UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Oblikovanje uporabnega predmeta preko raziskave in udejanjenja Wellbeinga
Julijana Milharčič Hladnik Ljubljana, 2021
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje
Oblikovanje uporabnega predmeta preko raziskave in udejanjenja Wellbeinga
Mentor: doc. Rok Kuhar
Ime in priimek avtorice: Julijana Milharčič Hladnik
Študentka rednega študija Vpisna številka: 42180018
Študijski program in smer: Industrijsko in unikatno oblikovanje, Industrijsko oblikovanje
Ljubljana, junij 2021
Naslov diplomskega dela: Oblikovanje uporabnega predmeta preko raziskave in udejanjenja Wellbeinga
industrijsko oblikovanje well-being
dobrobit dobro počutje udobje
mentalno zdravje povečevanje dobrobiti obtežena odeja
tepih beležka
diplomska naloga
Title of the thesis: Designing a product with the research and implementation of Wellbeing industrial design
well-being
elevate well-being comfort
mental health weighted blanket rug
journal BA thesis
UDK
7.05(043.2)
Izvleček
Diplomska naloga raziskuje in analizira pojem dobrobiti. Razumevanje dobrobiti se v filozofiji začne s hedonizmom in z eudaimonijo ter nadaljuje z njeno moderno definicijo in s pomenom za človeka. Raziskava se dotakne različnih področij, v katerih se pojavlja. To so filozofija, psihologija, družba in okolje. Obenem pa se avtorica v diplomski nalogi poglobi v razumevanje in vlogo dobrobiti v oblikovanju in arhitekturi, zanima jo, na kakšen način se dobrobit pojavlja v oblikovanju, kakšen je njen pomen v stroki in kakšno je oblikovanje za dobrobit človeka.
Z raziskovanjem in analiziranjem dobrobiti in njene vloge v oblikovanju je avtorica oblikovala tri produkte, ki zrcalijo obravnavano tematiko. Poudarek je na oblikovanju produktov, ki spodbujajo občutek udobja in tako znižujejo stres in anksioznost. Prvi produkt je obtežena odeja, ki simulira občutek objema, drugi produkt je obposteljni tepih reliefne oblike, ki spominja na kamenje na obali in simulira hojo po kamnih. Zadnji oblikovani produkt je beležka s stojalom, ki spodbuja zapisovanje misli, idej ali sanj, njen namen pa je sproščanje misli.
Abstract
In the thesis, the concept of well-being is researched and analyzed. Understanding well- being as a concept begins in philosophy, with hedonism and eudaimonism. It resumes with the modern interpretation of well-being and its importance for the human being. The research touches on the different areas where well-being is present. These are philosophy, psychology, society and environment. The thesis emphasizes on the topic of well-being present in design and architecture. What is the purpose of well-being in design and how to design for well-being.
Through the research and analysis of the concept of well-being in design, I have designed three products that mirror the topic of the thesis. These products elevate and encourage well-being in the home environment. The focus was on creating products that promote comfort and lower stress and anxiety. These products are, a weighted blanket that simulates a hug and helps to lower stress and anxiety, a soft rug for in front of a bed and a notebook that encourages the writing of thoughts to clear the mind.
Kazalo vsebine
1. Uvod ... 9
2. Konceptualni okvir ... 10
2.1 Splošna definicija pojma dobrobit (well-being) ... 10
2.3.1 Eudaimonična dobrobit ... 12
2.3.2 Hedonična dobrobit ... 12
2.4 Objektivna in subjektivna dobrobit ... 13
2.4.1 Objektivna dobrobit ... 13
2.4.2 Subjektivna dobrobit ... 13
2.5 Človekova dobrobit v povezavi s psihologijo, telesom (fizično), z družbo, ekologijo in njihovim vplivom na stanje posameznika ... 13
2.5.1 Dobrobit in psihologija ... 14
2.5.2 Dobrobit in telo ... 15
2.5.3 Dobrobit, družba in okolje ... 16
2.5.4 Dobrobit in ekologija ... 16
2.6 Oblikovanje za dobrobit ... 16
2.6.1 Čustveno oblikovanje ali oblikovanje za pozitivni čustveni odziv ... 18
2.6.2 Zmogljivostni pristop k oblikovanju ... 19
2.6.3 Pristopi pozitivne psihologije ... 20
2.6.4 Oblikovanje, ki temelji na življenju (life-based design) ... 20
2.7 Primeri dobrih praks ... 22
2.7.1 Lovers’ box... 23
2.7.2 Hug ... 24
2.7.3 WANRS »igra« s kartami ... 25
2.7.5 Flat #5, Studio MK27 ... 28
3. Dobrobit in skrb zase ... 31
4. Oblikovalski okvir ... 33
4.1 Skrb zase doma ... 33
4.2 Oblikovanje produktov za dobrobit ljudi ... 33
4.3 Obtežena odeja za zniževanje stresa in povečevanje dobrega počutja ... 34
4.3.1 Material odeje ... 36
4.4 Tepih ... 41
4.4.1 Oblika ... 41
4.4.2 Material ... 41
4.5 Beležka za pisanje pred spanjem ali po njem ... 48
5. Zaključek ... 56
Literatura ... 58
Seznam slikovnega gradiva ... 60
1. Uvod
Well-being v slovenščino dobesedno prevajamo kot dobrobit (dobrobit človeka). S to besedo opisujemo stanje človeka, ki je fizično, psihično in duhovno v dobrem stanju in uravnovešen.
S čim boljšim definiranjem pojma well-being se teoretiki ukvarjajo že stoletja. Od interpretacij starogrških filozofov do danes je beseda dobila veliko različnih interpretacij. Čeprav se well- being prevaja tudi kot dobro počutje, ima globlji in širši pomen. V diplomski nalogi uporabljam izraz dobrobit, ker menim, da se z njim najbolj približam pomenu, ki ga ima v angleškem jeziku.
Dobrobit človeka se največkrat pojavlja na področjih zdravja in zdravega življenjskega sloga.
V zadnjih letih se vse pogosteje pojavlja tudi pri oblikovanju notranjih prostorov, v arhitekturi in urbanizmu. Oblikovalci raziskujejo, kako prostore oblikovati na način, ki bi spodbujal človekovo dobrobit. V polju uporabnih predmetov oblikovanje za dobrobit (ang. design for well-being) le redko zasledimo. Najpogosteje se koncept dobrobiti upošteva pri oblikovanju zdravstvenih pripomočkov in predmetov za invalidne ljudi. Dobrobit ni le stvar fizičnega počutja ljudi, temveč tudi psihičnega.
V prvem delu diplomske naloge, ki obravnava konceptualni okvir, definiram, kaj je dobrobit, njene pomen, vlogo in vpliv v oblikovanju. Navajam zgodovinski pregled izvora besede in ideje dobrobiti. Definiram njene osnovne pojme, to so hedonična in eudaimonična dobrobit ter objektivna in subjektivna dobrobit. Opišem vplive različnih dejavnikov na posameznikovo dobrobit, kot so psihični, fizični, družbeni in okoljski dejavniki. Razčlenim prisotnost dobrobiti v oblikovanju in predstavim predmete, ki so bili oblikovani za raziskovanje dobrobiti in njeno spodbujanje.
V drugem delu diplomske naloge, ki obravnava oblikovalski okvir, je poudarek na oblikovanju predmetov za dobrobit človeka. Ti so oblikovani tako, da spodbujajo dobrobit in dobro počutje. Opišem in prikažem proces oblikovanja od skic in ideacije do rezultata. Razložim, kako predmeti zvišujejo človekovo dobrobit in kako mu pri tem pomagajo.
2. Konceptualni okvir
2.1 Splošna definicija pojma dobrobit (well-being)
Well-being v angleščini pomeni stanje veselja, zdravja, udobja ali zadovoljstva. V slovenščino pojem prevajamo kot dobrobit ali blaginja, včasih pa kot dobro počutje.
V zgodovini se koncept dobrobiti pojavlja v filozofskih delih, načinu življenja in razumevanju človeka in njegovega stanja. Vse od grških filozofov si raziskovalci in teoretiki prizadevajo razumeti dobrobit in njen pomen za človeka. Želijo jo točno definirati in izluščiti njeno bistvo.
Do danes soglasja o tem, kaj dobrobit je, še niso dosegli. Soglasje ni bilo doseženo niti v dizajnu niti v disciplinah, ki se ukvarjajo z dobrobitjo in se nanjo osredotočajo.1
Definiranje koncepta dobrobiti ni enostavno, obstaja namreč veliko interpretacij, ki se razlikujejo glede na področje, iz katerega izhajajo. V filozofiji ima dobrobit drugačen pomen kot v arhitekturi ali šolstvu. WHO-World Helth Organization, organizacija Združenih narodov, ki je odgovorna za mednarodno javno zdravstvo, je dobrobit definirala kot stanje človeka, ki živi v fizični, duševni in socialni blaginji in ni bolan.2 Človekova dobrobit je rezultat usklajenosti psihološkega, fizičnega in duhovnega stanja in je njegov življenjski cilj. Pri opisovanju dobrobiti se kot tema pogosto pojavi smisel posameznikovega življenja. Nekateri trdijo, da človek, ki v svojem življenju ne vidi smisla in dobrote, ne more doseči dobrobiti.
2.2 Začetki dobrobiti
Koncept dobrobiti ni nekaj, kar bi se šele v sodobnosti kot nekaj novega pojavilo v filozofiji, zdravstvu, politiki, ekonomiji itn. Z dobrobitjo se človeštvo ukvarja že ves čas svojega obstoja, saj je dobro počutje človekov življenjski cilj. Gotovo so si tudi že prvi ljudje na Zemlji prizadevali za lepo, udobno in varno življenje. Vprašanje je le, kako in zakaj ter na kakšen način dobrobit doseči? In kako jo definirati.
Najzgodnejši zapisi in razmišljanja o dobrobiti izhajajo iz antike. Prvi, ki je razmišljal o konceptu dobrobiti, je bil grški filozof Aristotel. Iz njegove Nikomahove etike izhaja veliko tez in konceptov.3 Prva knjiga dela, ki je izšlo v desetih knjigah, opredeli etiko in opiše bistvo sreče.
V njej trdi, da je najvišje dobro, ki ga lahko s svojimi dejanji dosežemo, srečnost – sreča. To pomeni, da je srečnost popolna in samozadostna ter končni cilj vseh človekovih dejanj. V nadaljevanju pojasni, da srečnost dosežemo z dobrinami, ki jih deli na zunanje, telesne in duševne. Duševne so najpomembnejše, jih pa za dosego sreče potrebujemo skupaj s telesnimi. Srečnost naj bi si človek pridobil z vrlinami, naukom in vajo. Srečen človek dela vse
1 Ann PETERMANS, Barbara CAIN, Design for wellbeing: An applied approach, New York 2020, str. 5.
2 Rokho KIM, WHO and wellbeing at work, World Helath Organization, 21. 5. 2012, dostopno na <
https://www.hsl.gov.uk/media/202146/5_kim_who.pdf> (15. 1. 2021).
3 ARISTOTELES, Nikomahova etika, Ljubljana 2016, str. 9.
v skladu s popolno vrlino. Vrline, ki so pozitivne človekove lastnosti, deli na razumske in naravnostne – moralne.4
4 Prav tam, str. 59.
Slika 1: Prikaz komponent dobrobiti po Aristotelovi eudaimoniji
Slika 2: Kip Aristotela
2.3 Eudaimonična in hedonična dobrobit
V filozofiji se pojavita hedonična in eudaimonična dobrobit. Aristotel je razmišljal o eudaimonični, Epikur in Aristip pa o hedonični dobrobiti.
2.3.1 Eudaimonična dobrobit
Eudaimonična dobrobit je povezana z eudaimonijo. Eudaimonija je etimološka kombinacija besed »eu«, ki pomeni dobro, in »daimon«, ki pomeni duša.5 To je stanje, v katerem človek uspeva in dobro živi. Besedo eudaimonija se pogosto napačno prevaja in interpretira. Po navadi se jo razume kot veselje in sreča. Aristotel in drugi antični filozofi eudaimonije ne razumejo v današnjem pomenu besede. Za Aristotela je eudaimonija najvišje dobro. Vsako živo bitje ali stvar, ki jo izdela človek, se po določenih značilnostih ali dejanjih razlikuje od drugih. Najvišje dobro neke stvari ali človeka je preplet zmogljivosti in funkcionalnosti.6
2.3.2 Hedonična dobrobit
»Epikur in Aristip podobno razumeta hedonično dobrobit. Aristip kot začetnik trdi, da je cilj človekovega življenja doživljanje maksimalnega užitka. To razmišljanje je Epikur še razvil.
Njegova interpretacija je bila, da poleg tega, da je cilj maksimalen užitek, je cilj tudi doživljanje življenja brez fizične bolečine, strahu in mentalnih motenj.«7 Poleg tega trdi, da vse, kar je dobro in slabo v človekovem življenju, izhaja iz doživljanja užitka in bolečine.
5 PETERMANS in CAIN 2020, op. 1, str. 13.
6 Brian DUIGNAN, Eudaimonia: Greek philosophy, Encyclopedia Britannica, 3. 7. 2020, dostopno na
<https://www.britannica.com/topic/eudaimonia> (2. 2. 2021).
7 PETERMANS in CAIN 2020, op. 1, str. 14.
Slika 3: Prikaz razlike med hedonijo in eudaimonijo
2.4 Objektivna in subjektivna dobrobit
Pri definiranju in raziskovanju koncepta dobrobiti se poleg hedonične in eudaimonične dobrobiti pojavita še dva pojma – subjektivna in objektivna dobrobit.
»Čeprav še vedno ni soglasja o eni definiciji, se veliko raziskovalcev strinja, da je dobrobit povezana z veseljem. Veselje je v veliki meri povezano s posameznikovimi geni, z življenjskimi okoliščinami in namernimi aktivnostmi.«8 Na svoje veselje naj bi posameznik, ne glede na svoj položaj, lahko vplival sam s svojim odnosom do življenja. V povezavi s to tezo se pojavita pojma objektivne in subjektivne dobrobiti. Oba izhajata iz filozofskega razmišljanja.
2.4.1 Objektivna dobrobit
Objektivni pristop dobrobit definira kot kvaliteto posameznikovega življenja, ki je dosežena s spletom okoliščin. Te so npr. materialne dobrine (hrana, bivališče in dohodek) in družbeni ali socialni dejavniki (izobrazba, zdravje, politični glas, družbena mreža).9
2.4.2 Subjektivna dobrobit
»Subjektivno dobrobit lahko razumemo kot človekovo individualno razumevanje dobrega počutja v lastnem življenju. Povezana je s posameznikovim zadovoljstvom s svojim življenjem, z emocionalnim dobrim počutjem, s psihološkim in z eudaimoničnim dobrim počutjem.«10
2.5 Človekova dobrobit v povezavi s psihologijo, telesom (fizično), z družbo, ekologijo in njihovim vplivom na stanje posameznika
Človekova dobrobit ni odvisna le od njega in njegovega individualnega odnosa do življenja.
Čeprav številni trdijo, da je veselje osebna odločitev, je to v nekaterih življenjskih situacijah in okoljih težko ali skoraj nemogoče doseči.
Dobrobit človeka je odvisna tudi od fizičnega okolja, v katerem živi, od družbe, ki ga obdaja in v kateri funkcionira. Odvisna je tudi od političnega vzdušja kraja, v katerem živi, in od ekologije, kamor spadajo okolje, hrana, bivalni prostor itd. Odvisna pa je tudi od njegovega psihičnega in fizičnega počutja.
8 Prav tam, str. 5.
9 Mark WESTERN, Wojek TOMASZEWSKI, Subjective wellbeing, Objective wellbeing and inequality in Australia, Plos One, 3. 10. 2016, str. 2, dostopno na
<https://www.researchgate.net/publication/308876284_Subjective_Wellbeing_Objective_Wellbeing_and_Ine quality_in_Australia> (23. 3. 2021).
10 PETERMANS in CAIN 2020, op. 1, str. 41.
2.5.1 Dobrobit in psihologija
Pojem psychological well-being prevajamo kot psihološka dobrobit. Njena najosnovnejša stopnja je podobna pozitivnemu psihološkemu zdravju, v katerega spadata človekovo veselje in zadovoljstvo. Nekateri menijo, da dobrobiti in besed, kot so zadovoljstvo in veselje, ni treba preveč razlikovati. Človek, ki je vesel in zadovoljen s svojim življenjem, je dobrobit gotovo dosegel.11
V psihologiji ima dobrobit dve komponenti. Vanju spadajo človekova izkušnja s pozitivnimi čustvi in občutki veselja. Ta aspekt se pogosto opisuje kot subjektivna dobrobit. Te subjektivne občutke človeku omogočajo dejavnosti in stvari, ki jih ima rad, in občutek o smiselnosti njegovega življenja.
Obstajata dva tipa psihološke dobrobiti: že v kontekstu filozofije omenjeni hedonična in eudaimonična dobrobit. Na tem mestu imata pojma psihološki kontekst in zato malo drugačne pomene.
Hedonična dobrobit je po navadi opisana kot subjektivni občutek veselja. Vključuje dve komponenti, efektivno in kognitivno. Efektivna komponenta vključuje visok pozitivni in nizek negativni efekt, kognitivna komponenta pa posameznikovo zadovoljstvo z življenjem.
Hedonična dobrobit je posameznikova individualna izkušnja veselja, kot sta efekt in zadovoljstvo z življenjem. Eudaimonična dobrobit je povezana z bolj načelnimi aspekti psihološke dobrobiti.
Psihologinja Carol Ryff je eudaimonično dobrobit razdelila na šest glavnih tipov psihološke dobrobiti:
- Samosprejemanje: imeti pozitiven odnos s samim seboj, se sprejemati in imeti rad.
- Obvladovanje okolja (environmental mastery): posameznik zavestno obvladuje, ustvarja in organizira tiste vsakdanje aktivnosti, ki mu ustrezajo in koristijo.
- Pozitivni odnos z drugimi: posameznikovi odnosi z drugimi vključujejo vzajemno empatijo, intimo in naklonjenost.
- Osebnostna rast: posameznik se stalno razvija, je odprt za nove izkušnje in sčasoma prepozna izboljšanje obnašanja in sebe.
- Življenjski smisel: posameznikovo postavljanje in doseganje ciljev ter prepričanje, da ima življenje smisel.
11 Ivan ROBERTSON, Our focus is on creating more Good Days at Work and that is partly driven by ensuring employees have a good psychological wellbeing. Let's take a look at what we mean by that?, Robertson Cooper, 16. 12. 2016, dostopno na <https://www.robertsoncooper.com/blog/what-is-psychological- wellbeing/> (2. 2. 2021).
- Avtonomija: posameznik je neodvisen in zna svoje obnašanje prilagajati različnim socialnim okoliščinam.
Teorije psihološke dobrobiti se po navadi osredotočajo na razumevanje koncepta dobrobiti s psihološkega stališča. Zgoraj opisana delitev, ki jo je oblikovala Carol Ryff, je široko sprejeta teorija strukture psihološke dobrobiti.12
2.5.2 Dobrobit in telo
Psihološka dobrobit in fizična ali telesna dobrobit sta do neke mere povezani. WHO interpretira dobrobit kot stanje človeka, ki živi v fizični, mentalni in socialni blaginji in ni bolan.13 Za dosego človekove dobrobiti je potrebno vse troje. Če je naše telo zdravo in funkcionira pravilno in brez težav, smo bližje stanju dobrobiti. Številne raziskave trdijo, da je naša dobrobit večja, kadar je naše telo zdravo in v dobri fizični kondiciji. Redno gibanje in zdravo prehranjevanje zvišujejo dobrobit. Čeprav zdravo telo in gibanje prispevata k našemu dobremu počutju, pa gre pri psihološki dobrobiti za nekaj globljega. Dokazano je, da oboje pomaga tudi pri zdravljenju raznih duševnih bolezni.14
Ključno je, kako se človek počuti v svojem telesu. To počutje je zelo individualno. Tudi človek, ki ni v najboljši fizični kondiciji, je pa zadovoljen s svojo samopodobo in ima pozitivno mnenje o sebi, lahko doseže dobrobit.
Kaj pa tisti, ki niso zdravi, trpijo za kroničnimi boleznimi ali so hendikepirani. Če imajo pozitiven odnos do življenja in se poskušajo boriti z boleznijo tako, da ne vpliva na njihovo mentalno zdravje, prav tako lahko dosežejo dobrobit.
Nekateri inspirativni govorci, atleti, uspešni poslovneži in mnogi drugi menijo, da sta osebno veselje in pozitivno mišljenje posameznikova odločitev. V nekaterih primerih to drži, v številnih pa ne. Nekdo z več zdravstvenimi težavami se lahko odloči, da bo o življenju in svojih okoliščinah razmišljal pozitivno, spet drugi tega ne zmorejo.
Nekateri popolnoma zdravi ljudje s popolnimi življenjskimi okoliščinami imajo lahko psihične ali druge težave, ki jim močno otežujejo ali onemogočajo pozitivno razmišljanje.
12 Prav tam.
13 Rokho KIM, WHO and wellbeing at work, World Helath Organization, 21. 5. 2012, dostopno na <
https://www.hsl.gov.uk/media/202146/5_kim_who.pdf> (15. 1. 2021).
14Assessment of bidirectional relationships between physical activity and depression among adults: A 2- sample mendelian randomization study (več avtorjev), JAMA Psychiatry, 79/4, 2019, str. 400.
Fizična in psihična dobrobit sta povezani in brez ene ni druge. Nedvomno pa psihična dobrobit prevladuje in lahko vpliva na fizično.
2.5.3 Dobrobit, družba in okolje
Dobro počutje je odvisno tudi od družbe, v kateri živimo, in od naših odnosov z njo. Družba lahko posameznika podpira ali ga zavrača. Od delovanja družbe je odvisno tudi okolje. Če živimo v urejeni družbi, kjer imajo prebivalci dostop do osnovnih virov, kot so pitna voda, hrana in zdravniška oskrba, to pomeni, da družba skrbi za našo dobrobit. V družbi z urejenimi zakoni, socialnim skrbstvom, infrastrukturo in bivalnimi razmerami se posamezniki dobro počutijo.
Dobrobit manjšin ali posameznikov, ki so brez dostopa do osnovnih virov in pomoči, je manjša od dobrobiti tistih, ki te možnosti imajo. Te skupine ljudi so zaradi psihičnih obolenj, brezdomstva, rase ali invalidnosti odrinjene na rob družbe. Primer tega je slab dostop do zgradb za invalidne in gibalno ovirane ljudi, kar pri njih, ker ne morejo priti na določene kraje, povzroča občutke prikrajšanosti. Tu ne gre samo za problem oblikovanega objekta, ampak za to, kako se človek ob tem, ker za njegov dostop ni poskrbljeno, počuti. Če načrtovalci zgradb in javnih prostorov že na začetku ne razmišljajo o potrebah določenih skupin ljudi, jim s tem sporočajo, da so njihove potrebe zanje le nekaj odvečnega in nepomembnega.
2.5.4 Dobrobit in ekologija
Ekologija in trajnostni razvoj sta za človeštvo trenutno najpomembnejši temi. Človek na Zemlji ne samo živi, temveč jo tudi oblikuje in spreminja, je aktivni ustvarjalec svojega okolja. S spreminjanjem ga hkrati tudi uničuje. Industrializacija in masovna proizvodnja sta pripomogli k slabšanju in uničevanju okolja, kar danes že ogroža človekov obstoj. Industrija z neposrednim ogrožanjem okolja, v katerem ljudje živijo, znižuje in ogroža tudi njihovo dobrobit. Še zlasti, če se ne morejo preseliti in so prisiljeni živeti v zanje neugodnem okolju.
2.6 Oblikovanje za dobrobit
V konceptualizaciji dobrobiti se ukvarjam s tem, kaj to je, kakšen je njen pomen in kako ter na kakšen način jo človek lahko doseže. Na področju oblikovanja se postavlja vprašanje, kako in do katere mere lahko oblikujemo za človekovo dobrobit. V literaturi se o dobrobiti in oblikovanju redko piše. Obstajajo določene metodologije in pristopi za oblikovanje človekove dobrobiti. Te so emocionalni dizajn, pozitivni psihološki pristopi in življenjsko osredotočeni dizajn (ang. life-based design).15
15 Philip BREY, Design for the value of human well-being, Heidelberg 2015, brez oštev. str.
»Oblikovanje za dobrobit je odvisno od njenih konceptualizacij in definicij. Po hedoničnem pristopu je to oblikovanje, ki spodbuja prijetne občutke oziroma preprečuje slabe. To pomeni oblikovanje produktov, ki spodbujajo prijetne aktivnosti in dobro počutje, ali tistih, ki onemogočajo grožnjo psihi in telesu.«16
Primer takega oblikovanja je tudi ergonomsko oblikovanje, ki odpravlja poklicne bolezni ali zmanjšuje možnost njihovega pojavljanja.
Koncept izpolnjevanja želja (ang. desire-fulfillment) se osredotoča na oblikovanje za uporabnikovo zadovoljstvo in uresničitev njegovih želja. Pri tem potrebujemo raziskave o človekovih željah in na podlagi teh oblikovanje produktov, ki te želje podpirajo.17
Oblikovanje za dobrobit je mogoče, vendar morajo za oblikovanje smiselnih in uporabnih produktov oblikovalci razrešiti niz težav. Te utemeljuje Philip Bay v raziskovalnem članku Design for the Value of Human Well-Being / Oblikovanje za doseganje človekovega dobrega počutja. To so:
- epistemološke težave (ang. epistemological problem) - težave obsega (ang. scope problem)
- problemi združevanja (ang. aggregation problem)
- problem natančne opredelitve (ang. specification problem)
Pri premagovanju epistemoloških težav se oblikovalci ukvarjajo s tem, kateri koncept dobrobiti je določenemu uporabniku ali ciljni skupini najbližji oziroma je zanj najprimernejši.
To ni nekaj objektivnega, saj si vsak posameznik dobrobit drugače predstavlja. Da si oblikovalci laže predstavljajo, kaj dobrobit pomeni posamezniku ali uporabniku, si pomagajo z vprašalniki, različnimi testi ali preizkusi, na podlagi katerih si ustvarijo podobo posameznikovih predstav in pričakovanj.
Pri težavi obsega nas zanima, v kakšni meri bo produkt spodbujal dobrobit, prav tako pa, kako bo produkt vplival na dobrobit posameznega človeka.
Philip Bay v svojem članku kot primer navaja računalniške igre. Te lahko hitro pozitivno vplivajo na uporabnikovo srečo in veselje. Obenem pa imajo negativne učinke, kot so socialna izolacija, slabo spanje in krči v rokah in vratu. Pri oblikovanju za dobrobit bi bilo smiselno upoštevati tudi neposredne vplive, ki pa jih je, ker se pri posameznikih razlikujejo, težko predvideti.
Pri problemu združevanja nas zanima, kako lahko različne predstave o tem, kaj dobrobit pomeni več posameznikom, združimo v skupno merilo ali predstavo o dobrobiti. Ta problem
16 Prav tam.
17 Prav tam.
se je pojavil, ker imajo različni ljudje različne in kdaj tudi nasprotujoče predstave in vrednote o tem, kaj je zanje dobrobit. Na tem mestu se postavlja vprašanje, kako jih v enem oblikovalskem produktu združiti v en koncept ali merilo. Pri nekaterih izdelkih, ki so namenjeni več uporabnikom hkrati, zaradi različnih mnenj lahko pride tudi do neskladij.
Problem natančne opredelitve se ukvarja z dilemo, kako iz konceptov in vrednot dobrobiti preiti v oblikovalske opredelitve. To so lahko specifikacije o strukturnih značilnostih, zmogljivostih in dostopnosti.18
Čeprav je o oblikovanju za dobrobit malo literature, o tem, kako in na kakšen način delovati, Philip Bay ponuja štiri pristope za oblikovanje za dobrobit. Te so:
- čustveno oblikovanje (ang. emotional design)
- zmogljivostni pristop k oblikovanju (ang. capability approaches to design) - pristopi pozitivne psihologije (ang. positive psychology design)
- oblikovanje, ki temelji na življenju (ang. life-based design)
2.6.1 Čustveno oblikovanje ali oblikovanje za pozitivni čustveni odziv
Ameriški raziskovalec Donald Norman je leta 2005 skoval besedo »emotional design«.
»Čustveno oblikovanje izhaja iz ›družine‹ oblikovalskih pristopov, katerih cilj je oblikovati predmete, ki vzbujajo čustveno uporabniško izkušnjo. Ta pristop se osredotoča na uporabnikova čustva ob doživljanju interakcije s predmetom.«19 Namen tovrstnega oblikovanja predmetov ni le njihova uporabnost, temveč predvsem pozitivni čustveni odziv in dobro počutje.20
Britansko-ameriški oblikovalec in svetovalec Patric W. Jordan se ukvarja s kognitivno ergonomijo. V knjigi Designing Pleasurable Products (CRC Press, 2000) piše o oblikovanju za užitek. Opisuje, kako so lahko predmeti človeku všeč, kako jih radi posedujejo in kako radi jih uporabljajo.21 Poudarja, kako oblikovani produkti v človeku sprožijo pozitivna čustva. Tak način oblikovanja je poimenoval »design for pleasure«, oblikovanje za užitek. Trdi, da oblikovalci predmeta ne smejo oblikovati le z namenom njegove uporabe, ampak tudi z namenom vzbujanje užitka in veselja ob njegovi uporabi. Jordan si je zamislil štiri različne tipe užitka, ki motivirajo človeka za uporabo predmeta. Čeprav meni, da užitek ni odvisen od predmeta, temveč je rezultat človekove interakcije z njim, znajo oblikovalci oblikovati
18 Prav tam.
19 Prav tam.
20 Prav tam.
21 Patrik W. JORDAN, Designing pleasurable products: An introduction to the new human factors, Philadelphia 2000, str. 9.
predmete, ki bi njihovo uporabo naredili prijetnejšo.22 Jordanovi štirje tipi užitka in z njimi povezane značilnosti oblikovanja so:
- Fizični užitek (ang. physio-pleasure): je užitek, ki sproži odziv čutil (otip, okus, vonj, pogled in zvok). S tem povezane značilnosti oblikovanja so prijetni senzorični občutki.
- Psihični užitek (ang. psycho-pleasure): je užitek, ki ga sprožijo kognitivne in čustvene reakcije. S tem povezana značilnost oblikovanja je uporabnost.
- Družbeni užitek (ang. socio-pleasure): je užitek, ki nastane z interakcijo in posameznikovimi odnosi z drugimi ljudmi in družbo. S tem povezane značilnosti oblikovanja izražajo družbena sporočila.
- Ideo užitek (ang. ideo-pleasure): je užitek, ki nastaja na podlagi človekovih vrednot in okusov (kulturnih in estetskih vrednot, moralnih vrednot in osebnih teženj). S tem so povezane materialne in semiotske značilnosti, ki izražajo vrednote trajnostnega razvoja, treznost, umetniške vrednote, verske vrednote itd. oziroma vrednote, katerih interes je človekovo dobro počutje.23
2.6.2 Zmogljivostni pristop k oblikovanju
Zmogljivostni pristopi k oblikovanju so razlikujejo od pristopov oblikovanja z namenom čustvenega odziva. Namesto osredotočanja na sprožanje pozitivnih čustev se osredotočajo na izboljšanje človekovih temeljnih zmogljivosti, ki so potrebne za doseganje dobrega počutja.
»Po zmogljivostnem pristopu k oblikovanju je dobrobit nekaj najpomembnejšega, k čemur ljudje stremijo in do česar imajo pravico. Za doseganje stanja dobrobiti morajo početi zanje pomembne stvari oziroma posedovati zanje pomembne stvari. Set za to potrebnih temeljnih zmožnosti se razlikuje od človeka do človeka, vsak si namreč po svoje predstavlja, kako doseči želeno stanje. Ameriška filozofinja Martha Nussbaum trdi, da večina ljudi za dosego dobrobiti uporablja naslednje zmožnosti: zmožnost preživetja, telesno zdravje, telesno integriteto, čustva, čutila, domišljijo in sanje, igrivost, praktične razloge, pripadnost, druga bitja (ang.
other spicies) ter nadzor nad svojim (političnim in materialnim) okoljem. To ne pomeni, da bo z njimi človek dosegel dobrobit, saj mora, da jo doseže, z njimi pravilno ravnati; pomeni pa, da jo lahko doseže le s pomočjo naštetih temeljnih zmožnosti.«24
Zmogljivostni pristop k oblikovanju poudarja funkcionalnost in jo usmerja v krepitev zgoraj omenjenih temeljnih zmožnosti, ki omogočajo dobro življenje. Tistih, ki z njimi niso jasno povezane, ne poudarja. Zmogljivostni pristop predpisuje, da morajo biti produkti oblikovani tako, da krepijo eno ali več zmožnosti. Te okrepitve osnovnih zmožnosti se lahko izrazijo v funkciji predmeta, v njegovih sekundarnih funkcijah ali v njegovih lastnostih.25
22 BREY 2015, op. 15, brez oštev. str.
23 Prav tam.
24 Prav tam.
25 Prav tam.
Zmogljivostni pristop ima prednost pred oblikovanjem z namenom vzbujanja čustev. Njegovo vplivanje na produkt je daljše in dobrobit bolj neposredno povečuje. Pri tem nista v ospredju človekov čustveni odziv na predmet in povezanost z njim, temveč gradnja in povečevanje zmogljivosti za doseganje dolgotrajnega dobrega počutja oziroma dobrobiti.26
2.6.3 Pristopi pozitivne psihologije
»Pozitivna psihologija poudarja in raziskuje načine izboljševanja človekove pozitivne naravnanosti in dobrega počutja. Ta dokaj nov pristop se uveljavlja tudi v raziskovanju dobrobiti. Ker poudarja razvoj in povečevanje kreativnosti, talenta in zadovoljstva, ne pa zdravljenja duševnih bolezni, se razlikuje od preostalih pristopov v psihologiji.«27
Trenutno na tem področju ni veliko literature in produktov. Hans P. Ruitenberg in Pieter Desmet npr. želita s pomočjo pozitivne psihologije oblikovati produkte in storitve, ki bi promovirale dobrobit. Poudarjata dosego dolgotrajnega zadovoljstva z življenjem, ne pa kratkotrajnih čustev kot posledico interakcije s produkti. Pozornost želita s produktnih interakcij ali izkustva (ang. product experience) (ki jih poudarja oblikovanje za čustveni odziv) premakniti na pomenljive dejavnosti, ki po njunem mnenju spodbujajo razvoj posameznikovih spretnosti in talentov kot delov njegovih vrednot, ki so zanj dobre in mu prinašajo zadovoljstvo.28
Njun cilj je oblikovati produkte, s katerimi bi ljudi spodbudila k ukvarjanju z dejavnostmi, ki povečujejo dobro počutje in zadovoljstvo z življenjem. S pomočjo njunega pristopa lahko vizualiziramo in oblikujemo produkte, ki te dejavnosti spodbujajo. Hans P. Ruitenberg in Pieter Desmet prepoznavata pomembnost t. i. emocionalnega oblikovanja. Trdita, da prijetne izkušnje s predmeti pripomorejo k dobremu počutju. Kot primer navajata »vegatable book«, knjigo o zelenjavi, v kateri bi bile fotografije z opisom, kako kaj saditi. Knjiga bi to dejavnost spodbujala s postavitvijo v javni urbani vrt. Vanjo bi uporabniki vrta lahko zapisovali nasvete o tem, kako saditi in skrbeti za rastline ter kako iz njih pripravljati jedi. Opisani produkt tako omogoča in spodbuja deljenje znanj in nasvetov med uporabniki vrta. To pa je dejavnost, ki prinaša zadovoljstvo.29
2.6.4 Oblikovanje, ki temelji na življenju (life-based design)
Cilj oblikovanja, ki temelji na življenju, je oblikovanje z namenom povečevanja dobrobiti s pomočjo celostnega pogleda na človekovo življenje in vlogo tehnologije v njem. Celostno
26 Prav tam.
27 Prav tam.
28 Prav tam.
29 Prav tam.
pogledati na življenje pomeni, da raziščemo človekov način življenja, njegove vrednote in okoliščine ter jih upoštevamo pri oblikovanju. 30
Angleško-avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein je skoval pojem oblika življenja (ang. form of life), ki je ključen za oblikovanje, ki temelji na življenju. Oblika življenja so ukrepi, ki so usklajeni s pravili (ang. rule-following actions). Sem spadajo hobiji, fizična aktivnost, poklic ali položaj v družini. Kot primer lahko navedemo kolesarja, nogometnega navdušenca, starše, zdravnika ali življenje v domu za ostarele.31
Pri oblikovanju, ki temelji na življenju, ločimo štiri faze:
- Analiza oblik življenja (ang. form of life anaysis)
- Konceptualno oblikovanje in oblikovalske zahteve (ang. concept design and design requirements)
- Oblikovanje za življenje (ang. fit for life design) - Inovacijsko oblikovanje (ang. innovation design) Analiza oblik življenja
V tej fazi je opisano določeno življenjsko obdobje ter vsem ljudem skupne vrednote in dejanja.
Oblikovalski cilji se določijo na podlagi prepoznanih težav. Rezultat je izbor pogojev, iz katerih je razvidno, kako bi se lahko izboljšale določene oblike človekovega življenja.32
Konceptualno oblikovanje in oblikovalske zahteve
V tej fazi se oblikuje točnejša definicija problema, obenem pa se razmišlja, kako ga reševati s tehnološkega stališča. Tehnologija omogoča doseganje ciljev, ki naj bi izboljšali človekovo življenje. Tukaj govorimo o implementaciji tehnologije v oblikovanje. Po končani fazi imamo bolj jasno predstavo o tem, kako bo ta tehnologija izgledala in kako jo bodo ljudje uporabljali.33
Oblikovanje za življenje
V tej fazi se raziskujejo interakcije uporabnikov oziroma način, kako oblikovani predmet izboljšuje kakovost življenja ali dobrobit. Tej fazi, ki se mora večkrat ponoviti, sledi proces optimizacije in izboljšave tehnologije.34
Inovacijsko oblikovanje
30 Prav tam.
31 Prav tam.
32 Prav tam.
33 Prav tam.
34 Prav tam.
V zaključni fazi se oblikujejo procesi, ki jih apliciramo v izboljšano novo tehnologijo, to pomeni, da novo tehnologijo pripravimo za realno življenje (ang. real life) in splošno uporabo. V to fazo spadajo oblikovanje marketinškega načrta in dokončno oblikovanje družbene in tehnološke infrastrukture za uporabo nove tehnologije idr.35
Pri tej razčlembi oblikovanja za dobrobit je treba upoštevati, da je to v oblikovanju nekaj precej novega. Čeprav na prvi pogled deluje kot ustaljen koncept, se o njem razpravlja le nekaj let. Dobrobit je v oblikovanje lahko implementirana na različnih področjih. Poseže lahko v različne kategorije in ima – glede na različne interpretacije oblikovalcev – različen vpliv.
Oblikovanje za dobrobit je morda manj mogoče v tradicionalnem razumevanju oblikovanja.
Odmakne se namreč od fizičnega predmeta ter poudarja človekovo interakcijo z njim;
zanimajo ga njegove vrednote in dejanja. Vsakemu posamezniku dobrobit pomeni nekaj drugega; v ospredju je torej individualnost. Kot sem že omenila, se lahko ob tem pojavi problem združevanja. Vprašanje, ki se postavlja, je: Kako lahko med različnimi interpretacijami in vrednotami ter predstavami o dobrobiti za ljudi poiščemo podobnosti in jih združimo v skupne koncepte.
2.7 Primeri dobrih praks
Oblikovanje in dobrobit sta na prvi pogled močno povezana. Cilj oblikovanja uporabnih predmetov, prostorov in storitev je izboljšati človekovo življenje. Pri tem razmišljanju je samoumevno, da je dobrobit že popolnoma integrirana v koncept dizajna in proces oblikovanja. Dobrobit in oblikovanje sta gotovo na nek način povezana. V številnih produktih in arhitekturnih projektih je zaznavno razmišljanje o dobrobiti človeka. Vendar pa zaradi različnih interpretacij, kaj dobrobit je in kako točno s predmeti in okoljem nanjo vplivamo, kredibilnost teh produktov ostaja nejasna.
Vsak masažni aparat, ki človeku lajša bolečine, lahko opremimo z nalepko well-being. Vendar, mu ta predmet res bogati življenje oziroma spodbuja dobrobit? Na tovrstna vprašanja ni niti pravilnih niti napačnih odgovorov. V kakšni meri in na kakšen način se dobrobit spodbuja z okoljem in s predmeti, je odvisno od človekove interpretacije in mnenja uporabnika, ki je v stiku s predmetom.
Na področju oblikovanja za dobrobit se pojavljajo različni produkti. Nekateri med njimi so namenjeni le za potrebe raziskav. Oblikovani so za specifično uporabo in s ciljem razumevanja dobrobiti in njenega delovanja. V nadaljevanju opisujem različne primere oblikovanja za namen dobrobiti ljudi. Od zelo individualnih predmetov, ki so namenjeni posameznikom, do interierjev in javnih zgradb.
35 Prav tam.
2.7.1 Lovers’ box
Lovers’ box je oblikovala skupina raziskovalcev. Njihov cilj je bil pri parih v romantičnih zvezah spodbuditi refleksijo o njihovem razmerju. Z vključevanjem znanj iz socialne psihologije in interaktivnega oblikovanja jim je netradicionalni digitalni artefakt omogočil raziskovanje pomena in vloge refleksije. Artefakt deluje kot prostor za ohranjanje trenutkov, ki imajo za par močan osebni in emocionalni pomen.36
Artefakt je bil oblikovan za namen raziskave, v katero je bilo vključenih pet parov, ki so bili v novi zvezi. V časovnem obdobju petih tednov sta morali osebi v zvezi druga drugi pošiljati video sporočila, in to z uporabo artefakta Lovers’ Box (video sporočila so bila ustvarjena skupaj z digitalnim umetnikom).37
Ugotovitve raziskave so pokazale, da sta bila ustvarjanje in deljenje sporočil v artefaktu tako ogledalo kot vir refleksije parov. Obenem je Lovers’ Box postal pomemben kraj za shranjevanje pomenljivih zgodb, misli in doživetij, ki so paru veliko pomenili. Paru je artefakt omogočil tudi vpogled v njuno razmišljanje. Ugotovitve so pokazale, da so tovrstni artefakti lahko koristni za naše osebno in emocionalno življenje.38
36 Anja THIEME, Jayne WALLACE, James THOMAS, Ko Le CHEN, Nicole KRÄMER, Patrick OLIVIER,
Lovers' Box: Designing for reflection within romantic relationships, International Journal of Human- Computer Sciences, 69, 2011, str. 283-297.
37 Prav tam, str. 283.
38Prav tam, str. 283.
Slika 4,5: Prikaz Lovers' Box predmeta
2.7.2 Hug
Poleg produktov, ki so namenjeni raziskovanju dobrobiti, se oblikujejo tudi predmeti, ki spodbujajo človekovo individualno dobrobit. Tu se poleg produktov, ki se prodajajo na trgu, pojavijo tudi predmeti, ki so oblikovani za individualno osebo (so unikatni). Cilj takih predmetov je izboljšati specifične težave posameznika, ki jih ne bi mogli s komercialnimi pripomočki. Primer takega oblikovanja je Hug.
Hug je bil oblikovan v sklopu triletnega mednarodnega oblikovalskega programa LAUGH Project. Oblikovali so ga za slabo mobilno dementno žensko, ki je le malo govorila in pogosto padala. Oskrbovalci v domu, v katerem je bivala, so raziskovalcem razložili, da je za njene želje in potrebe v domu poskrbljeno, vendar sta vse, kar si res želi, objem in občutek bližine.39
»Ker je težko komunicirala, so oskrbovalci v domu raziskovalce in oblikovalce informirali o vseh njenih zdravstvenih podatkih in karakternih lastnostih. Na tej podlagi so raziskovalci in oblikovalci pripravili koncept. Prvi zasnovani koncepti so se vrteli okoli teme ›negovanja‹.
Negovanje je človekov instinkt/nagon, njegova želja po negovanju sebe, stvari in drugih ljudi.
V tem kontekstu v negovanje spada tudi objemanje, crkljanje, izkazovanje prijetnega stika.«40
»Ko so oblikovalci začeli zanjo oblikovati produkt, so veliko časa posvetili raziskovanju različnih mehkih taktilnih materialov in metodam simuliranja občutka objema. Predmet, ki so ga predlagali, je bil mehak in plišast ter s simulacijo bitja srca v notranjosti. Imel je tudi dve
»roki«, ki sta se lahko ovili okoli trupa.«41
Rezultat je bil podoben igrači, ki jo je lahko objela in čutila simulirano bitje srca. V predmet so vgradili tudi zvočnike, tako da je lahko obenem poslušala tudi glasbo. Na predmet se je pozitivno in hitro odzvala, ga takoj objela in začutila bitje srca. Malo pozneje je po več tednih tišine spregovorila par besed. Raziskovalci so nekaj časa opazovali njo, njeno počutje in obnašanje ter opazili postopno izboljšanje. Začela se je družiti z drugimi stanovalci doma, več govoriti, se smejati, izboljšal se ji je apetit. Najbolj neverjetna stvar, ki se je zgodila, pa je bila ta, da je nehala padati. Njeno izboljšano stanje je oskrbovalce zelo presenetilo. 42
Hug je dober primer oblikovanja z namenom izboljšanja dobrobiti individualne osebe.
Upoštevati je treba, da so produkt v povezavi s skrbniki oblikovali strokovnjaki in specialisti.
Predmet ni namenjen »izboljšanju« situacije in splošni uporabi. Izboljša zelo specifične in individualne potrebe, ki se jih na prvi pogled ne vidi ali nanje ne pomislimo. Predmet je nekonvencionalen in morda za nekatere nenavaden. Tovrstni predmeti ne potrebujejo lepega videza in estetske funkcije. Predmet je, ne glede na videz, tej ženski dal nekaj več. Dal ji je
39 PETERMANS in CAIN 2020, op. 1, str. 40.
40 Prav tam.
41 Prav tam, str. 41.
42 Prav tam.
občutek bližine, ki jo je zares potrebovala. Predmet ji je torej dal zelo malo fizičnega. Seveda jo objame in omogoči taktilne dražljaje (srčni utrip, mehak material), ki spodbujajo človeka.
Občutek, ki ga je ta fizični predmet sprožal, je dobrobit prav neverjetno izboljšal.
2.7.3 WANRS »igra« s kartami
WANRS je okrajšava za We're not really strangers, kar v slovenščini pomeni, nismo si zares tuji ali nisva zares tujca. Z namenom spodbujanja smiselnih in pomembnih odnosov med ljudmi jo je oblikovala umetnica Koreen. Ideja igre je, da s pomočjo vprašanj na kartah poglobimo že obstoječe odnose in ustvarimo nove. Igro sestavlja 150 kart, dva svinčnika in dve beležki, igra jo lahko do šest ljudi, zato je namenjena tudi skupini prijateljev ali družini.
Igra in vprašanja lahko sprožijo smiselne pogovore, do katerih drugače nikoli ne bi prišlo. Po navadi v družini, med pari in prijatelji ne pride do takih pogovorov, z določenimi temami in problemi se ljudje ne želijo ubadati. Igra spodbuja konverzacijo, s katero lahko prepoznamo probleme, drug drugemu priznamo določene misli ter povemo, kaj nas zares moti ali žalosti.
Igra vključuje tudi spominjanje in refleksijo na pozitivne dogodke in misli.
Koreen je oblikovala tudi druge sete in variacije iger, ki so specifično namenjene parom, ljudem, ki so v novi zvezi, parom, ki so se razšli, prijateljem in za namen samorefleksije.
Vsi produkti spodbujajo pogovor med ljudmi, ki bi se razšli brez konfrontacije in pojasnila.
Spodbuja zdrav in neproblematičen način razreševanja problemov ter izražanje kritike in mnenj.
Slika 6: Prikaz uporabe produkta Hug uporabi
Slika 7: Prikaz kart in vsebine
Slika 8: Prikaz embalaže igre
2.7.4 Kantor Center of Excellence, The Anna Freud Center and Family School, Ilse Crawford Tema dobrobiti se v zadnjih letih pojavlja tudi pri oblikovanju interierja. Ena od začetnic utemeljevanja dobrobiti v interierju je oblikovalka Ilse Crawford, ustanoviteljica studia Studioilse. Njen pristop k oblikovanju prostorov in predmetov je humanističen in zelo prijazen do okolja. Trdi, da imajo prostori na nas in na to, kako živimo, velik vpliv. Osredotoča se na osnovne potrebe ljudi, kontekst in detajle v interierju ter na to, kako lahko običajne izkušnje spremenimo v posebne.
Studioilse je oblikoval interier za Kantor Center of Excellence, The Anna Freud Center and Family School. The Kantor Center v Londonu je zgradba, v kateri se nahaja The Anna Freud Center, to je center za otroke in mlade z duševnimi motnjami. V sredini je Pears Family School, šola za otroke s posebnimi potrebami.
Projekt je bil zahteven, ker morali prostore, ki si jih delijo različne stanove, prilagoditi različnim potrebam in aktivnostim ljudi. Ker je v njem center, ki raziskuje duševne motnje otrok, niso želeli oblikovati preveč institucionalnega prostora.
Prostore pogosto uporabljajo osebje in otroci s psihičnimi težavami ter njihove družine. Zato je bilo izjemno pomembno, da so oblikovali miren in sproščujoč prostor, ki spodbuja in inspirira ljudi. Razvili so enovit oblikovalski jezik, ki poteka skozi celotni interier. Pri oblikovanju prostorov so upoštevali funkcionalne potrebe osebja in organizacije ter psihološke potrebe obiskovalcev centra. Interier je svetel in večinoma oblečen v les. Skupni prostori so oblikovani tako, da spodbujajo druženje in interakcijo. Pohištvo, uporabljeno v interierju, je svetlih nevtralnih barv, bele, sive in bež. Zaradi kombinacije lesa in obilo zunanje svetlobe prostori ne delujejo hladno in nedobrodošlo.
Zgradbe in interierji, ki so namenjeni izvajanju pomoči ljudem s psihičnimi ali fizičnimi težavami, imajo pomembno nalogo. Ljudi morajo sprejeti in jim nuditi udobje. Pomembno je, da jih okolje sprejme in da se ljudje v njem dobro počutijo. To nalogo Kantor Center of Excellence dobro opravlja. Postavljen je bil zato, da ljudem pomaga, in to sporoča tudi s svojo podobo.
2.7.5 Flat #5, Studio MK27
Flat #5 so prenovili in opremili oblikovalci studia MK27. Stanovanje se nahaja v São Paulu v Braziliji, ki je mesto, polno brazilskega modernizma. Zaradi tega so se želeli oblikovalci z opremo stanovanja približati modernizmu, dodati pa še ljudski stil (vernacular style).43
Temni interierji so po navadi manj priljubljeni, med ljudmi velja prepričanje, da v njih ni dovolj svetlobe in da so hladni. Vendar je Flat #5 dober primer oblikovanja temnega interierja, ki izraža udobje in sproščenost. Temni interierji na prvi pogled delujejo morbidno in temačno, so pa sposobni spremeniti velik odprt prostor v bolj udoben, topel in z občutkom intime in zasebnosti.44
43 KINFOLK, NORM ARCHITECTS, The touch: Spaces designed for the senses, Bruges 2019, str. 132.
44 Prav tam.
Slika 9: Prikaz zunanjosti zgradbe
Slika 11: Prikaz opreme prostorov
Slika 10: Prikaz opreme prostorov
Interier stanovanja Flat #5 je oblečen v temnejše tone lesa in naravnih materialov, ki izražajo občutek topline. Stene so pokrite s paneli iz orehovega lesa, katerega zanimivi toni dajejo občutek dimenzije. Tla so pokrita s ploščami iz basaltina, vulkanskega kamna, ki se oblikuje med hlajenjem lave. So porozne, polne majhnih vzorcev s svetlikajočimi delci. Tla temen prostor osvetlijo in odbijajo svetlobo, ki prihaja v prostor.45
Oba materiala skupaj dajeta prostoru kontrast in dimenzijo. Teksture v prostorih manipulirajo svetlobo, tako da interier postane igrišče za oči ter prijetno okolje za telo. V stanovanju so izjemno lepi kosi pohištva, kot so stol CH-27 Lounge Chair Hansa Wegnerja, geometrična svetilka oblikovalca Vita Magistrettia in papirnata talna luč Isama Noguchie. Ti kosi popestrijo interier in prav zaradi temne okolice pridejo bolj do izraza.46
»Radomysler trdi, da ima zaradi harmonije materialov in palete barv interier videz kontinuitete in enovitosti.«47
45 Prav tam.
46 Prav tam, str. 137.
47 Prav tam.
Slike 12, 13, 14: Prikaz notranje opreme Flat #5
V opisanih primerih so opazne različne interpretacije dobrobiti ter njenega vpliva v različnih okoliščinah. Predmeti in človekova interakcija z njimi povzročajo močan psihološki odziv.
Človeku lahko pomagajo, čeprav so na prvi pogled neuporabni ali ne rešujejo z opravilom povezanega tehnološkega problema. Predmeti, oblikovani z namenom spodbujanja dobrobiti, dajejo človeku nekaj, česar mu vsakdanji funkcionalni predmeti ne morejo. Uporaben predmet je podaljšek človeka – pribor je podaljšek rok, z njim jemo, svinčnik in papir sta podaljška naših možganov, z njima ideje prenašamo na papir. Predmeti, izdelani za dobrobit človeka, so podaljški njegovih občutkov oziroma njegovega stanja. In zato jih lahko izboljšajo.
Arhitekturo, ki je oblikovana z namenom doseganja dobrobiti, imenujemo wellness architecture. Tako oblikovana arhitektura ustvarja objekte in urbane prostore, ki so socialno ozaveščeni ter spodbujajo harmonično ravnovesje med fizično, emocionalno, kognitivno in duševno dobrobitjo. Ta sočasno regenerira naravno okolje.
Predmet na človeka deluje neposredno, arhitektura ga obdaja. Oboje se lahko združi v interierju, kjer so tako predmeti, ki človeka obdajajo in mu ves dan sledijo, kot arhitektura, ki prostor oblikuje; oboje na človeka močno vpliva. Tudi majhne in temne prostore lahko opremimo tako, da so za človeka prijetni in se v njem dobro počuti. Oprema interierja pa lahko lep in svetel prostor naredi tudi neprijeten, v katerem se ljudje ne bodo želeli zadrževati.
3. Dobrobit in skrb zase
Dobrobit je kompleksno področje, ki vključuje številne stroke, teme in koncepte. Med njimi je tudi koncept skrbi zase (ang. selfcare).
Skrb zase, ki ima več pomenov, po navadi poteka na dva načina.
1. Skrb zase je praksa, s katero človek ohranja ali izboljšuje svoje zdravje in s tem dobro počutje (dobrobit).
2. Skrb zase je praksa, s katero posameznik poskuša v stresnih obdobjih aktivno izboljševati ali ščititi svoje dobro počutje/dobrobit/srečo.
Pri prvem načinu posameznik skrb zase aktivno vključuje v svoj življenjski slog. Dobro počutje mu pomagajo ohranjati majhni dnevni rituali, ki so mu všeč in ga sproščajo. To so lahko telovadba, sproščujoče preživljanje prostega časa, branje, meditacija, pisanje itn. Izbira dejavnosti je odvisna od vsakega posameznega človeka, vsi našteti rituali pa mu pomagajo premagovati stres.
Pri drugem načinu posameznik izvaja dodatne aktivnosti, ki mu pomagajo dobro počutje zviševati v neugodnih in zanj psihično in fizično stresnih ter napornih situacijah. Te niso stalne, lahko pa trajajo daljše časovno obdobje, v katerem posameznik išče mir in sprostitev. Ljudje si po navadi pomagajo s terapijo, pisanjem dnevnika, prakticiranjem hvaležnosti, z dnevnimi afirmacijami, meditacijo, nego telesa idr. Opisane dejavnosti ljudem pomagajo organizirati lastne misli in dajejo občutek nadzora in kontrole nad lastnim življenjem.
Skrb zase se deli na šest različnih kategorij. Med seboj se razlikujejo glede na to, na katerem področju nam pomagajo, glede na aktivnosti, ki jih izvajamo, in glede na to, na kaj želimo vplivati.
- Emocionalna skrb zase
Primeri dejavnosti: terapija, pisanje dnevnika, pogovor …
Navedene dejavnosti spodbujajo razumevanje, povezovanje in refleksijo čustev. Čustev, ki lahko človeka preplavijo, ta pogosto ne razume in se z njimi ne želi niti ukvarjati. Nekateri pri razumevanju svojih čustev in misli potrebujejo več pomoči, zato se odločijo za terapevtsko obravnavo. Ljudje, ki imajo s tem manj težav, si pomagajo organizirati misli in razumeti svoja čustva s pisanjem v dnevnik ali beležko. Na papirju zapisane misli je laže interpretirati, jih opaziti in se jih zavedati.
- Praktična skrb zase
Primeri: organizacija dela, financ, okolja, časa, planiranje …
Pri praktični skrbi zase človek opravlja naloge, ki izpolnjujejo ključne vidike posameznikovega življenja, in to z namenom preprečevanja naslednjih stresnih situacij. Te t. i. preventivne naloge ali opravila lajšajo eventualne prihodnje stresne situacije. To so lahko drobna opravila, lahko pa tudi večja in pomembnejša. Ključna so tako za anksiozne ljudi kot za ljudi, ki hitro podležejo stresu.
- Fizična skrb zase
Primeri: spanje osem ali več ur dnevno, hidracija, gibanje, uravnovešena prehrana, higiena …
Fizična skrb zase posamezniku izboljšuje fizično zdravje in povečuje njegovo dobro počutje.
Vsak človek fizično skrb zase izvaja na svoj način. Za nekatere je to življenjski slog, nekateri pa si s temi dejavnostmi pomagajo ob točno določenih težavah.
- Mentalna skrb zase
Primeri: so odvisni od tega, kaj posameznika veseli, kaj ga spodbuja …
K mentalni skrbi zase spadajo dejavnosti, ki človeku pomagajo spodbujati um in intelekt. Izbira je odvisna od vsakega posameznika in njegovih zanimanj, zato ni mogoče navesti dejavnosti, ki bi bil uporabne za vse. Navajam le branje določene literature, globoko razmišljanje, izobraževanje …
- Socialna skrbi zase
Primeri: druženje s prijatelji / z družino, pogovori z ljudmi, medsebojno spoznavanje, pozitiven odnos z ljudmi v službenem / izobraževalnem okolju …
K socialni skrbi spadajo dejavnosti, ki spodbujajo razvijanje in ohranjanje odnosov med posameznikom in drugimi ljudmi.
- Spiritualna / duševna skrb zase:
Primeri: meditacija, joga, preživljanje časa v naravi, samorefleksija, molitev …
Tudi spiritualna ali duševna skrb zase je odvisna od posameznika, zato je njuna namen in učinek težje definirati. Različni ljudje zase skrbijo z različnimi rituali in načini, ki omogočajo negovanje »duše« in spodbujajo razmišljanje. Za nekatere je to povezano z religijo, za druge ne.
4. Oblikovalski okvir 4.1 Skrb zase doma
Dom naj bi bil prostor, v katerem se človek počuti varno in dobro ter mu daje občutek pripadnosti. Prav zato, ker večina ljudi doma po navadi preživi veliko časa, je to še zlasti pomembno.
V današnjem času se ljudje vedno teže sprostijo. Po službenih jih doma čakajo še domače obveznosti, vzgoja otrok, skrb za druge družinske člane. Posledično imamo vedno manj prostega časa ali pa si ga niti ne vzamemo. Zato je še toliko pomembneje, da si znamo stres s pomočjo določenih dejavnosti ali predmetov zniževati.
4.2 Oblikovanje produktov za dobrobit ljudi
Pri oblikovanju izdelkov za dobrobit ljudi je pomembno, da so oblikovani skladno s parametri, ki jih ti nakazujejo. Čeprav ta niso nikjer zapisana, gre za oblikovanje predmetov, okolij in storitev, ki izboljšujejo človekovo počutje, višajo življenjski standard ali osmišljajo njegovo življenje.
V diplomski nalogi pojasnjujem definicijo dobrobiti in njeno vlogo pri oblikovanju. Predmeti so oblikovani na podlagi teme diplomske naloge in ugotovitev raziskave področja. Cilj predmetov je orisati temo diplomske naloge in s pomočjo njihove uporabe pojasniti pomembnost dobrobiti za človeka. Serija enostavnih predmetov dobro počutje in dobrobit spodbuja na neinvaziven in nepričakovan način. Ti predmeti ne rešujejo velikih problemov in situacij, temveč zvišujejo dobrobit človeka v njihovem domu.
Uporaba treh oblikovanih predmetov pomaga posameznikovo dobrobit zviševati na dva načina, mentalni in fizični. Osredotočeni so na zniževanje stresa, človeku pomagajo pri sproščanju ter ga spodbujajo, da se zna čez čas sam umiriti. So kot nekakšna »orodja«, s katerimi si uporabnik pomaga pri ustvarjanju rutine, ta pa mu pomaga zmanjšati tako fizični kot psihični stres.
Prikazana uporabnikova pot (ang. user journey map) predstavlja uporabnikove dejavnosti zvečer, ko pride domov in se mora umiriti in sprostiti za spanje, in zjutraj, ko se zbudi in odide zdoma. Na ta način je začrtan uporabni prostor, v katerega so predmeti umeščeni. Uporabni prostor je spalnica kot umirjen in udoben ambient.
Slika 15: User journey map / uporabnikova pot zvečer in zjutraj
4.3 Obtežena odeja za zniževanje stresa in povečevanje dobrega počutja
Obtežene odeje, ki človeka sproščajo, že nekaj let oblikujejo in raziskujejo. Prešite odeje so polnjene s steklenimi (včasih plastičnimi), izredno majhnimi kroglicami, ki morajo imeti okoli deset odstotkov posameznikove teže. Če je posameznik težak okoli 72 kg, je teža odeje 7,2 kg.
Pri obteženih odejah gre za stimulacijo z globokim pritiskom (ang. deep pressure stimulation).48 Stimulacija naj bi vplivala na parasimpatično in simpatično živčevje in njuno aktivnost, s čimer se zniža odzivnost na stresne dražljaje. Terapevti s pomočjo te terapije znižujejo aktivnost simpatičnega živčevja na stres, izboljšujejo emocionalno regulacijo in znižujejo anksioznost. 49
Med terapijo globokega pritiska po navadi uporabljajo obtežen neinvaziven jopič. Njegova uporaba sprošča in zmanjšuje stres ljudi z avtizmom, ADHD motnjo in močno anksiozne ljudi.
Podobno učinkujejo obtežene odeje, ki v zadnjih letih zaradi povečevanja anksioznosti in stresa postajajo še zlasti priljubljene.50 Amy Clapp v znanstvenem članku Effects of Weighted Blankets on College Student’s Anxiety opiše nekaj študij o pozitivnem učinku obteženih odej na ljudi, med drugim raziskavo, pri kateri je sodelovala in v kateri je 32 študentov en semester spalo z obteženimi odejami. Pred raziskavo so analizirali njihove spalne cikle in raven anksioznosti. Po koncu semestra so teste in meritve ponovili. Pokazalo se je, da sta se kvaliteta in količina spanca pri študentih zvišali. To je povezano z zniževanjem stresa in s prijetnim občutkom, ki ga odeja daje, ko se z njo pokrijemo.51
Obteženo odejo sem želela povezati tudi z občutkom objema. Objem, fizični kontakt dveh ljudi, je zelo pomemben za naše mentalno zdravje. Človeški objem je morda eden najbolj zanemarjenih načinov za lajšanje anksioznosti. Objem naj bi zniževal tako anksioznost objetega kot objemajočega. V članku Neural Correlattes of Giving Support to a Loved One avtorici Tristen K. Inagaki in Naomi I. Eisenberg opisujeta, da so v raziskavi med pari dokazali, da se med objemom zniža anksioznost obeh in da obema vzbuja prijetne občutke.
Ker gre pri dobrobiti za povečevanje dobrega počutja in zadovoljstva z življenjem, sem tematiko zniževanja anksioznosti povezala s predmetom, ki je obtežena odeja, in s senzacijo, ki je objem.
Produkt je obtežena odeja, ki pri človeku vzbuja občutek objema. Na zgornjih dveh robovih ima dve »roki«, ki človeka, ko se vanjo zavije, objameta. Teža deke in oblika »rok« simulirata občutek, podoben pravemu objemu. Na koncu teh t. i. »rok« je magnetni gumb, ki fiksira položaj in se ne more premikati po pregrinjalu.
48 Amy CLAPP, Effects of weighted blankets on collage students' anxiety, Illinois 2019, str. 8.
49 Prav tam, str. 9.
50 Prav tam.
51 Prav tam, str. 18.
4.3.1 Material odeje
Obtežena odeja je sestavljena iz dveh delov. Notranjega dela – prešite odeje in zunanjega dela – pregrinjala. Notranji del ima sedem plasti. Prva in najbolj notranja plast je del s steklenimi kroglicami. Druga plast je iz mehkega in lahkega kolodija. Tretja plast je krtačena tkanina, ki skupaj s plastjo kolodija preprečuje občutenje steklenih kroglic. Zadnja plast je bombažna tkanina.
Opisane plasti so prešite v kvadratke, ki preprečujejo premikanje kroglic. Polnilo in to, kar obteži odejo, je iz majhnih steklenih kroglic. Te kroglice niso nevarne, saj so tako majhne, da se ne morejo zdrobiti. So najidealnejše polnilo, ker so med premikanjem odeje zelo tihe.
Kroglice imajo premer 1 mm.
Prešita odeja s polnilom je izdelana iz 100-odstotnega naravnega bombaža. Bombaž je mehak material, ki omogoča prehajanje zraka, zato odeja »diha« in ne zadržuje prevelike količine telesne toplote. Odejo lahko z blagimi čistili ročno peremo pri nizki temperaturi.
Pregrinjalo za obteženo odejo je narejeno iz bambusovega lyocella (ang. bamboo lyocell).
Bambusov lyocell izdelujejo iz oprane bambusove kaše (podobne pairjevini), spredene v niti.
Podoben je svili, vendar mehkejši na otip, hipoalergijski, antimikrobski, regulira temperaturo in je zračen. Pregrinjalo lahko peremo pri nižjih temperaturah in nežnejših ciklih pralnega stroja.
Slika 16, 17, 18: Prikaz materialov za odejo (od leve): steklene kroglice, bambusov lyocell, volnena tkanina
Slika 19: Skice in ideacija
Slika 20: Prikaz oblike odeje
Slika 21: Vizualizacija plasti obtežene odeje
Slika 22: Dimenzije obtežene odeje Mere: cm
4.4 Tepih
Drugi oblikovani predmet je obposteljni tepih. Ko se zjutraj zbudimo in stopimo iz postelje, stopimo na mehak in stopalom prijeten tepih. Inspiracija za obliko tepiha in našo interakcijo z njim izhaja iz hoje po kamnih ob morju ali rekah.
Hoja po kamnih naj bi bila koristna za človekovo zdravje. Leta 2005 je bila v Journal of the American Geriatic Society objavljena raziskava o učinkih hoje po kamnih v skupini nad 60 let starih ljudi. Ljudje, vključeni v raziskavo, so osem tednov hodili po preprogah iz okroglih majhnih kamnov, del skupine pa ne. Ugotovili so, da so si posamezniki, ki so hodili po omenjenih preprogah, izboljšali ravnotežje, gibanje in krvni obtok, znižal se jim je tudi krvni pritisk.
Oblikovani tepih ponuja občutek, podoben hoji po ovalnih kamnih, čeprav je občutek, ko stopimo nanj, bolj blag. Gre za simulacijo bolj prijetnega in udobnega občutka. Zaradi volne je mehak in topel na dotik, zaradi reliefne oblike pa prijeten za stopala.
4.4.1 Oblika
Oblika tepiha spominja na tla, prekrita z majhnimi kamni ob jezerih, rekah ali morju. Izdelan je iz volnenega filca, ki je termoformiran v ovalne oblike, podobne kamnom. Ti so različnih velikosti in zdržijo človekovo težo. Kadar stopimo nanje, jih malo potlačimo, ko stopimo s tepiha, se povrnejo v svojo prvotno obliko.
Tepih je izdelan iz dveh delov. Notranji del je iz površine z reliefom (filc). Zunanji del je pregrinjalo, ki notranji del ščiti pred umazanijo in je izdelan iz volne in bombažnih plasti. Na spodnji strani ima rob iz filca, ki preprečuje drsenje in premikanje.
4.4.2 Material
Tepih je izdelan iz volnenega flisa, ki je naraven in obnovljiv material in ima številne dobre lastnosti. Je zračen, se prilagaja telesni temperaturi, mehak na otip in odporen proti vlagi in vonjavam. Dobra lastnost volne je tudi ta, da je antibakterijska in da spada med bolj enostavne materiale za vzdrževanje.
Spodnji rob je iz umetnega filca, ki je izdelan iz 100-odstotnega poliestra.
Slika 23, 24: Prikaz kamenja in hoje po kamnih ob morju
Slika 25: Skice in ideacija
Slika 26: Vizualizacija tepiha in njegovih sestavnih delov
Slika 27: Vizualizacija tepiha in odpiranja
Slika 28, 29: Vizualizacija tepiha v prostoru
Slika 30: Vizualizacija in uporaba tepiha
Slika 31: Dimenzije tepiha Mere: cm
Notranji del tepiha z reliefom Pregrinjalo tepiha
