STOPALNI LOK

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Ana Marija Krč

STOPALNI LOK

PREDŠOLSKEGA OTROKA

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2020

(2)

(3)

PEDAGOŠKA FAKULTETA Predšolska vzgoja

ANA MARIJA KRČ

MENTOR: izr. prof. dr. Jera Gregorc

STOPALNI LOK PREDŠOLSKEGA OTROKA

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2020

(4)

(5)

Zahvaljujem se svoji mentorici Jeri Gregorc za potrpljenje z mano, za nova znanja in usmerjanje pri pisanju.

Zahvaljujem se tudi fantu Mateju, ki me je spodbujal pri pisanju in sestrici Nini Katarini, ki je zaradi pisanja diplomske, potrpežljivo čakala name. Zahvaljujem se tudi vrtcem iz Bovca,

Domžal, Loškega Potoka, podjetju Ciciban in Dejanu Tašnerju, da so me sprejeli in mi pomagali pri izdelavi diplomskega dela.

(6)

(7)

Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen pomen imata okolje in obutev na razvoj stopalnega loka otroka. Problematiko diplomskega dela smo osvetlili z različnimi pogledi, zato smo podatke zbrali na več načinov, in sicer preko analize sodobne slovenske in tuje literature, preko dveh intervjujev (z diplomiranim inženirjem ortotike in protetike Dejanom Tašnerjem in z vodjo proizvodnje v podjetju Ciciban Borisom Petejanom), preko anketnih odgovorov staršev 5- do 6- letnikov in preko odtisov stopal 5- do 6-letnikov.

Analiza zbranih podatkov je pokazala, da na razvoj stopalnih lokov bolj vpliva bosonoga hoja po naravnih površinah kot hoja v obutvi z anatomskim vložkom. Razlog, da je bosonoga hoja boljša, je v tem, da hoja po travi, kamenju, pesku … Stimulira mišice stopala in jih posledično krepi, s čimer se izoblikuje stopalni lok. Obutev z anatomskim vložkom nima funkcije izoblikovanja stopalnega loka, njen namen je, da daje stopalu anatomsko ležišče.

Iz analize rezultatov lahko razberemo, da je plosko stopalo pogosto pri predšolskih otrocih.

Plosko stopalo pri predšolskih otrocih je pogosto zato, ker mišice še niso dovolj razvite. Skozi leta (do približno 14. leta) se stopalne mišice okrepijo in stopalni lok se izoblikuje. Kar lahko naredimo v predšolskem obdobju je, da otrokom kupimo udobno obutev, ki jo izberemo po priporočilih strokovnjakov in dovolimo otrokom, da veliko hodijo bosi.

Ključne besede: stopalni lok, otroška obutev, bosonoga hoja, razvoj stopala.

(8)

(9)

The purpose of the work is to determine the importance of the environment and footwear for the development of the child's foot arch.

For a better understanding and diverse views on the issue of the thesis, we decided to collect data in several ways. Data was collected through an interview with a graduate engineer of prosthetics and orthotics Dejan Tašner, through an interview with the production manager at Ciciban, Boris Petejan, through survey responses of parents of 5-6 years old kids and footprints of 5-6 years old kids.

Through all the above research, we have come to the conclusion that the development of foot arches is more influenced by barefoot walking on natural surfaces than walking in shoes with an anatomical insole. The reason that barefoot walking is better is that walking on grass, stones, sand… stimulates the muscles of the foot and consequently strengthens them, thus forming a beautiful arch of the foot. Footwear with an anatomical insole does not have the function of forming the arch of the foot, its purpose is to give the foot an anatomical bed.

From the analysis of the results, we can see that flat foot is common in preschool children. A flat foot in preschool children is common because the muscles are not yet sufficiently developed. Over the years (up to about age 14), muscles are strengthened and the arch of the foot is formed. What we can do in the preschool period is to buy children comfortable footwear, which we choose according to the recommendations of experts and allow children to walk barefoot.

Kej words: foot arch, kids shoes, barefoot walking, foot development

(10)

(11)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

2 PREDMET IN PROBLEM ... 3

2.1 FUNKCIJA STOPALA ... 3

2.2 ZGRADBA STOPALA ... 3

2.3 RAZVOJ STOPALA ... 4

2.4 DEFORMACIJE STOPAL ... 6

2.5 DEJAVNIKI OKOLJA NA STOPALO ... 7

2.6 STOPALNI LOKI ... 8

2.7 OBUTEV ... 9

2.7.1 SKOZI ZGODOVINO ... 9

2.7.2 DANES ... 11

2.7.3 OTROŠKA OBUTEV IN NJENA ZGRADBA ... 12

2.7.4 KAKO IZBRATI USTREZNO OBUTEV ZA OTROKA ... 13

2.8 OPREDELITEV PROBLEMA ... 14

3 CILJI... 16

4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 16

5 METODA DELA ... 17

5.1 VZOREC ... 17

5.2 SPREMENLJIVKE ... 17

5.3 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV ... 18

5.4 NAČIN OBDELAVE PODATKOV ... 18

6 REZULTATI ... 19

7 RAZPRAVA ... 29

8 ZAKLJUČEK ... 31

9 LITERATURA ... 32

10 PRILOGE ... 33

(12)

(13)

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz stopalnih lokov ... 9

Slika 2: Obutev v zgodovini ... 11

Slika 3: Zgradba Cicibanove otroške obutve. ... 13

Slika 4: Liangov prikaz osnovnih oblik stopal ... 21

Slika 5:Odtisnjena stopala ... 22

Slika 6: Odtisnjena stopala otrok ... 23

Slika 7: Ploska stopala 5–6-letnikov ... 25

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Pogostost bosonoge hoje ... 20

Graf 2: Podlage kjer otroci hodijo bosi. ... 20

Graf 3: Stopala 5- do 6-letnikov ... 22

Graf 4: Delež kupljene obutve ... 27

Graf 5: Kriterij za nakup obutve ... 27

(14)

(15)

1

1 UVOD

V diplomskem delu smo raziskovali, na kakšen način bosonoga hoja in obuvalo z anatomsko oblikovanim vložkom pripomoreta k oblikovanju otroškega stopala in stopalnega loka. V raziskavo smo vključili 49 5- do 6-letnih otrok. Mlajši otroci še nimajo dovolj vidno izoblikovanega stopalnega loka, zato jih v raziskavo nismo vključili. Poleg tega smo s pomočjo literature in nekaterih strokovnjakov poskušali ugotoviti, kakšen je pomen bosonoge hoje in anatomsko oblikovanega vložka tudi za mlajše otroke.

Iz analize sodobnih raziskav je razvidno, da večina nemških strokovnjakov daje velik poudarek na bosonogo hojo. Na bosonogo hojo dajejo poudarek predvsem zato, ker menijo, da bosonoga hoja po neravni podlagi krepi mišice. Pri obutvi poudarjajo, da naj jo otroci dobijo šele takrat, ko se začnejo postavljati na noge. Večina jih meni, da je obutev z anatomsko oblikovanim vložkom pri otrocih nepotrebna, nekateri celo pišejo, da je škodljiva. V slovenski literaturi pa opazimo, da se avtorji ne morejo odločiti, kaj je dobro, saj pišejo, da naj bi otroci čez dan hodili čim več v čevljih, čevlji pa naj bi bili močni in naj bi imeli okrepljen opetnik, da otrokom drži gleženj. Že v naslednjem odstavku pa pišejo, da je bosonoga hoja po neravnem terenu zelo primerna, saj krepi mišice, tako da naj bi otroci med počitnicami čim več hodili bosi.

V diplomskem delu želimo preučiti pomen bosonoge hoje in obutve na otrokovo stopalo.

Izsledki diplomskega dela bodo lahko služili staršem pri izbiri primerne obutve za njihovega otroka. Z delom pa želimo razložiti tudi pomen bosonoge hoje pri predšolskem otroku.

V diplomsko delo je vključenih več različnih tipov podatkov, v eni so vključeni starši in predšolski otroci iz različnih vrtcev po Sloveniji. V tej raziskavi so starši odgovarjali na anketni vprašalnik o tem, kakšno obutev kupujejo otroku, ali njihov otrok hodi bos … Njihovi otroci pa so odtisnili stopala, ki smo jih primerjali z odgovori staršev, potem pa še med seboj.

V drugem delu raziskave smo spraševali ortopeda in diplomiranega inženirja protetike in ortotike o otroški obutvi, otroških stopalih in o tem, kaj je dobro zanje.

V tretji del raziskave pa je vključen Boris Petejan, vodja proizvodnje v podjetju Ciciban.

V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, na kakšen način bosonoga hoja pripomore k razvoju stopalnega loka, na kakšen način se razlikujejo stopalni loki med otroki, ki imajo in otroki, ki nimajo obutve z anatomskim vložkom, kakšno funkcijo ima anatomski vložek pri oblikovanju stopalnega loka, koliko otrok ima plosko stopalo, v kolikšni meri lahko s primerno obutvijo

(16)

Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Krč Ana Marija; Stopalni lok predšolskega otroka

2

izboljšamo stopalni lok otroka, ki ima plosko stopalo ali kakšno drugo okvaro stopala in koliko odstotkov staršev kupi obutev z anatomskim vložkom in koliko obutev brez njega.

(17)

3

2 PREDMET IN PROBLEM

2.1 FUNKCIJA STOPALA

Stopala so naša stična točka s podlago, ki na dan prenese več sto ton obremenilnih sil. Je najnižji del človeškega telesa, ki se razprostira med skočnim sklepom in koncem prstov. Njegova glavna funkcija je, da nosi težo telesa, ohranja ravnotežje in absorbira energijo, ki se pri hoji prenaša iz podlage na telo in obratno (Herman, 1998). Deepak (2011) piše, da stopalni del podplata nosi 40 % naše teže, peta pa 60 %.

2.2 ZGRADBA STOPALA

KOSTI

Stopalo sestavlja 26 kosti, ki dajejo statično oporo in osnovno obliko stopalu. Kosti so razporejene v tri sklope: zadnji, srednji in sprednji. Zadnjo skupino imenujemo koren stopala ali nart. Sestavljena je iz sedmih kosti. Skočnica, čolniček in trije klini sestavljajo notranjo stran narta, petnica in kocka pa zunanjo stran (Herman, 1998).

Srednji del skeleta stopala je sestavljen iz petih stopalnic, ki so med seboj vzporedne. Te kosti spadajo pod dolge kosti. Vsaka kost ima širšo osnovnico, telo in glavico. Glavice in prstnice tvorijo sklepe (prav tam).

Sprednji del stopala sestavlja štirinajst prstnic. Vsi prsti razen palca imajo tri člene, palec ima le dva člena. V ovojnici sklepa med stopalnico in prstnico palca se nahajata dve sezamoidni kosti, ki sta zaporedni v vezivu na spodnji strani stopala (prav tam).

MIŠICE STOPAL

Stopalo sestavlja 20 mišic, ki jih lahko razdelimo na zgornje (mišice hrbtišča) in spodnje (mišice podplata). Podplatne mišice pa delimo še na tri skupine: zunanja, srednja in notranja.

Za delovanje stopal sta zadolženi dve skupini mišic: dolge ali mišice goleni in kratke mišice.

Mišice goleni imajo dolge tetive, ki se pripenjajo na posamezne skeletne elemente na stopalih.

Kratke mišice pa izvirajo in se prijemajo v samem stopalu (Herman, 1998).

Podplatne mišice omogočajo stopalnemu loku oporo in napetost. Na vsaki kosti je pritrjeno več kit, ki mišično moč prenašajo na kosti. Mišice, ki premikajo stopalo, se začnejo že na mečih in

(18)

4

se zaključijo s konicami prstov. Z mišicami in maščobo obložen podplat oblaži udarec noge na tla (Buoyardane, Müller, Mayer, 2008).

KOŽA

Koža stopal tako kot po drugih delih telesa, ščiti notranje strukture telesa pred zunanjimi vplivi.

Koža stopal je temu še posebej izpostavljena, saj se stopala lahko neposredno dotikajo z raznimi strukturami, kot je blato, tekočine, prah, trava … Koža naj bi stopala ščitila pred mehanskimi, kemičnimi in toplotnimi dejavniki. Koža na hrbtišču stopal je tenka le nekaj milimetrov, medtem ko je koža spodnjega dela stopala (podplatov) debela do pet milimetrov. Koža je najdebelejša na obremenjenih delih: peta, zunanji stopalni rob, stopalne blazinice (Herman, 1998).

V podkožju podplatov se nahajajo maščobne blazinice, ki so povezane z vezivnimi mostički, ki imajo vlogo blaženja neposrednih, kratkotrajnih obremenitev, ki se pojavijo med hojo (Herman, 1998).

2.3 RAZVOJ STOPALA

Zgornji okončini zrasteta hitreje kot spodnji okončini, pri spodnjih okončinah, pa stopali zrasteta hitreje kot ostali deli (Herman, Antolič, Pavlovčič, 2006).

Novorojenčkova stopala so dolge približno eno tretjino odrasle dolžine, do prvega leta starosti pa zrastejo do približno polovice odrasle dolžine. Ko se otrok rodi, lahko pogosto opazimo, da so stopala obrnjena navznoter, kar je posledica tesnega prostora v maternici. Poleg tega, da so stopala obrnjena navznoter, lahko opazimo tudi več maščobnih blazinic, kar dela stopala mehkejša in bolj zaobljena kot odrasla stopala (Morris, 2006). Ker imajo otroška stopala več maščobnih blazinic, so bolj zaobljena in zato otroke težje obujemo. V prvem letu življenja se tudi otrok brani obuvanja, saj mu to ni naravno (Cohen-Solal, 1948). Ker dojenčki še nimajo okostenelih hrustančnih kosti znotraj stopal, so stopala tudi bolj upogljiva. Večino zgoraj naštetih značilnosti do prvega leta starosti izgine po naravni poti. Navznoter obrnjena stopala se skozi mesece izravnajo in se z vzpostavitvijo hoje postavijo v pravo lego (Morris, 2006).

V prvih letih življenja so noge nesorazmerne in krajše kot pri odraslem človeku, če gledamo v sorazmerju s telesom. Prav tako lahko opazimo, da imajo otroci v prvih letih na notranji strani bolj debela kolena, okrogle gležnje in nizek stopalni lok (Cohen-Solal, 1948).

(19)

5

Nizek stopalni lok je vzrok šibkega mišičnega tonusa, ki ga otrok skozi leta krepi, do četrtega in petega leta pa zato stopalo izgleda malo bolj sploščeno, kot pri odraslem človeku. Nekateri dečki imajo sicer že do petega leta trden stopalni lok, viden pri stanju, ostali otroci, za katere pa starši menijo, da imajo ploske noge, pa imajo t. i. hipotonična navzven obrnjena stopala, kar pomeni, da so premalo čvrsta in posledica je navznoter zvrnjeno stopalo, ki zabriše stopalni lok.

V tem primeru se stopalni lok dobro vidi, ko otrok leži (Cohen-Solal, 1948).

Otroška stopala se popolnoma razvijejo med 14. in 18. letom, ko rahle kosti postanejo dovolj trdne (Zwick, 2019).

RAZVOJ STOPALA PO OBDOBJIH:

Embrionalni razvoj stopala:

4. teden nosečnosti: vidni so prvi zametki nog.

5. teden nosečnosti: oblikujejo se stopala, ki so na tej stopnji kot štrclji, tako stopalo je zasukano navzgor.

6. teden nosečnosti: stopala so oblikovana kot vesla, pojavijo se prvi zametki prstov.

9.–12. teden nosečnosti: zrastejo nohti, pojavijo se prvi gibi, brcanje, stopala se postavijo v lego, kjer ležita nasproti in prsti se dotikajo. Pod vplivom krčenja mišic se stopala obračajo še naprej. V tej fazi razvoja lahko pride do različnih motenj, ki jih je mogoče opaziti pri številnih novorojenčkih (Rosenbaun, 2016).

Volpon (1994) piše, da v prvem letu starosti otroško stopalo doseže 40 % svoje končne dolžine, med 0 in 3 leti pa raste najhitreje. Do 2. leta starosti pri večini otrok zasledimo fleksibilno plosko stopalo, ki do 6. leta izzveni, saj se mišice stopalnih lokov okrepijo. Med 6. in 12. letom je rast stopal enakomerna, pri 12. letu pa se deklicam počasi ustavi, medtem ko pri fantih raste naprej. Do pubertete naj bi stopalo zraslo do 90 % svoje končne dolžine.

(20)

6

2.4 DEFORMACIJE STOPAL

Stopala imajo lahko prirojene in pridobljene deformacije.

Najbolj pogosta prirojena deformacija stopal se imenuje pes ekvinovarus, ki jo zdravimo z metodo mavčenja po Ponsetiju. Za mavčenjem sledi nošenje Denis-Brownovw ortoze, ki jo otroci s to deformacijo nosijo do 4. leta starosti (Merc, 2016).

V tem diplomskem delu se bomo bolj osredotočili na plosko stopalo, saj nas zanima, ali je to predvsem pridobljeno ali ga ustvarimo z nepravilno hojo oz. hojo po neprimernih površinah, prav tako nas zanima, če ga lahko popravimo s pravilno obutvijo ali hojo po stimulativnih površinah.

Springov ligamentarni kompleks je pomemben člen pri dajanju stabilnosti medialnemu stopalnemu loku. Skupaj s skladno strukturo kosti talonavikulokanealnega sklepa dajeta statično stabilnost in podporo medialnemu stopalnemu loku. Springov ligamentarni kompleks je največkrat prizadeta struktura, kar pomeni, da v primeru prizadetosti ne daje zadostne podpore in stabilnosti medialnemu stopalnemu loku, česar posledica je pridobljeno plosko stopalo (Merc, 2016).

Do deformacije stopala pride, ko se stopalni loki zaradi obremenitve precej znižajo ali izginejo.

V tem primeru se stopalo zvrne navznoter, notranja stran gležnja pa se povesi. To lahko privede do problemov z lokomotornim sistemom, saj se spremeni težišče noge, kolena pa se obrnejo navznoter (Lee, Sung, Joo, 2009). Plosko stopalo je lahko fleksibilno ali rigidno (Merc, 2016).

Pridobljeno plosko stopalo rečemo stopalu, ki je bilo prej normalne oblike (govorimo o že dozorelem stopalu pri odraslih), kasneje pa se je zaradi fiziološke ali strukturne spremembe spremenilo. Disfunkcija PTT-a (vzroki so degenerativni, vnetni in travmatski) je najpogostejši vzrok za nastanek pridobljenega ploskega stopala. Poleg disfunkcije PTT-a pa obstajajo še drugi vzroki za nastanek rigidnega ploskega stopala: tarzalna koalicija, kongenitalni vertikalni talus, artritis, nevrogeni vzroki in poškodba kosti ali mehkega tkiva (prav tam).

Fleksibilno plosko stopalo je fiziološka različica in ga imamo za normalno stopalo. V primeru fleksibilnega ploskega stopala je medialni stopalni lok izravnan, petnica je v valgus položaju, sprednje stopalo pa je abducirano. Pri otrocih je pogosto in se vedno pojavi na obeh stopalih.

Do petega leta se večino otrokom stanje samo popravi in zdravljenje ni potrebno, če se stopalni lok ne izoblikuje do odraslosti, so v odraslosti možne bolečine. Otroci običajno nimajo bolečin, tetive in mišice pa delujejo normalno. Če otroci občutijo bolečine, strokovnjaki priporočajo

(21)

7

ustrezno obutev in raztezne vaje. Otroci, ki imajo fleksibilno plosko stopalo, imajo v stoječem položaju izravnan stopalni lok, ko pa se postavijo na prste ali sedijo, se jim stopalni lok spet pojavi (prav tam). Slovenski raziskovalci so naredili raziskavo na 127 3-letnih ljubljanskih otrocih. Ugotovili so, da ima 72 % otrok plosko stopalo in 8 % otrok normalno/zdravo stopalo.

Tako visok odstotek ploskih stopal so pripisali nizki starosti otrok, saj pri treh letih stopalni lok še ni izgrajen. Znanstveniki priporočajo, da v otroški vsakdan vnesemo čim več gibalnih dejavnosti, s katerimi se bo pravilno razvijal cel lokomotorni sistem (Videmšek, Klopčič, Štihec in Karpljuk, 2006)

Ameriški raziskovalci so naredili raziskavo, v kateri so preverjali, koliko otrok med 3 in 6 letom starosti ima plosko stopalo. V raziskavo je bilo vključenih 835 otrok (411 deklic in 425 dečkov), ki so jim z laserjem pregledali stopala. Ugotovili so, da ima 44 % otrok fleksibilno plosko stopalo in manj kot 1% patološko plosko stopalo. Iz raziskave je razvidno, da ima fleksibilno plosko stopalo 54 % otrok starih 3 leta in 24 % otrok starih 6 let. Raziskovalci pišejo, da je pri starejših otrocih fleksibilno plosko stopalo manj pogosto zato, ker se z leti popravlja samo.

Raziskovalci so napisali, da imajo na plosko stopalo otroka vpliv: starost, spol in teža. Fantje s prekomerno težo imajo več možnosti za plosko stopalo kot ostali otroci (Pfeiffer, Kotz, Ledl, Hauser in Sluga, 2006).

Raziskavi slovenskih in ameriških raziskovalcev sta se raziskovali v starosti otrok, saj so slovenski raziskovalci vključili le 3-letnike, ameriški pa 3-, 4-, 5- in 6-letnike. Pri slovenskih otrocih je bilo plosko stopalo prisotno v 72 %, pri ameriških pa v istem starostnem obdobju 54

%. Tako slovenski kot ameriški raziskovalci visok odstotek ploskih stopal pripisujejo nizki starosti otrok in ugotavljajo, da se z višjo starostjo otrok, stopalni lok vedno bolj formira.

Smiselno bi bilo raziskati, zakaj je odstotek otrok s ploskim stopalom v Sloveniji toliko višji

kot v Ameriki.

2.5 DEJAVNIKI OKOLJA NA STOPALO

Razvoj stopal je odvisen od več dejavnikov, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na rast in razvoj stopal.

Dejavnike okolja bomo razdelili na dva dela. Prvi dejavniki bodo vezani na obuvala, drugi pa na podlago, po kateri otrok hodi.

Za začetek moramo vedeti, da otroka ne obuvamo, dokler ne hodi, oz. se postavlja na noge, saj prej ne potrebuje opore. Prva obutev naj bi otroka varovala pred mrazom, poškodbami in

(22)

8

mokroto. Poleg obuval moramo biti pozorni tudi na nogavice, saj tudi preozke nogavice lahko pripeljejo do kasnejših okvar. Če nogavice v čevlju nimajo dovolj prostora, večini palec raste postrani (Zwick, 2019).

Pri obuvalih otrok moramo biti pozorni, kakšna obuvala izberemo, saj so prevelika in preširoka obuvala lahko prav tako škodljiva kot premajhna in preozka obuvala. Premajhna obuvala onemogočajo stopalu, da se raztegne, kar lahko zavira rast stopala, poleg tega so v premajhni obutvi prsti skrčeni. Pri prevelikem obuvalu pa zaradi premalo opore noga zdrsne naprej, česar posledica so spet skrčeni prsti. Torej vidimo, da je v obeh primerih rezultat enak. Če se prsti ne razvijejo pravilno, lahko v odrasli dobi pripeljejo do poškodb sklepov, kolkov in nog (Buoyardane, Müller, Mayer, 2008).

Leta 2009 so nemški znanstveniki izvedli študijo, kjer so izmerili več kot 2000 stopal. Ugotovili so, da otroci večinoma nosijo premajhno obutev, kar povzroča platfus, glavobol in poškodbe hrbtenice (Schukay, 2020).

Nemški znanstveniki in pisci priporočajo bosonogo hojo v naravi, kateri dajejo veliko večji pomen kot hoji v obutvi. Pišejo, da so zaradi bosonoge hoje močnejše mišice, da tak način hoje krepi gleženj in celotno stopalo, česar posledica je stabilnejša hoja in lepo oblikovan stopalni lok (Zwick, 2019).

2.6 STOPALNI LOKI

Stopalni lok stabilizira 107 vezi in 19 mišic. Zaradi stopalnih lokov leži stopalo predvsem na treh točkah, peta ter notranja in zunanja blazina (Buoyardane, Müller, Mayer, 2008). Človeška teža se po treh nosilnih točkah razporedi v razmerju 50: 33: 17, kar pomeni, da peta nosi 50 % teže, na sprednjem delu stopala pa večji del teže (33 %) pade na glavico prve metatarzalne kosti (Deepak, 2011). Z vzdolžnim in prečnim lokom stopalo pridobi potrebno stabilnost, da lahko nosi težo telesa kljub svoji relativno majhni površini. Prav ta podloga treh točk razlikuje človeško stopalo z ostalimi primati in omogoča hojo na dveh nogah (oz. dvonožno hojo) (Buoyardane, Müller, Mayer, 2008).

Kosti stopala dajejo stopalu obliko in tvorijo skeletni del stopalnih lokov. Z anatomskega stališča ima stopalo štiri stopalne loke:

– Vzdolžni notranji stopalni lok (Je najvišji in najdaljši; nahaja se med petnico in glavico prve stopalnice).

(23)

9

– Vzdolžni zunanji stopalni lok (Je nižji in krajši; nahaja se med petnico in glavico pete stopalnice)

– Sprednji, prečni stopalni lok (Nahaja se med glavico prve in pete stopalnice) – Zadnji, prečni stopalni lok (Nahaja se pod klinoidi) (Herman, 1998).

Kadar laiki govorimo o stopalnem loku, govorimo o notranjem vzdolžnem stopalnem loku ali z drugo besedo medialnem stopalnem loku.

Slika 1: Prikaz stopalnih lokov. Zelen je notranji vzdolžni stopalni lok (medialni stopalni lok), moder je zunanji vzdolžni stopalni lok, rdeč pa prečni stopalni lok.

(Vir: https://www.medella-center.com/2019/08/16/pozor-stopala-pomembno-vplivajo-na- vaso-hrbten)

2.7 OBUTEV

2.7.1 SKOZI ZGODOVINO

Nastanek obutve povezujemo s potrebo človeka po zavarovanju noge pred okoljskimi dejavniki (mraz, vročina, poškodbe). Sprva je bila obutev narejena iz surovin, ki so bile v neposredni bližini ljudi: listje, veje, ličje, kože … Oblika in material obutve sta bila prilagojena okoljskim razmeram, kar pomeni, da če je bil hud mraz, je bila obutev po navadi višja in narejena iz živalskih kož, ljudje v toplejših krajih pa so si naredili primitivne sandale iz listja, ki so ga povezali s travo ali ličjem. Kasneje, ko je človek postal bolj napreden, je začel izdelovati obutev iz tkanin in ostalih materialov (Porenta, 2007).

(24)

10

V starem Rimu, Grčiji in Egiptu so ljudje že poznali različne oblike obutve. Zanimivo je, da so že takrat pazili, da delajo obutev posebej za levo in desno stopalo. Egipčani so okraševali svojo obutev tako, da so barvali usnje. Nanj so naslikali živalske motive in motive svojih padlih sovražnikov.. Njihova najbolj značilna obutev so bili sandali imenovani tab teb, narejeni iz palmovih listov. Višji sloji so nosili obutev s podaljšano, navzgor zakrivljeno konico, ki jim je bolje varovala prste. Nižji sloji so imeli preprostejšo obutev, sandale narejene iz papirusa, največkrat pa so bili bosi. Grki in Rimljani so tudi nosili različne modele sandal, ki so se med seboj razlikovali v kroju in pritrjevanju na noge. Caligae so bile najbolj znane zgodnjesrednjeveške sandale (Prav tam).

Kljub temu, da je šlo sprva le za uporabnostni vidik obutve, pa je skozi zgodovino večinoma modna industrija krojila obliko obutve (Prav tam).

V 12. stoletju je bil popularen koničast čevelj, za katerega je bil značilen podaljšan podplat, ki je imel na koncu nagačeno konico. Dolžina čevlja je bila stanovsko pogojena. Kljunast čevelj je bil kljub svoji neprimernosti zelo popularen med moškimi v Evropi nekaj stoletij (Prav tam).

V 16. stoletju (obdobje renesanse) je prišlo do nove mode. Moderni čevlji so dobili obliko šape (ozka peta, zelo širok srednji del). Čevelj je bil na sprednjem delu širok tudi do 20 cm. Kljub svoji udobnosti (podložen je s svilo) pa čevelj zaradi svoje oblike ni bil nikoli preveč popularen). V tistem času so tudi v Benetkah razvili novo vrsto obuvala, in sicer obuvalo z dvignjenim podplatom. Ta obuvala so izvirala iz vzhoda, kjer so jih nosili zaradi higienskih razlogov (Prav tam).

V 17. in 18. stoletju je prišla v modo peta, ki se je obdržala do danes. Obutev s peto so najprej nosili moški. Zaradi vojn je bil v tistem času najbolj popularen škorenj s peto, ki je bil izdelan iz usnja. Malo kasneje kot moški so tudi ženske začele nositi čevlje s peto. Višina pete in material obutve se je skozi čas spreminjal. Ženska obutev se je morala skladati z obleko, ki jo je ženska nosila. Takšni čevlji s peto iz prestižnih materialov (usnje, svila, blago) so bili značilni za visoko družbo, medtem ko so nižji družbeni sloji nosili cokle, copate in vezivne čevlje. V tistem času se še noben model ni anatomsko prilagajal nogi (Prav tam).

V 19. stoletju je prišlo do prve strojne izdelave čevljev, zaradi katere se je proizvodnja čevljev povečala. V ospredje so prišli različni modeli obutve: obutev brez pete s kot las tankim podplatom, obutev z različnimi petami, tesno prilegajoči se moški škornji, ženski polškorenjci

… V tem obdobju so se začeli tudi zdravniki anatomi zavzemati za uveljavitev reforme za

(25)

11

anatomsko oblikovano obutev. V tem obdobju so začeli oblikovati anatomsko obutev na dve kopiti. Kljub novemu tovarniškemu izdelovanju obutve rokodelska obrt ni zamrla (Prav tam).

V 20. stoletju se je nadaljevalo, kar se je začelo v 19. stoletju. Zdravniki anatomi so izpopolnjevali obliko kopita. Ker je bila v tem obdobju vojna, je bilo usnje zopet zelo zaželena surovina za potrebe vojske, tako da so bili čevlji za ljudstvo preprosti, narejeni iz naravnih materialov, tekstila, ličkanja, lesa, volne in papirja. V 20. stoletju je prišlo do velike diferenciacije obutve, glede na uporabo: elegantna obutev, čevlji za delo, obutev za različne športe, hišni čevlji … (Prav tam)

Slika 2: Obutev v zgodovini.

(Vir: https://in.pinterest.com/pin/237494580321576456/)

2.7.2 DANES

Po pregledu različnih spletnih trgovin z obutvijo smo prišli do ugotovitev, da v današnjem času najdemo veliko različnih modelov obutve, lahko bi se reklo, da ima skoraj vsaka znamka značilno kopito. Obutev danes ni namenjena le zaščiti stopala, vendar je tudi modni kos, izraža status in še mnogo drugega. Danes v trgovini najdemo zimsko, poletno, športno, elegantno, modno, otroško, ortopedsko, dežno obutev in še bi lahko naštevali. V primeru, da iščemo obutev, lahko izbiramo med obutvijo, ki ima anatomski vložek, obutvijo, ki ga nima in obutvijo, ki naj bi imitirala bosonogo hojo, to je nova veja obutve in se ji reče barefoot obutev.

V današnjem času, ko je možno kupiti skoraj vse, je tudi obutev ena od dobrin, ki ni delana le za potrebo po zavarovanju noge pred zunanjimi vplivi, vendar je delana zaradi kapitala.

Posledica tega je, da je le malo obutve, ki jo lahko kupimo res dobre obutve, poleg tega ni skoraj

(26)

12

nobena obutev delana za posameznika, ampak je narejena kot množični produkt, ki se mu morajo prilagoditi stopala.

2.7.3 OTROŠKA OBUTEV IN NJENA ZGRADBA

Leich (2004) piše, da otroku, ki se je ravno naučil stati, ne obuvajmo čevljev, saj jih ne zdaj in ne pozneje ne potrebuje za oporo stopalom. Čevlje naj bi otrok potreboval takrat, ko bo hodil zunaj in po vseh površinah. Ko dojenček shodi, naj hodi bos, saj bo tako bolje zaznal tla, prsti se bodo prilagajali površini, posledično pa bo imel boljše ravnotežje, zaradi česar je manj verjetnosti za padec.

Obutev v predšolskem obdobju naj bo lahka, elastična iz zračnih materialov, mora imeti gibljiv podplat in nogi mora nuditi oporo. V obuvalu ne sme biti posebnih vložkov, saj se bo samo tako stopalo primerno razvilo. V trgovini so čevlji pogosto prekratki (glede na številko), zato je treba meriti notranji del čevlja (Zwick, 2019).

Ček lista za dober otroški čevelj:

– Otrok mora imeti dovolj prostora za prste (ti imajo možnost, da se premikajo).

– Noben prst na nogi se ne sme križati.

– Noben podplat ne sme biti pretrd.

– Notranji del čevlja ne sme imeni nobenega močnega loka.

– Notranji del čevlja mora ustrezati stopalu otroka.

– Peta mora imeti oporo, da se ne premika.

– Tudi zgornji del čevlja ne sme pritiskati na stopalo (Zwick, 2019) Ček lista podjetja Ciciban za dober otroški čevelj:

– Čevelj mora biti dovolj velik (prsti morajo imeti dovolj prostora, ne smejo pa opletati).

– Višina ne sme se segati preko gležnja, razen takrat, ko je to zaradi vremena.

– Podplat čevlja mora biti prožen.

– Obutev mora biti anatomsko oblikovana, da stopalu nudi oporo, zaščito in udobje.

– V notranjosti mora imeti mehak vložek iz naravnega materiala, ki prispeva k udobnosti obutve.

– Mora biti mehak in narejen iz naravnih materialov, da v njem noga diha.

– Ima nizko peto, da je teža telesa pravilno razporejena (podjetje Ciciban, 2020)

(27)

13

Slika 3: Zgradba Cicibanove otroške obutve.

(Vir: https://www.ciciban.info/sl/ciciban-svetuje/#izbira-prave-obutve)

2.7.4 KAKO IZBRATI USTREZNO OBUTEV ZA OTROKA

Preden otrok začne hoditi, ne potrebuje čevlja (ker prej opore ne potrebuje). Prva obutev naj bi otroka varovala le pred mrazom, poškodbami in mokroto.

Če so čevlji premajhni, lahko zavirajo rast stopala, če so preveliki, se prsti na nogi ne oblikujejo pravilno, saj iščejo oporo v čevlju.

Predšolski otroci še nimajo dovolj razvitega živčnega sistema, zato ne čutijo, ali jim je obutev prav ali prevelika. Premajhno obutev lahko nosijo več tednov, ne da bi ugotovili, da je kaj narobe. To, da otroci še nimajo občutka, lahko opazimo takrat, ko zamenjajo čevlja in ne opazijo, da je kar koli narobe (Zwick, 2019).

Pred nakupom izdelajmo šablono otrokove noge iz kartona (+1,5 cm v dolžino). Izrezana šablona se mora popolnoma prilegati notranjemu delu čevlja. Šablona naj služi za prvi in drug nakup čevljev. Predšolski otroci pogosti stisnejo prste in potem je nemogoče kupiti pravilno obutev. V primeru, da gre otrok z vami kupovat obutev, kupujte obutev popoldne, saj je popoldne otrokova noga zaradi obremenitev, večja kot dopoldne. Ko kupujete obutev, naj otrok v obutvi hodi po trgovini, saj stopalo med hojo spreminja obliko, ki se ji mora obutev prilegati (prav tam). Obremenjeno stopalo se podaljša za 7 mm, kar moramo pri nakupu upoštevati. Če je stopalo iste dolžine kot notranji vložek obutve, je obutev premajhna (Buoyardane, Müller, Mayer, 2008).

(28)

14

Pri nakupu obutve morate paziti na velikost. Številke obutve niso v vseh trgovinah enake, saj Evropa nima standardiziranih številk. Pri nakupu je najbolje, da iz čevlja izvlečemo vložek (če je to mogoče) in nanj postavimo otroško stopalo, tako bomo videli dejansko dolžino in obliko obutve (Schukay, 2020).

Poleg velikosti obutve je pomemben tudi material. Najboljši material za obutev je usnje, saj v njem noga diha (Ciciban).

NEKAJ NAPAK, KI JIH LAHKO NAREDITE PRI NAKUPU OTROŠKE OBUTVE:

– Otroka vprašamo za mnenje (če gre samo za izgled lahko, ne pa za velikost).

– Otroško nogo primerjamo z zunanjim delom obutve (vedno moramo izmeriti notranji del, ali vzamemo ven vložek, ali damo noter šablono).

– S prstom izmerimo spredaj in zadaj (predšolski otroci pokrčijo prste) (Schukay, 2020).

2.8 OPREDELITEV PROBLEMA

Stopalo je sestavljeno iz 26 kosti in dveh sezamoidnih kosti. Kosti so med seboj povezane s čvrstimi vezmi. Stopalo ima tri oporne točke (zadaj na petnici, spredaj na glavici prve stopalnice in glavici pete stopalnice), ki so med seboj povezane s stopalnimi loki (medialni vzdolžni lok, lateralni vzdolžni lok, prečni vzdolžni lok) (Herman, 2006).

O ploskem stopalu lahko govorimo takrat, ko je stopalni lok znižan ali pa ga ni. Poznamo dve vrsti ploskega stopala: fleksibilno ali rigidno plosko stopalo. Kadar pride do deformacij stopala v odraslosti, lahko govorimo o pridobljenem ploskem stopalu (Novak, 2016).

Ob rojstvu so dojenčkova stopala približno 3-krat manjša kot stopala odraslega človeka oz.

merijo le tretjino dolžine, popolnoma razvitega odraslega stopala. Do dopolnjenega prvega leta starosti stopalo zraste do polovične dolžine odraslega stopala. Poleg drugačne velikosti stopala se dojenčkovo stopalo od stopala odraslega razlikuje tudi v tem, da je bolj gibljivo/fleksibilno in obdano z maščobnimi blazinicami. Stopala pri novorojenčku so običajno obrnjena navznoter, kar je posledica omejenega prostora v maternici. Ko otrok shodi, večina naštetih posebnosti izzveni (Morris, 2008).

Do petega leta starosti je veliko stopal še nekoliko sploščenih zaradi nizkega mišičnega tonusa;

le nekaj dečkov ima stopalni lok pri teh letih že popolnoma izoblikovan (Cohen-Solal, 1948).

(29)

15

Med 14. in 18. letom starosti rahle kosti iz otroške dobe postanejo trdne in dokončno razvite, kar pomeni, da se med temi leti stopalo dokončno formira (velikost, oblika) (Zwick, 2019).

Otrokom, ki se postavljajo na noge in se šele učijo stati, naj ne bi obuvali čevljev, saj še ne potrebuje obutve za oporo stopala. Na tej stopnji naj otrok hodi bos, saj bo tako veliko lažje lovil ravnotežje, ker bo prek stopala zaznal tla, poleg tega pa se bodo tako prsti lahko prilagajali površini. Otrok bo čevlje potreboval šele takrat, ko bo hodil bolj suvereno in po vseh površinah (Leach, 2004).

Ko začnemo otroku kupovati obutev, moramo paziti, da otroku, staremu od 1 do 3 let, preverjamo rast stopala na 6–8 tednov, medtem ko otrokom, starim od 4 do 6 let, preverjamo rast stopala na 6–8 mesecev, saj noga v tej starosti zraste za dve velikosti letno (Zwick, 2019).

Novejše raziskave so pokazale, da je za razvoj stopala bolje, da otrok hodi bos, saj dražljaji spodbudijo trzanje mišic stopala, kar povzroči boljšo napetost mišic, ta pa je ključna za izgradnjo stopalnih lokov (Morris, 2008).

R. Beguš (2015) je raziskovala vpliv teže in spola na otrokovo stopalo ter ali je plosko stopalo povezano s težo in spolom otroka. V raziskavi so sodelovali 4-letni otroci. Rezultati so pokazali, da na otrokovo plosko stopalo vplivajo: teža, starost in spol otroka. Pri dečkih s prekomerno težo naj bi pogosteje prišlo do deformacij stopala, do teh pa naj bi vodila tudi prehitro postavljanje otrok na noge in premajhna obutev. Meni, da bi k optimalnejšemu razvoju stopalnega loka pripomogla bosonoga hoja.

Kritična analiza zgornjih raziskav kaže, da na podlagi dobljenih podatkov avtorji različno vrednotijo pomen obutve in bosonoge hoje za razvoj stopalnega loka. Zato želimo v tem diplomskem delu soočiti različne poglede in dejstva na razvoj in ugotoviti, kakšen je pomen okolja in obutve na stopalni lok otroka.

(30)

16

3 CILJI

Skladno z namenom diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje:

– analizirati povezavo med stopalnimi loki, občutki otroka in vrsto obutve (obutev z anatomsko oblikovanim vložkom, obutev brez anatomsko oblikovanega vložka);

– ugotoviti, ali ima na razvoj stopalnega loka večji vpliv bosonoga hoja ali obutev;

– ugotoviti, kako izgleda stopalni lok 6-letnika, ki veliko hodi bos;

– ugotoviti, kako izgleda stopalni lok 6-letnika, ki večino časa nosi obutev z anatomskim vložkom;

– ugotoviti, zakaj ima določena vrsta obutve anatomski vložek.

4 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

RV 1: V kolikšni meri bosonoga hoja pripomore k oblikovanju stopalnega loka?

RV 2: Na kakšen način, se razlikujejo stopalni loki med otroki, ki imajo in ki nimajo obutve z anatomskim vložkom?

RV 3: Kakšno funkcijo ima anatomski vložek na oblikovanje stopalnega loka?

RV 4: Koliko otrok ima plosko stopalo?

RV 5: V kolikšni meri lahko s primerno obutvijo izboljšamo stopalni lok otroka, ki ima plosko stopalo, ali kakšno drugo okvaro stopala?

RV 6: Koliko odstotkov staršev kupi obutev z anatomskim vložkom in koliko obutev brez njega?

(31)

17

5 METODA DELA

5.1 VZOREC

Vzorec je zajemal dve vrsti anketirancev.

V prvi vrsti je vzorec anketirancev slučajnostni, kar pomeni, da smo naključno zajeli 49 otrok in njihovih staršev. Otroci so stari od 5 do 6 let (v zgornji raziskavi je zapisano, da naj bi se stopalni lok dokončno razvil do 6 leta starosti) in so prihajali iz mestnega (Domžale) in vaškega okolja (Bovec, Loški Potok).

Drugo vrsto vzorca predstavlja namenski vzorec. Namenski vzorec je zajet v dveh raziskavah, in sicer v raziskavi, kjer smo izprašali diplomiranega inženirja ortotike in protetike in v raziskavi, kjer smo izprašali Borisa Petejana, vodjo proizvodnje v podjetju Ciciban.

5.2 SPREMENLJIVKE

Za potrebe raziskave smo uporabili tri vrste spremenljivk.

Prva spremenljivka so odtisi stopal otrok, starih 5 do 6 let. Liste z odtisi stopal smo razvrstili v tri skupine, glede na obliko odtisnjenega stopala. Razvrstili smo jih na odtise, kjer se vidi stopalni lok, na odtise, kjer se delno vidi stopalni lok in na odtise, kjer se stopalni lok ne vidi.

Odtise smo primerjali z odgovori staršev otrok.

Druga spremenljivka je anketni vprašalnik staršev (zajeti so starši otrok, katerih otroci so odtisnili stopala). V anketnem vprašalniku želim izvedeti, kakšno obutev starši kupujejo svojim otrokom, v kolikšni meri njihovi otroci hodijo bosi in če imajo njihovi otroci kakšne težave s hojo oziroma stopalom.

Tretjo spremenljivko predstavljata dva polstrukturirana poglobljena intervjuja. V prvem intervjuju smo spraševali diplomiranega inženirja ortotike in protetike. V intervjuju smo želeli izvedeti, koliko ljudi ima plosko stopalo, kakšno funkcijo ima anatomski vložek in kako na stopalo vpliva bosonoga hoja.

V drugem intervjuju smo spraševali vodjo proizvodnje, podjetja Ciciban. Iz intervjuja smo želeli izvedeti, zakaj izdelujejo obutev z anatomskim vložkom, koliko staršev letno kupi njihovo obutev in za koliko stare otroke, poleg tega pa nas je zanimalo, če imajo kakšne raziskave v zvezi z njihovo obutvijo.

(32)

18

5.3 NAČIN ZBIRANJA PODATKOV

Podatke smo zbirali na tri različne načine:

Prvi način zbiranja podatkov je bil preko staršev in otrok v vrtcu. Raziskavo smo izvedli s 5- in 6-letnimi otroki. V prvem delu so starši na anketnem vprašalniku odgovorili na vprašanja o tem, kakšno obutev oni kupujejo svojim otrokom in v kolikšni meri njihov otrok hodi bos. V drugem delu smo starše vprašali, v kateri obutvi se otroci počutijo bolje, v obutvi z anatomskim vložkom ali v obutvi brez njega. V tretjem delu so otroci na list papirja odtisnili svoje stopalo.

Vprašalnik starša, odgovor in odtis stopala njegovega otroka smo speli skupaj, tako, da smo podatke lahko primerjali med seboj.

Drug način zbiranja podatkov je prek intervjuja z diplomiranim inženirjem ortotike in protetike.

Intervju je sestavljen iz vprašanj, kot je npr. »Kaj menite o otroški obutvi z anatomskim vložkom?« ali »Kaj po vašem mnenju bolj vpliva na razvoj stopalnega loka, bosonoga hoja ali anatomski vložek v obutvi?«

Tretji način zbiranja podatkov je prek podjetja Ciciban. Pri njih smo izvedli intervju. Od podjetja smo želeli izvedeti, zakaj izdelujejo čevlje z anatomskim vložkom. Poleg smo izvedeti tudi, ali imajo kakšne raziskave o vplivu obutve na otroško stopalo.

5.4 NAČIN OBDELAVE PODATKOV

Pri prvem zbiranju podatkov (vprašalnik za starše in odtisi otrok) smo podatke obdelali s pomočjo programa Excel. Obdelani so na ravni deskriptivne statistike. Rezultate smo prikazali z grafi.

Pri drugem in tretjem načinu zbiranja podatkov smo za obdelavo podatkov uporabili metodo kvalitativne analize.

(33)

19

6 REZULTATI

Rezultate bomo predstavili kot odgovore na raziskovalna vprašanja.

RV 1: V kolikšni meri bosonoga hoja pripomore k oblikovanju stopalnega loka?

Dejan Tašner in Boris Petejan menita, da je bosonoga hoja ključnega pomena za razvoj otrokovega stopala in stopalnega loka. Pod bosonogo hojo, ki koristi razvoju, umeščata hojo po travi, kamenju in neravnih površinah saj te površine dražijo otrokov podplat – mišice. S tem ko mišice občutijo dražljaj, se nanj odzovejo tako, da se skrčijo ali raztezajo in se tako posledično krepijo. S tem ko se mišice krepijo, se izoblikuje lep stopalni lok, poleg tega pa se pravilno razvija cel lokomotorni del.

Oba opozarjata na to, da si veliko staršev napačno razlaga priporočilo, da je bosonoga hoja najboljša za otrokov razvoj stopala, saj to ni popolnoma res. Pod bosonogo hojo, ki je koristna, prištevata hojo po neravnih površinah (trava, kamenje, listje …) in ne hoje po ravnih površinah (ploščice, parket, asfalt …).

Dejan Tašner pove, da je bosonoga hoja dobra, vendar v primerih, ko ima človek patologijo (bolezen, deformacijo), za izboljšanje stanja bosonoga hoja ni dovolj. Iz intervjuja je razvidno, da ima pri oblikovanosti stopala velik pomen genetika, saj intervjuvanec pove, da k njim pridejo ljudje, ki celo življenje hodijo bosi, se rekreirajo, skrbijo za svoja stopala pa imajo deformirano stopalo, na drugi strani pa ljudje, ki kadijo, pijejo, imajo prekomerna teža in imajo lepo oblikovano stopalo.

Paziti moramo, kdaj je bosonoga hoja dobra, saj je dobra za zdrava stopala, ne pa vedno tudi za stopala s patologijo.

Starše smo vprašali, kaj menijo oni, ali bosonoga hoja vpliva na stopalni lok otroka ali ne vpliva.

8,2 % staršev je odgovorilo, da ne vedo, 26,5 % staršev meni, da ne vpliva, 65,3 % staršev pa je prepričanih, da bosonoga hoja vpliva na razvoj stopalnega loka. Starše, ki so odgovorili, da bosonoga hoja vpliva na stopalni lok, smo vprašali, zakaj so takšnega mnenja. V nadaljevanju predstavljamo nekaj njihovih odgovorov: spodbuja razvoj stopala na naraven način; boljša stabilnost, prekrvavitev nog; z bosonogo hojo krepimo različne mišice, ki so pomembne za razvoj stopala; krepi mišice v stopalih, boljša cirkulacija.

(34)

20

Graf 1: Pogostost bosonoge hoje. (Vir: lastno delo)

Iz rešenih anket je razvidno, da 28,6 % staršev meni, da njihovi otroci zelo pogosto hodijo bosi, 36,7 %, da pogosto hodijo bosi, 28,6 %, da občasno hodijo bosi, in le 9,8 %, da otroci nikoli ne hodijo bosi. Iz anket je razvidno, da otroci pogosteje hodijo bosi poleti kot pozimi, kar je zaradi temperatur razumljivo. Starše smo spraševali, ali spodbujajo otroke, da hodijo bosi. 29,2 % staršev otrok ne spodbuja, 41,7% jih občasno spodbuja in 29,1% jih spodbuja, da hodijo bosi.

Graf 2: Podlage, kjer otroci hodijo bosi. (Vir: lastno delo)

Starše smo vprašali, po kakšnih površinah njihovi otroci običajno hodijo bosi. Možnost so imeli označiti več odgovorov in iz odgovorov je razvidno, da 89,8 % staršev meni, da njihovi otroci

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

Pogostost bosonoge hoje

Nikoli Občasno Pogosto Zelo pogosto

0 10 20 30 40 50

Podlage kjer otroci hodijo bosi

Ravne podlage Trava Kamenje Zemlja

(35)

21

hodijo bosi po ravnih podlagah in travi, 61,2 %, da otroci hodijo tudi po kamenju, in 49 %, da otroci hodijo tudi po zemlji.

RV 2: Na kakšen način, se razlikujejo stopalni loki med otroki, ki imajo in ki nimajo obutve z anatomskim vložkom?

Odtise otrok bomo primerjali z odtisi stopal, ki jih je prikazal Liang (2016). Primerjali bomo, koliko otrok, ki nosi obutev z anatomskim vložkom, ima plosko stopalo, normalno stopalo in obokano stopalo. Enako bomo naredili tudi pri otrocih, ki nosijo obutev brez anatomsko oblikovanega vložka.

Slika 4: Liangov prikaz osnovnih oblik stopal; a) plosko stopalo; b) normalno stopalo; c) obokano stopalo.

(Vir: https://www.mdpi.com/1424-8220/16/10/1766/htm)

(36)

22

Slika 5: Odtisnjena stopala: plosko stopalo, normalno stopalo, obokano stopalo. (Vir: lastni vir)

Graf 3: Stopala 5- do6-letnikov. (Vir: lastni vir)

Vzorec zajema 41 odtisnjenih stopal. Med vsemi stopali je 19,5 % ploskih stopal, 22 % obokanih stopal in 58,5 % normalno/pravilno oblikovanih stopal.

Od 41 odtisnjenih stopal 10 otrok nosi obutev z anatomskim vložkom, 31 otrok pa obutev brez anatomskega vložka.

0 5 10 15 20 25 30

Stopala

Stopala 5-6 letnikov

Plosko obokano Normalno

(37)

23

Slika 6: Odtisnjena stopala otrok. Na levi strani so stopala otrok, ki nosijo obutev z anatomskim vložkom, na desni pa stopala otrok, ki ne nosijo obutve z anatomskim vložkom.

(Vir: lastni vir)

Z raziskavo smo ugotovili, da ima 80 % otrok, ki nosi obutev z anatomskim vložkom, normalno stopalo, 20 % otrok pa obokano stopalo. Med odtisnjenimi stopali otrok, ki nosijo obutev z anatomskim vložkom, ni primera ploskega stopala.

Pri otrocih, ki nosijo obutev brez anatomskega vložka smo ugotovili, da ima 25,8 % otrok plosko stopalo, 51,6 % normalno stopalo in 22,6 % obokano stopalo.

Iz raziskave smo ugotovili, da imajo vsi otroci, ki nosijo obutev z anatomskim vložkom izražen notranji vzdolžni stopalni lok, pri otrocih, ki nosijo obutev brez anatomsko oblikovanega vložka, pa smo opazili stopalne loke pri 74,2 %.

Rezultati so pokazali razliko med otroki, ki nosijo obutev z anatomskim vložkom, in otroki, ki ne nosijo obutve z anatomskim vložkom. Iz naše raziskave je razvidno, da imajo lepše izražen stopalni lok tisti otroci, ki nosijo obutev z anatomskim vložkom, medtem ko smo pri nekaterih otrocih, ki ne nosijo obutve z anatomskim vložkom, zasledili ploska stopala. Te naše ugotovitve ne smemo posplošiti na širšo populacijo, saj smo imeli zelo majhen vzorec, poleg tega v teh letih stopalni lok še ni popolnoma razvit, tako da ne moremo podati nekih trdnih zaključkov.

(38)

24

RV 3: Kakšno funkcijo ima anatomski vložek na oblikovanje stopalnega loka?

V anketnih vprašalnikih smo starše spraševali, če menijo, da anatomski vložek vpliva na razvoj stopalnega loka ali ne. 10,2 % staršev je odgovorilo, da ne vejo, 40,8 % staršev meni, da ne vpliva in 49 % staršev meni, da anatomski vložek vpliva na oblikovanost stopalnega loka.

Starši, ki menijo, da anatomski vložek vpliva na stopalni lok, so med seboj razdeljeni. Nekateri starši, ki menijo, da anatomski vložek vpliva na stopalni lok, so mnenja, da je vpliv negativen (zato ker ne vzpodbujajo/posnema naravne hoje), spet drugi so mnenja, da je pozitiven (bolj pravilna oblika stopala; omogoči boljšo oporo; ker je mehanska opora za nogo …). Ker tudi sami nimamo odgovora na to vprašanje, smo vprašali strokovnjaka.

Dejan Tašner pravi, da pri otroku, ki ima zdrava stopala, obutev z anatomskim vložkom ni potrebna, saj se stopalni lok razvije ne glede na to, ali ima obutev anatomski vložek ali ne.

Opozori pa na primere, ko otroci imajo deformirano stopalo, ko potrebujejo bolj čvrsto obutev, ki ima močnejšo oporo. Pod močnejšo oporo ne šteje anatomskih vložkov, ki so uporabljeni v običajni otroški obutvi, saj so ti premehki in ne dajejo zadostne opore. Iz intervjuja je razvidno, da nekaterim otrokom, ki imajo hipotomus (šibke vezi), priporočijo fizioterapijo in serijsko obutev, ki ima podprt opetnik, poleg tega pa bosonogo hojo. Opetnik in anatomsko oblikovan vložek nista isto. Opetnik je del, ki v obutvi leži za peto, je okrepljen, njegov namen pa je, da drži/fiksira peto. Anatomski vložek je vložek, ki je v srednjem delu stopala/pod vzdolžnim stopalnim lokom malo dvignjen in zato podpira/daje anatomsko ležišče stopalnemu loku.

S tem, da anatomski vložek v običajni otroški obutvi ni dovolj za izboljšanje okvar stopala, se strinja tudi Boris Petejan, ki pove, da so njihovi vložki v obutvi namenjeni temu, da se noga počuti udobno in zato da daje stopalu anatomsko ležišče. Pomen anatomskega ležišča je, da podpira stopalne loke, da se ne posedejo. Intervjuvani pove, da v podjetju izdelujejo obutev, ki ima izvlečljiv vložek, ravno zaradi tega, da v primeru okvare stopala, lahko oseba, ki izdeluje vložke za odpravljanje okvar, izdela vložek, ki se ga vstavi v njihovo obutev.

Če strnemo, oba menita, da anatomski vložek v običajni otroški obutvi ne more popraviti okvar stopala/stopalnega loka, prav tako nima velikega vpliva na oblikovanje stopalnega loka. Namen otroškega vložka v Cicibanovi obutvi je predvsem ta, da nogi nudi anatomsko ležišče.

(39)

25 RV 4: Koliko otrok ima plosko stopalo?

Plosko stopalo delimo na rigidno in fleksibilno plosko stopalo. Rigidno plosko stopalo običajno popravimo s kirurškim posegom, medtem ko se fleksibilno plosko stopalo skozi leta popravi samo. Plosko stopalo, ki se pojavi v odraslosti (običajno zaradi zunanjih dejavnikov, bolezni, okvar) imenujemo pridobljeno plosko stopalo.

Merc (2016) piše, da ima 5–10 % otrok fleksibilno plosko stopalo, ki je naravna različica zdravega stopala, pri katerem je znižan stopalni lok.

Iz anket staršev je razvidno, da 98 % staršev meni, da njihovi otroci nimajo težav s stopali, 2 % (1 starš) pa jih meni, da njegov otrok preveč hodi po prstih. V naslednjem vprašanju smo spraševali, če so opazili posebnosti pri hoji svojih otrok, 89,6 % staršev meni, da njihovi otroci nimajo posebnosti pri hoji, 10,4% staršev pa meni, da njihovi otroci imajo posebnosti pri hoji (že odkar je shodil ima desno stopalo rahlo zasukano navznoter (med hojo); nizek stopalni lok;

hodi na X; hoja po prstih; ima platfus). Opazimo, da nekateri odgovori na vprašanje, ali so zasledili posebnosti pri hoji, spadajo pod vprašanje, ali imajo njihovi otroci kakšne težave s stopali, saj je nizek stopalni lok, platfus, desno stopalo rahlo zasukano navznoter, težava stopal in ne hoje.

Med otroki, ki smo jim odtisnili stopala nima nihče rigidnega ploskega stopala ima pa 19,5 % otrok, ki smo jim odtisnili stopala plosko stopalo, oz. njihov stopalni lok na odtisih ni bil izražen.

Slika 7: Ploska stopala 5- do 6-letnikov. (Vir: lastni vir)

(40)

26

Dejan Tašner pove, da pri ploskem stopalu ni vedno problem stopalni lok. Lahko se zgodi, da se podira gleženj (gleženj je šibak), pa je stopalni lok zelo lep, vendar izgleda, kot da ima otrok plosko stopalo.

RV 5: V kolikšni meri lahko s primerno obutvijo izboljšamo stopalni lok otroka, ki ima plosko stopalo, ali kakšno drugo okvaro stopala?

Analiza obeh intervjujev kaže, da samo s primerno obutvijo ne moramo izboljšati/popraviti stopalnega loka otroka, ki ima okvaro, intervjuvanca pojasnjujeta, da je za izboljšanje stanja potrebnih več dejavnikov, kot so fizioterapija, bosonoga hoja, zdravstveni poseg, obutev in še mnogo drugega.

Prav tako v primeru, da ima otrok plosko stopalo ali kakšno drugo okvaro, k ustrezni obutvi ne moremo šteti navadne obutve, ki jo lahko kupimo v trgovini, ampak obutev, ki je prilagojena otrokovemu stanju. Obutev ali pa vložek za obutev mora izdelati strokovnjak, ki potrebni izdelek izdela po naročilu zdravnika.

RV 6: Koliko odstotkov staršev kupi obutev z anatomskim vložkom in koliko obutev brez njega?

Sogovornika povesta, da so starši ob nakupu pozorni na več dejavnikov. Eden od dejavnikov je cena, ki pogosto vpliva na nakup in posledično pripelje starše do tega, da kupijo manj kvalitetno obutev. Naslednja dejavnika, ki vplivata na nakup obutve, sta oblika in motiv, saj sogovornika povesta, da je vizualni vidik za starše in otroke zelo pomemben in je velikokrat odločilen za nakup. To, da ima vpliv všečnost obutve, razberemo tudi iz anket, saj 24 % staršev kupi obutev glede na to, kako je všeč otroku. Iz intervjuja z Dejanom Tašnerjem razberemo, da le peščica staršev kupuje obutev ne glede na ceno in motiv, vendar glede na priporočila strokovnjakov, to lahko potrdimo tudi sami, saj je iz med 49 anketiranih staršev bil le eden od staršev tak, da se je razbralo, da pozna ozadje za nakup otroške obutve, saj je v odgovore vnašal izsledke raziskav in točne vzroke za nakup neke obutve.

Iz analize Intervjuja z Dejanom Tašnerjem je razvidno, da je zanj dobra obutev tista, ki je narejena iz dobro obdelanega usnja, saj se le-ta dotika kože, da je normalno anatomsko oziroma da je funkcionalno oblikovano brez nekih opor, da omogoča senzoriko in se prilagaja stopalu.

(41)

27

Iz anket staršev smo ugotovili, da 75,5 % staršev kupi obutev brez anatomsko oblikovanega vložka in 24,5 % obutev z anatomsko oblikovanim vložkom. Iz odgovorov anketiranih je razvidno, da niso konsistentni pri nakupu otroške obutve, saj so napisali, da kdaj kupijo obutev z anatomsko oblikovanim vložkom, kdaj pa tudi ne.

Graf 4: Delež kupljene obutve. (Vir: lastno delo)

Starši so odgovorili tudi, na kaj dajo največ poudarka pri nakupu obutve, kar je razvidno iz spodnjega grafa.

Graf 5: Kriterij za nakup obutve. (Vir: lastno delo)

76%

24%

DELEŽ KUPLJENE OBUTVE

Brez anatomskega vložka Z anatomskim vložkom

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Kriterij za nakup obutve

Cena Proizvajalec priporočila ostalih Material Kako je všeč otroku

(42)

28

Iz grafa je razvidno, da starši pri nakupu otroške obutve dajo največ poudarka na material, saj je kar 79,6 % staršev obkrožilo material kot pomemben dejavnik pri odločitvi. Najmanj staršev pa se pri nakupu osredotoča na priporočila ostalih, saj je le 8,2 % staršev obkrožilo priporočila ostalih.

(43)

29

7 RAZPRAVA

V razpravi bomo povzeli odgovore na raziskovalna vprašanja in jih primerjali z literaturo.

Razpravo bomo razdelili na tri dele. V prvem delu bomo odgovorili na 2., 3. in 4. cilj, v drugem delu na 1. cilj in v tretjem delu na 5. cilj.

Z raziskavo smo ugotovili, da ima večji vpliv na stopalni lok otroka bosonoga hoja. Bosonoga hoja po naravnih površinah (kamenje, trava, pesek …) draži mišice in zato ker se mišice ob draženju krčijo, se krepijo, posledica tega pa je lepše oblikovan stopalni lok. Ugotovili smo, da starši pustijo otrokom, da hodijo bosi, vendar ta hoja ni vedno po primernih površinah, saj so vsi starši odgovorili, da njihovi otroci hodijo po ravnih podlagah, ki pa ne stimulirajo mišic;

seveda nekateri otroci hodijo tudi po neravnih podlagah, vendar večina po takih, ki ne draži podplatov.

Iz odtisov stopal smo ugotovili, da otroci, ki hodijo bosi, nimajo tipično izoblikovanega stopalnega loka, saj je nekaj otrok imelo plosko stopalo, nekaj normalno stopalo in nekaj obokano stopalo.

Vsi otroci, ki so imeli obutev z anatomskim vložkom, so imeli lepo izražen stopalni lok, kar je lahko posledica drugih vzrokov in vplivov, ki jih v svoji raziskavi nismo zajeli (pogostost izvajanja gibalnih dejavnosti, število ur bosonoge hoje …).

V Indiji sta Rao in Joseph (1992) naredila raziskavo, v katero je bilo vključenih 2300 otrok starih od 4 do 13 let. Raziskovala sta vpliv obutve na stopalo otroka. Iz njune raziskave lahko razberemo, da so imeli največ težav s ploskim stopalom otroci, ki so nosili zaprto obutev, manj težav so imeli otroci, ki so nosili sandale, najmanj težav pa so imeli otroci, ki niso nosili obutve.

Prišla sta do zaključka, da zaprta obutev ni najboljša za otroke in da je zanje najboljša bosonoga hoja, s čimer se deloma strinjajo tudi nemški in slovenski znanstveniki, ti pišejo, da je za otroško stopalo in stopalne loke priporočljiva bosonoga hoja in ne anatomsko oblikovani vložki. S tem sta se strinjala tudi naša sogovornika, ki sta prav tako priporočala bosonogo hojo. Kljub vsem priporočilom in raziskavam, pa je iz naše raziskave razvidno, da ni bilo velike razlike med otroki, ki nosijo obutev z anatomskim vložkom in med otroki, ki takšne obutve ne nosijo. Prav tako ni velike razlike med otroki, ki veliko hodijo bosi, in otroki, ki več hodijo v obutvi. Da bi naredili kakšne kakovostne zaključke, s katerimi bi lahko potrdili mnenja intervjuvancev, bi morali imeti večji vzorec odtisov stopal otrok.

(44)

30

Drugi del raziskave se nanaša na prvi cilj diplomskega dela. V njem smo ugotoviti, v kateri obutvi se otroci počutijo bolje, v obutvi z anatomskim vložkom ali v obutvi brez njega.

Starši, ki so vprašali otroke, so povedali, da njihovi otroci ne dajejo velikega poudarka na to, ali ima obutev anatomski vložek ali ne. Le 6,1 % otrok je odgovorilo, da imajo raje obutev z anatomskim vložkom, ker se jim zdi bolj udobna, ostali pa povejo, da ne čutijo razlike. Pri tem vprašanju smo dali velik poudarek na starše, saj upamo, da so otrokom povedali, katera obutev ima anatomski vložek in katera ga nima. Večino staršev pove, da otroci izberejo obutev, ki jim je vizualno bolj všeč. Prav tako povejo, da otroci raje izberejo bosonogo hojo kot hojo v obutvi, saj jim je tako najbolj udobno. S tem potrdimo tudi priporočilo Schukay (2020), da otrok ne smemo spraševati za mnenje pri nakupu obutve, saj otroci še nimajo dovolj razvitega živčnega sistema, da bi zaznali nelagodje v obutvi.

V zadnjem delu razprave bomo osvetlili, zakaj ima določena obutev anatomski vložek. Analiza intervjuja z Borisom Petejanom, je pokazala, da ima Cicibanova obutev anatomski vložek zato, da daje anatomsko ležišče stopalu. Iz intervjujev smo ugotovili tudi, da anatomski vložek ni namenjen popravljanju okvar stopala, vendar je v obutvi zato, da ima stopalo pravilno ležišče.

Iz intervjuja je razvidno, da v podjetju Ciciban skušajo narediti obutev čim bolj udobno za otroke in da v ta namen, pogosto hodijo v vrtce, kjer na otrocih poskušajo nove modele, izboljšave, material in potem glede na odzive otrok in ugotovitve svojih strokovnjakov izdelajo obutev, ki bo lansirana na trg. Iz intervjuja lahko razberemo, da podjetje Ciciban ni naredilo raziskav, za širšo javnost, glede vpliva anatomskega vložka na stopalne loke otroka, smo pa dobili članek, v katerem je Gould (1989) naredil raziskavo na 125 otrocih in ugotovil, da na dolgi rok ni razlike med stopali otrok, ki nosijo obutev z anatomskim vložkom in otroki, ki je ne nosijo. Skozi raziskavo je ugotovil, da se je razlika pojavila le med 1. in 3. letom starosti, saj se je otrokom, ki so nosili obutev z anatomskim vložkom, lok hitreje razvil.

(45)

31

8 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu smo raziskovali, na kakšen način bosonoga hoja in obutev pripomoreta k oblikovanju stopalnega loka predšolskega otroka. Z željo, da bi dobili različne poglede na problematiko, smo uporabili 3 različne vrste spremenljivk, intervju s strokovnjakoma, odgovore staršev in odtise stopal predšolskih otrok.

Glede vpliva obutve z anatomskim vložkom na stopalo si strokovnjaki niso enotni. Skozi analizo rezultatov smo prišli do sklepa, da so imeli otroci, ki so bili zajeti v našo raziskavo in so nosili obutev z anatomskim vložkom, lepše oblikovan stopalni lok, kot otroci, ki obutve z anatomskim vložkom niso nosili. Na to temo bi bilo zanimivo narediti tudi longitudinalno študijo, v kateri bi opazovali, kaj se zgodi, če otroku/odraslemu vzamemo obutev z anatomskim vložkom, ali se potem lok podre ali ostane oblikovan. Naše spoznanje glede obutve z anatomsko oblikovanim vložkom je, da ima obutev vložek zato, da stopalu daje anatomsko ležišče.

Čeprav si strokovnjaki niso edini glede obutve, pa so si edini glede bosonoge hoje, saj vsi menijo, da je bosonoga hoja po stimulativnih površinah dobra za predšolske otroke.

Glede na spoznanja menimo, da bi bilo treba na temo diplomskega dela narediti več raziskav, s katerimi bi pomagali staršem pri izbiri obutve. Med raziskovanjem se nam je porajalo vprašanje, kako anatomski vložek pomaga pri oblikovanju stopalnega loka otroka. Sami na tem področju nismo prišli do trdnih zaključkov, poleg tega na to temo nismo zasledili raziskav, zato menimo, da je na tem področju še veliko prostora za nadaljnje raziskave.

(46)

32

9 LITERATURA

– Beguš, R. (2015). Analiza hoje pri otrocih v povezavi s ploskim stopalom. V M.

Željeznov Seničar (ur.). Gibanje in predšolski otrok (str. 91–100). Ljubljana: MIB d. o.

o.

– Buoyardane, N., Müller, S., Mayer, F. (2008). Der deutsche Kinderfuß-Report.

Pridobljeno iz http://www.schuhhausbauer.de/images/stories/kinderfussreport.pdf (2. 3.

2020)

– Podjetje Ciciban. https://www.ciciban.info/sl/ciciban-svetuje/#izbira-prave-obutve (21.

10. 2020)

– Cohen- Solal, J. (1948). Spoznajte svojega otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga.

– Deepak Anap, M. P. (2011). Ankle and foot biomechanics. Pridobljeno iz http://www.slideshare.net/deepakanap/foot-biomechanics (27. 10. 2020)

– Gould, N. (1989). Development of the children's arch. Pridobljeno iz:

https://europepmc.org/article/med/2731836 (28. 10. 2020)

– Herman, S. (1998). Bolezni in deformacije stopala pri otroku in odraslem. Ljubljana:

Klinični center, Ortopedska klinika.

– Herman, S., Antolič, V., Pavlovčič, V. (2006). Ortopedija. Ljubljana: Samozaložba.

– Leach, P. (2004). Otrok od rojstva do šole. Ljubljana: Domus.

– Lee, J. H., Sung, I. Y. in Yoo, J. Y. (2009). Clinical or radiologic measurements and 3‐

D gait analysis in children with pes planus. Pediatrics International

– Merc, M. (2016). Gleženj in stopalo v ortopediji (zbornik vabljenih predavanj).

Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor.

– Morris, D. (2008). OTROK: Osupljiva zgodba prvih dveh let življenja. Ljubljana:

Tehniška založba Slovenije.

– Novak, I. (2016). Gleženj in stopalo v ortopediji. Maribor: Univerzitetni klinični center Maribor.

– Pfeiffer, M., Kotz, R., Ledl, T., Hauser, G. in Sluga, M. (2006). Prevalence of flat foot in preschool-aged children. American Academy of pediatrics.

– Porenta, T. (2007). Obleka po meri človeka. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov

– Rao, U. B., Joseph, B. (1992).The influence of footwear on the prevalence of flat foot.

Manipul: Kasturba Medical College. Pridobljeno iz

(47)

33

https://online.boneandjoint.org.uk/doi/epdf/10.1302/0301-620X.74B4.1624509 (28.

10. 2020)

– Rosenbaun, D. (2016). Die Entwicklung des gesunden Kinderfußes. Pridobljeno iz https://www.linggorthopaedie.ch/artikel-gesunder-kinderfuss.pdf (19. 10. 2020) – Schukay, R. (2020). Kinderschuhgrößen – So findet ihr die passende Größe. Pridobljeno

iz http://www.kinderschuhe-finden.de/kinderschuhgroessen-richtig-messen/ (2. 3.

2020)

– Videmšek, M., Klopčič, P., Štihec, J., Karpljuk, D. (2006). The analysis of the foot in three-year-old children – a case of Ljubljana. Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of Sport.

– Volpon, J. B. (1994). Footprint analysis during the growth period. Journal of Pediatric Orthopaedics.

– Zwick, J. (2019). Die richtigen Kinderschuhe. Pridobljeno iz https://www.rund-ums- baby.de/kinderfuesse-kinderschuhe/die-richtigen-kinderschuhe.htm (26. 2. 2020) Slike:

Slika 1: https://www.medella-center.com/2019/08/16/pozor-stopala-pomembno-vplivajo-na- vaso-hrbtenico/ (20. 10. 2020)

Slika 2: https://in.pinterest.com/pin/237494580321576456/ (27. 10. 2020)

Slika 3: https://www.ciciban.info/sl/ciciban-svetuje/#izbira-prave-obutve (16. 7. 2020) Slika 4: https://www.mdpi.com/1424-8220/16/10/1766/htm (27. 10. 2020)

Slika 5: Lastni arhiv (19. 10. 2020) Slika 6: Lastni arhiv (10. 11. 2020) Slika 7: Lastni Arhiv (10. 11. 2020)

10 PRILOGE

Intervju diplomiranega inženirja protetike in ortotike, Dejana Tašnerja, intervju z vodjo proizvodnje podjetja Ciciban, Borisom Petejanom in izpolnjene anketne vprašalnike staršev z odtisi stopal otrok, hranim v lastnem arhivu.