. N e m o r e j o si o d d a h n i t i in ne m o r e j o se duhovito ( n e s t r u p e n o ) pošaliti na svoj račun. Z d i se, kot da se bo n e k a j zrušilo, če b o d o za t r e n u t e k sami s seboj popustljivi in se za t r e n u - tek odrekli svojim skrbem.

• I m a j o težave v intimnih odnosih človeške bližine. V t r e n u t k u , ko bi l a h k o prišlo do o b č u t k a bližine, začutijo, d a ne vedo, kaj storiti, če do tega res pride; vča- sih začutijo ob tem n e s t r p n o s t in odidejo; včasih p o s t a n e j o n e r o d n i , nedomiselni, n e k a k o pusti; ob zbližanju z ljudmi drugega spola doživijo občutek, da i m a j o p r e d seboj le e n o s m e r n o pot, v seksualni odnos.

• Č e začutijo, da so zgubili n a d z o r nad s p r e m e m b a m i v d e l o v n e m okolju, družinskem'življenju ali soseski, reagirajo p r e t i r a n o . V tem p r i m e r u se čutijo u p r a - vičene nastopiti z n a j h u j š i m i grožnjami, se umakniti iz situacije ali se zavarovati s podtalnimi intrigami.

• N a vsakem k o r a k u se m o r a j o dokazovati; če jim to spodleti, so n e n a d o m a n a robu o b u p a .

• Živijo z o b č u t k o m , da so drugačni od drugih, hkrati sc tolažijo s tem, da tudi drugi niso taki, kot je videti.

• So p r e t i r a n o vestni in odgovorni ali pa povsem z a n e m a r i j o svojo odgovornost.

• So s k r a j n o lojalni do ljudi, pred katerimi imajo o b č u t e k avtoritete in odvis- nosti, čeprav je očitno, da to ni na mestu.

• T e ž i j o k t e m u , da bi bili aktivni, n e da bi se dovolj spraševali o tem, kam aktivnost vodi. Pogosto r a v n a j o po načelu - n e k a j je treba narediti, ni važno kaj, samo d a se stvari p r e m a k n e j o z mesta.

O č i t n o je, da taki ljudje p o t r e b u j e j o pomoč, ki pa jo zelo težko dobijo. V družini in poklicnem življenju še zdaleč ne uresničijo svojih resničnih potencialov.

Z a t o mislim, da bi morali razvijati različne oblike dela za o t r o k e in za odrasle, ki izhajajo iz družin, v katerih se razvija odvisnost od alkohola. Le tako si lahko o b e t a m o , da b o d o ljudje našli trdna tla pod nogami.

Kurt Lewin je napisal, da družina p o m e n i o t r o k o m zanesljivost in stalnost.

Pravi, da ni treba, da bi se o t r o k zavedal zanesljivosti tal - ker se giblje tako, kot da je trdnost tal n e k a j s a m o u m e v n e g a . Sam menim, da otroci iz družin, v katerih se razvija alkohola odvisnost, n i m a j o tega s a m o u m e v n e g a občutka; po trdnih tleh se gibljejo tako kot mornarji na k o p n e m . Kot da nevede na vsakem k o r a k u r a č u n a j o s tem, da se tla p o njimi zibljejo. .

Biti na koncu

V otroških letih sem večkrat slišal ljudsko modrost: " P i j a n e c se s p r e o b r n e , ko se v j a m o zvrne." T o zveni nadvse surovo in kaže, da so ljudje v e r j e t n o že davno dojeli vso tragičnost in n o t r a n j o protislovnost alkoholizma. Č e o n a p i s a n e m izreku nekoliko globje premislimo, se nam bo odkrilo, da to reklo ni le skrajni izraz pesi- mizma, a m p a k da je tudi izraz krute nemoči tistih, ki se z n a j d e j o v bližini takega človeka, in nemoči s a m e g a ptxsameznika, ki je postal odvisen od alkohola. P a se v e n d a r v p r a š a j m o , zakaj ima izrek skrivnostno obliko: n a j p r e j napove, da se pija- nec-alkoholik lahko spremeni, potem pa napove tudi čas o z i r o m a situacijo, ko se to lahko zgodi. Pri tem se lahko vprašamo, ali j a m a p o m e n i grob in ali ta m e t a f o r a res p o m e n i le s m r t ? Ali je prispodoba u p o r a b l j e n a res le zaradi b a l a d n e učinkovi- tosti in v resnici vsebuje le nespodbitno m n e n j e : "Človek, ki je odvisen od alkoho- la, se d o smrti n e bo rešil svoje odvisnosti." S p r a š u j e m se, ali ta p r i s p o d o b a m o r d a v e n d a r l e ne dopušča drugačnega izida iz alkoholne odvisnosti. D a n e k d o pije tako dolgo, dokler se n e zvrne v j a m o , m o r d a še ne p o m e n i , da bi ga položili v grob.

T o r e j ni r e č e n o , d a j e alkoholik neizogibno zapisan smrti. Kljub t e m u , da se zvrne v j a m o , m o r d a obstaja n e k o neznatno u p a n j e , da o s t a n e živ in se tudi s p r e o b r n e . Slednje lahko r a z u m e m o n e le kot p r e n e h a n j e odvisnosti, a m p a k tudi kot globoko s p r e m e m b o miselnosti in čustvovanja ter seveda tudi vedenja.

" J a m a " v ljudski modrosti m o r d a n e p o m e n i groba in smrti, a m p a k n e k a j , kar je t e m u stanju na las p o d o b n o in je dejansko blizu fizičnega p r o p a d a in torej p o m e -

ni najglobljo s t o p n j o človeškega ( m o r a l n e g a in socialnega) dna. T a k a razlaga se mi zdi v e r j e t n a tudi zato, ker je skladna s spoznanji A n o n i m n i h alkoholikov. Začetniki tega gibanja, ki se j e v zgodovini izkazalo za prvo u s p e š n o obliko pomoči l j u d j e m .

odvisnih od alkohola, so izhajali iz izkušnje, da je zdravljenje mogoče in v e r j e t n o šele takrat, ko človek p r i d e do konca, ko udari o b dno, ko trešči z glavo o b tla.

L a h k o bi naštel še več p o d o b n i h prispodob, ki niso znanstveno-strokovne defini- cije, a zato niso nič m a n j p o m e m b n e za življenje in strokovno delo. K e r " k o n c a " ni m o g o č e strokovno in znanstveno definirati, lahko aktivisti A n o n i m n i h alkoholikov o b n e u s p e h i h v e d n o znova rečejo: " O č i t n o še ni bil dovolj daleč, še ni dovolj pro- p a d e l , še ni prišel do konca."

Bateson piše, da A n o n i m n i alkoholiki menijo, da je k o n e c za različne ljudi različen in da n e k a t e r e doleti smrt, še p r e d e n dosežejo " k o n e c " . Bateson misli, da j e " k o n e c " d e j a n s k o č a r o b n a f o r m u l a p a n i k e in da je priložnost za s p r e m e m b o ta t r e n u t e k . Avtor meni, da je v tem t r e n u t k u mogoče globoka p r e u s m e r i t e v in spre- m e m b a življenjskih konceptov, vendar taka s p r e m e m b a n a nastopi v e d n o in avto- matično, zato je ne m o r e m o razumeti zgolj kot posledico stanja s k r a j n e eksistencialne stiske, a m p a k le kot rešilni vzgib in kot možnost odločitve subjekta, ki v t r e n u t k u s k r a j n e stiske odkrije, da je v njegovih rokah možnost, da o h r a n i svojo človeško bit, in to človeka pripelje k odkritju, da je možna s p r e m e m b a . L a h k o r e č e m o , da v tem trenutku i z j e m o m a n a j d e tudi prave soljudi, ki so mu pri- pravljeni stati ob strani in mu brez okolišenja potrdijo, da je to edina resnična

možnost izhoda, ali kot piše J. Ramovš, edina ozka pot iz močvirja. V t r e n u t k u od- ločitve je ta pot praviloma videti najtežja, in tudi v resnici je tako težka, da si lahko to k o m a j predstavljamo. Kadar se v takem t r e n u t k u n a j d e j o ljudje, ki bodisi zaradi družinske solidarnosti ali iz sramu ali pa iz h u m a n i h in strokovnih motivov člove- ku, ki je n a koncu, p o n u d i j o roko pomoči, mu s tem n e r e d k o vzamejo življenjsko priložnost. P o m a g a j o mu, da še ohrani svoje človeško dostojanstvo, d a še obdrži vsaj minimalne pogoje za preživetje in se zopet reši panike, ki ga j e nevzdržno morila. Bateson je zapisal: " Č e alkoholiku, ki je na koncu, njegovi prijatelji in tera- pevti s pogovorom p o m a g a j o zmanjšati paniko, se bo po vsej verjetnosti zgodilo, da si bo toliko o p o m o g e l in opogumil, da bo sposoben p o n o v n o vzpostaviti labilno r a v n o t e ž j e in da bo postal odvisen od teh ljudi, dokler se ne bo pokazalo, da to tudi tokrat ne d e l u j e d o b r o in bo zopet 'na koncu', vsekakor še globje, kot j e bil p r e j "

(Bateson 1986: 427).

Z a socialne delavce in vse, ki delajo v zdravstvu, je p o m e m b n o , da so pri- pravljeni na d o g o d k e in doživetja soljudi, odvisnih od alkohola, ki p o m e n i j o zruši- tev, padec, u d a r e c ob d n o - skratka to, kar A n o n i m n i alkoholiki i m e n u j e j o

" k o n e c " . V zvezi s temi dogodki pogosto slišimo razna razmišljanja, npr.: "Človek k o n č n o spozna, da nima več n o b e n e druge možnosti, kot da prisluhne p a m e t n i m in p o š t e n i m ljudem, zlasti pa strokovnjakom, in uboga njihove nasvete..." T a k a ra- z u m s k a razlaga nam ne pove, od kod človek v skrajni paniki dobi o g r o m n o moč, ki je p o t r e b n a , da si u p a opustiti utečeni način življenja, da tvega izgubo prijate- ljev-"pivskih bratov", da opusti s a m o pitje alkoholnih pijač, kar mu je doslej p o m a - galo v lepih in težkih trenutkih življenja, in se napoti n e k a m , kjer se že prvi t r e n u t e k sreča s problemi, ki se jim je celo življenje izogibal in ob katerih m u gre d o b e s e d n o na b r u h a n j e . T o so problemi, kako se trezen približati d r u g e m u člove- ku, kako trezen razumeti druge, najti pravo distanco itn.

Č e se s p o m n i m o , da je gibanju A n o n i m n i h alkoholikov v začetku botroval Carl Gustav Jung, n e h o t e pomislimo, da se za miselnim k o n s t r u k t o m "priti n a

k o n e c " skriva še k a j več, n e k a j , kar ima po vsej verjetnosti opraviti z n e z a v e d n o sfero psihičnega življenja. Priti do konca bi v J u n g o v e m jeziku lahko izrazili na ta način, da "jaz" (princip racionalnosti) spusti iz rok vajeti p o s a m e z n i k o v e usode. V tem t r e n u t k u se aktivirajo druge sile, ki jih je "jaz" doslej omalovaževal, m o r d a celo zasmehoval, in ki so bile po vsej verjetnosti zelo z a n e m a r j e n e . P o s a m e z n i k se s temi n e z n a n i m i potenciali večkrat sreča na šokanten način, ko ga preplavi žalost, ko se n e m o r e več ubraniti raznih predstav in občutkov, ki se jih je vedno izogibal kot s r a m o t n i h ali kot " n e m o š k e nemoči". Največja nevarnost v tem t r e n u t k u je, če

" s a m " v tem u s o d n e m t r e n u t k u n e začuti, da so to pravzaprav njegovi zavezniki.

K o n t r a p r o d u k t i v n o je tudi, če strokovni pomočniki ne stojijo p o s a m e z n i k u ob stra- ni, a m p a k z b e s e d a m i in s p o m o č j o preveč aktivno posežejo v d o g a j a n j e . S tem lahko o n e m o g o č i m o " n e z n a n i m silam" v človeku, da bi se izrazile, da bi prišlo d o reorganizacije načina " n o t r a n j e g a vladanja", kar p o m e n i , da človek n e odkrije svo- jih pravih p o t r e b in vrednot, ki so mu bile doslej tuje in m o r d a celo n e z n a n e . Spo- minjam se moža srednjih let, ki je v solzah ihtel: "Nič mi ni ostalo, razen golega življenja... Kako da sem se šele sedaj zavedel, da je v r e d n o živeti zaradi življenja, živeti zaradi sebe in zaradi ljudi, pri nas so bile vedno p o m e m b n e le stvari. Vsak o t r o k , ki se igra, je bolj p a m e t e n in živi bolje kot jaz. Bil sem tako p a m e t e n , da mi je škodovalo, da sem skušal prcigrati samega sebe..."

Č e p r a v je videti, kot da človek v takem stanju rije po sebi, po svojem p r e t e - klem življenju, in da se je odmaknil od tega, kar se d o g a j a okrog njega, je nadvse p o m e m b n o , da ga ob vsem razumevanju njegove stiske ogovorimo tako, da zagleda vsakdanjo resničnost in da se ne more izogniti odločitvi o svojem življenju. Cinizem in sadizem okolja mu lahko " p o m a g a " , da se skuša "postaviti na noge", p o s k u š a pokazati, da je še močan, in zastaviti z a d n j e sile. N e k a j p o d o b n e g a bi lahko rekli za usmiljenje. P o m e m b n o je vedeti, da je v tem t r e n u t k u za človeka zelo bistveno to, kar se d o g a j a v n o t r a n j e m dialogu - četudi pri tem p r i h a j a na rob blodenj; a nič m a n j p o m e m b n o ni to, da v d r a g o c e n e m trenutku n o t r a n j e g a p r e m i k a človek n a nov način vidi in začuti svet okrog sebe, ljudi in d r o b n e vsakdanjosti.

Tisti, na kogar se človek v takem t r e n u t k u o b r n e , n e h o t e p o s t a n e priča u s o d n e g a p r e o b r a t a , ki črpa svojo moč iz globine nezavednih delov osebnosti.

L a h k o mu da čutiti, da ni sam, da njegovo stisko spoštuje, zato ga ne poskuša niti tolažiti niti prepričevati, zato tudi ne postavlja radovednih vprašanj. Z a A n o n i m n e alkoholike to, da je n e k d o " n a koncu", p o m e n i spiritualno izkušnjo, ki j o lahko v celoti r a z u m e le tisti, ki je že sam "preživel svoj konec". Drugi pa se lahko učimo, kako v t a k e m t r e n u t k u ravnati s človekom.

Zlasti težko je razumeti, da lahko v tem boju " n a k o n c u " človek zmaga le tako, da j e p o r a ž e n in prizna, da je življenje, ki ga je doslej skušal nadvladati, ven- darle m o č n e j š e od njega. T a globoko protislovna resnica se p o k a ž e v doživetju po- nižnosti, ki se lahko oblikuje v religiozne predstave ali v č r n o ekstazo u m e t n i š k e imaginacije, lahko pa se v zavesti p o k a ž e tudi kot p r e p r o s t , n e d r a m a t i č e n stavek:

" T a k o res ne gre več naprej". P o m a g a m o lahko le tako, da proces s p r e m l j a m o človeško p r i z a d e t o in da v tem t r e n u t k u ne n a r e d i m o ničesar, kar bi lahko odvzelo p o s a m e z n i k u o b č u t e k , da se je zares lotil razvozlavati svoj najhujši vozel, da to do- b r o h o t n o s p r e m l j a m o in ga p o d p i r a m o .

S O C I A L N O DELO Z U U D M I , KI IMAJO PROBLEME V ZVEZI Z ALKOHOLOM

Prošnja ali klic na pomoč

M e d protislovji v razvoju alkoholne odvisnosti je tudi to, da se tako p o s a m e z - nik, ki je odvisen, kot njegovi najbližji n a j b o l j bojijo p r i z n a n j a , da bi v zvezi s pi- t j e m potrebovali p o m o č . Pogosto ljudje dolgo vzdržujejo lažen o b č u t e k , da p o t r e b u j e j o p o m o č kvečjemu za ureditev drugih težav, da pa v zvezi z " n e s p o s o b - n o s t j o n a d z o r a " pri pitju alkoholnih pijač ne p o t r e b u j e j o n o b e n e pomoči; p r a v tako so prepričani, da n e p o t r e b u j e j o pomoči ali da jim nihče n e m o r e p o m a g a t i v zvezi s tistimi procesi v medsebojnih odnosih, kjer je dejanski p r i m a n j k l j a j , zaradi kat- e r e g a se z a t e k a j o k pijači. Se pravi, da ljudje n e uvidevajo p o t r e b e p o p o m o č i r a v n o v zvezi z reševanjem tistih o d n o s n i h vozlov, ki vplivajo na to, da se delne re- šitve k a j lahko sprevržejo v "več istega", se pravi, v p o d p i r a n j e n e u g o d n e g a , social- n o in psihično nezdravega načina delovanja sistema.

K d o je pravi prijatelj, kdo je človek, vreden z a u p a n j a v najtežjih t r e n u t k i h ? Č e bi si predstavljali človeka kot celoto, ki jo p o n a z o r i m o z d v e m a k r o g o m a , bi zunanji krog ponazarjal s e k u n d a r n e funkcije osebnosti, kot so inteligentno reše- v a n j e p r o b l e m o v , opravljanje socialnih vlog, spominske funkcije, u č e n j e u č n e snovi idr. N o t r a n j i krog pa bi ponazarjal o s r e d n j e funkcije osebnosti, kot so s a m o z a d o - voljstvo, doživljanje strahu in agresivnosti, seksualnosti, sposobnost z a u p a n j a lju- d e m , stalnost, stik z nezavednim, intuicija itn.

P o d o b n o s h e m o bi lahko naredili tudi za družino kot celoto. A l k o h o l n a od- visnost se razvije tam, kjer so deficitarne o s r e d n j e funkcije, v e n d a r ljudje sami sebi praviloma ne priznajo primanjkljajev v o s r e d n j e m jazu oziroma v j e d r n e m p r e d e l u družinskih funkcij. Poenostavljeno lahko r e č e m o , da s e k u n d a r n e funkcije strežejo zlasti reševanju vsakdanjih p r o b l e m o v in uspešnosti pri izvajanju osnovnih delovnih obveznosti. O s r e d n j e funkcije strežejo temeljnim življenjskim opredelitvam, po- stavljanju življenjskih ciljev in mobilizaciji energije za vztrajanje, p a tudi intuitiv- n e m u zaznavanju p o t r e b po s p r e m e m b a h . K a d a r skuša človek s s e k u n d a r n i m i f u n k c i j a m i razreševati t e m e l j n a življenjska vprašanja, to p o m e n i , da taktizira. Po- d o b n o lahko r e č e m o za družino, da s taktiziranjem poskuša nadomestiti n o t r a n j o p r a z n i n o ; na ta način ne posameznik ne družina n e m o r e t a priti do z a u p a n j a , do pravih ciljev, in tudi n e m o r e t a začutiti življenjskega smisla. T a k človek n a r a č u n