Sejni zapisi

(1)

(2)

(3)

Sejni zapisi

46. seja - 27. december 1989

(4)

VSEBINA

DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR

SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE (46. seja - 27. december 1989)

PRED DNEVNIM REDOM: STRAN

1. Ugotavljanje prisotnosti delegatov 1 2. Določitev dnevnega reda 1 3. Proceduralne zadeve 2 DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 44. seje zbora

(1. točka dnevnega reda) 3 2. Osnutek programa dela in periodični delovni

načrt Družbenopolitičnega zbora Skupščine socialistične Republike Slovenije za prvo trimesečje 1990

(9. točka dnevnega reda) 3 GOVORNIKI:

Valerija Škerbec 4

Viktorija Potočnik 5

Tone Pavček 5 3. Informacija delegacije Skupščine SR Slovenije

v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ o poteku usklajevanja nekaterih aktov iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ

(7. točka dnevnega reda) 6 GOVORNIK:

Martin Mlinar 6 4. Predlog zakona o določitvi volilnih enot za

volitve delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije in zvezni zbor Skupščine SFRJ

(3. točka dnevnega reda) 9 5. Predlog zakona o volitvah in odpoklicu predsed-

nika in članov Predsedstva SR Slovenije

(4. točka dnevnega reda) 10 6. Predlog za izdajo zakona o spremembi in

dopolnitvah zakona o evidenci volilne pravice s predlogom zakona

(5. točka dnevnega reda) 10

(5)

GOVORNIK:

Janez Zajec 11

7. Predlog zakona o volitvah v skupščine

Matevž Krivic 11

Valerija Škerbec 13

Matevž Krivic 14 Marjan Lenarčič 14

Matevž Krivic 14

Anton Peršak 15 Mauricio Olenik 15

Miran Potrč 15

Marjan Lenarčič 16

Zoran Thaler 16 8. Predlog zakona o političnem združevanju

Matevž Krivic 17 Jože Stegne 19

Sonja Lokar 20

Albin Kanduč 21

Zoran Thaler 22

Albin Kanduč 22

Tone Jerovšek 2 3 Emil Roje 24 Zoran Thaler 25 Jože Stegne 25 Mauricio Olenik 25 9. Proceduralne zadeve 26 10. Predlog zakona o zagotavljanju sredstev

za varstvo okolja

Gita Vončina 27 Ciril Baškovič 28 Vilibald Premzl 29 Mauricio Olenik 29 Ciril Baškovič 30 11. Pobude, predlogi in vprašanja delegatov

oziroma družbenopolitičnih organizacij

Zoran Thaler 33

(6)

Gita Vončina 35 Sonja Lokar 36 Viktorija Potočnik 37 Jože Stegne 37 Gita Vončina 38 12. Predlog zakona o volitvah v skupščine

(nadaljevanje 2. točke dnevnega reda) 39 GOVORNIKI:

Matevž Krivic 39

Mauricio Olenik 40 Matevž Krivic 41 Miran Potrč 42 Matevž Krivic 42 13. Predlog zakona o določitvi volilnih enot

za volitve delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije in v Zvezni zbor Skupščine SFRJ

(nadaljevanje 3. točke dnevnega reda) 44 14. Predlog zakona o volitvah in odpoklicu

predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije

(nadaljevanje 4. točke dnevnega reda) 45 15. Predlog za izdajo zakona o spremembah in

dopolnitvah zakona o evidenci volilne pravice s predlogom zakona

(5. točka dnevnega reda) 45 16. Predlog zakona o zagotavljanju sredstev

za varstvo okolja

(8. točka dnevnega reda) 45 17. Predlog zakona o določitvi volilnih enot

za volitve delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije in v Zvezni zbor Skupščine SFRJ

Sonja Lokar 46 Tone Pavček 47 Miran Potrč 47 Matevž Krivic 4 8 18. Predlog zakona o političnem združevanju

Mauricio Olenik 49 Sonja Lokar 49

(7)

Matevž Krivic 50

19. Volitve in imenovanja

(11. točka dnevnega reda) 52

GOVORNIKI:

Tina Bitenc-Pengov 53 Tone Jerovšek 54

Sonja Lokar 55

20. Seznam govornikov 11/1

(8)

SEZNAM GOVORNIKOV DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR

SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE (46. seja - 27. december 1989)

GOVORNIKI: STRAN Baškovič Ciril 28, 30

Bitenc-Pengov Tina 53

Jerovšek Tone 23, 54

Kanduc Albin 21, 22

Krivic Matevž 11, 14, 17, 39, 41, 42, 48, 50 Lenarčič Marjan 14, 16, 21, 40, 50

Lokar Sonja 20, 36, 46, 49, 55

Mlinar Martin 6 Olenik Mauricio 15, 25, 29, 40, 49 Pavček Tone 5, 47

Peršak Anton 15

Potočnik Viktorija 5, 37

Potrč Miran 15, 42, 47

Premzl Vilibald 29 Roje Emil 24 Stegne Jože 19, 25, 37

Skerbec Valerija 4, 13

Thaler Zoran 16, 22, 25, 33 Vončina Gita 27, 35, 38 Zajec Janez 11

(9)

(27. december 1989)

Sejo je vodila Valerija Skerbec, predsednica Družbeno- političnega zbora.

Seja se je pričela ob 9.20 uri.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Začenjam 46. sejo Dru- žbenopolitičnega zbora Skupščine Republike Slovenije. Prisotnih nas je 31. Opravičili so se: Jože Anderlič, Anton Zgonc, Emil Stern, Duško Kos, Marija Bohinec, Amalia Petronio, Črt Mesaric, Orlando Marino in Štefan Žižek.

Najprej bi odločali o nekaterih proceduralnih vpraša- njih. Z dopisom 21. decembra 1989 sem na podlagi 100. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije napovedala razširitev dnevnega reda s predlogom zakona, ki bi uredil sistem zagotavljanja sredstev za izvajanje programa ekološke sanacije republiškega pomena, ki naj bi ga obravnavali po hitrem postopku. Delegati našega zbora Ciril Baškovič, Vika Potočnik in Jože Knez, ki so predložili zakon o ekološkem prispevku, so svoj zakon včeraj, po seji Komisije za varstvo človekovega okolja, umaknili, ker soglašajo z rešitvami, ki jih je predložil Izvršni svet na podlagi sklepov Skupščine SR Slovenije. Upam, da ste dobili ta umik razmnožen, podpisal ga je tovariš Knez.

Obveščam vas, da je Izvršni svet predložil po hitrem postopku predlog zakona o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja. Zakon še ni razmnožen, ker je bil pred dobre pol ure dostavljen dokončno Skupščini, je pa že včeraj bil obravnavan na Komisiji za varstvo človekovega okolja in trenutno ga tudi razširimo s to točko, torej s predlogom zakona o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja in sicer naj bi ga obravnavali po hitrem postopku.

Želi o predlagani razširitvi in o predlogu za hitri postopek kdo razpravljati? (Ne želi.)

Predlagam, da o razširitvi in hitrem postopku glasujemo.

Kdo je za? (Vsi delegati.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da smo soglasno sprejeli razširitev in tudi hitri postopek. Glede na naravo predloga zakona predlagam, da zbor obravnava zakon s stališči na podlagi 74. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, in sicer v zvezi z 240. in 345. členom ustave SR Slovenije.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je predložil skupščini tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidenci volilne pravice, s predlogom zakona, ki naj bi bil sprejet po skrajšanjem postopku, ker gre za manj pomembne

(10)

spremembe, predvsem gre za uskladitev z določbami zakona o volitvah v skupščine.

Želi o predlogu za skrajšani postopek kdo razpravljati?

(Ne želi.)

Predlagam, da o predlogu Izvršnega sveta za skrajšani postopek glasujemo.

Kdo je za? (Vsi delegati.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.),

Ugotavljam, da smo sprejeli skrajšani postopek k prej omenjenemu zakonu.

Danes bomo odločali o odobritvi zapisnika 44. seje zbora. Zapisnik 45. seje zbora, ki je naveden v predlogu sklica pa prelagam na naslednjo sejo.

Obveščam vas, da je delegacija predložila informacijo o svojem delu. Torej ne gre za poročilo delegacije, celovito poročilo bo delegacija predložila za prvo naslednjo redno sejo zborov. Zato bom v dnevni red današnje seje uvrstila informacijo delegacije in ne poročilo delegacije.

Glede na vse navedeno predlagam naslednji dnevni red:

1. Odobritev zapisnika 44. seje;

2. Predlog zakona o volitvah v skupščine;

3. Predlog zakona o določitvi volilnih enot za volitve delegatov v zbore Skupščine SR Slovenije in Zvezni zbor Skupščine SFRJ;

4. Predlog zakona o volitvah in odpoklicu predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije;

5. Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidenci volilne pravice s predlogom zakona;

6. Predlog zakona o političnem združevanju;

7. Informacija delegacije Skupščine SFRJ glede usklajevanja nekaterih aktov iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ;

8. Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za varstvo okolja;

9. Osnutek programa dela in periodični delovni načrt Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije za prvo trime- sečje 1990;

10. Pobude, predlogi in vprašanja delegatov oziroma družbenopolitičnih organizacij;

11. Volitve in imenovanja.

Predlaga kdo kakšno spremembo ali dopolnitev dnevnega reda? (Ne.)

Predlagam, da glasujemo o dnevnem redu.

Ugotavljam, da smo soglasno sprejeli dnevni red.

Obvestila bi vas o načinu dela na današnji seji.

Najprej naj povem, da je delovna skupina, ki je predlagatelj vseh volilnih zakonov, razen zakona o evidenci volilne pravice, včeraj pozno v noč delala na amandmajih, ki so prispeli do včeraj v Skupščino. Zaradi tega tudi še nimate na mizi razmnoženih vseh poročil delovne skupine, torej predlagatelja, v kateri se oprede- ljuje delovna skupina do amandmajev oziroma predlaga tudi svoje amandmaje.

(11)

Zato bomo morali ne glede na dnevni red začeti z neko drugo točko, tako da bi lahko dobili vse gradivo in šele potem bi lahko začeli z razpravo o teh prvih najbolj pomembnih točkah, katerim je pravzaprav cela današnja seja namenjena.

Drugo, kar je pomembno za način dela na današnji seji je to, da v zvezi z zakoni o volitvah, ki jih vse sprejemamo kot enakopravni zbor po 72. členu in 73. členu poslovnika Skupščine SR Slovenije predlagam, da delamo tako, da če bi še kdo imel kakšen amandma, da danes v zboru sicer nismo prejeli nobenega amandmaja od delegatov našega zbora, ga oblikuje pisno ter da se bo lahko predlagatelj, torej delovna skupina opredelila do teh amandmajev, ker bi lahko šele potem prešli na sklepanje k posa- meznim zakonom.

Tisto, kar manjka, bo pač razdeljeno tekom seje, imate pa razmnožen ta spisek, kaj bi moralo biti na klopi, predvsem bi pa opozorila na poročila predlagatelja k zakonu o volitvah v skupščine glede volilnih enot. Predsedstva republike in k zakonu o političnem združevanju in pa tudi na poročila Zakonodajno- -pravne komisije k zakonu o volitvah v skupščine in zakonu o političnem združevanju. V teh dveh poročilih so tudi nekateri amandmaji. Poleg tega imate na mizi tudi amandmaje Skupščine občine Slovenska Bistrica, ki predstavljajo amandmaje, ki so vloženi v vseh zborih, ker je pač pooblaščen predlagatelj za take amandmaje. Ostalo ne bom navajala.

Ekološki zakon, če ga smem tako kratko imenovati, boste dobili skupaj s tistim umikom in potem bomo lahko o tem raz- pravljali.

Danes ni skupnega zasedanja, tako da bomo kar nadalje- vali.

Najprej bi predlagala, da preidemo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 44. SEJE ZBORA.

Zapisnik ste prejeli. Danes na klop ste prejeli tudi tisti del zapisnika te seje, ki ima oznako "državna tajnost" in je sestavni del osnutka zapisnika. Ta del zapisnika morate potem vrniti službi zbora oziroma ga bomo pobrali.

Predlaga kdo kakšno spremembo oziroma dopolnitev zapisnik? (Nihče.)

Predlagam, da o osnutku zapisnika glasujemo.

Kdo je za? (31 delegatov.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da smo soglasno sprejeli zapisnik.

Prehajam na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - OSNUTEK PROGRAMA DELA IN PERIODIČNI DELOVNI NAČRT DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PRVO TRIMESEČJE 1990.

Osnutek programa je predložila skupina za pripravo tega programa, danes pa ste prejeli na klop tudi mnenje Izvršnega sveta k temu programu dela in periodičnemu delovnemu načrtu.

Program je obravnavala Komisija za varstvo človekovega okolja. Odbor za družbenoekonomske odnose in Odbor za družbeno- politični sistem, ki ni imel pripomb. Za lažje delo vam bom skušala povedati tiste stvari, ki so pomembne tudi iz mnenja

(12)

Izvršnega sveta oziroma tiste, ki jih predlaga sama skupina, da se spremenijo.

Prosila bi malo pozornosti, ker gre za nekaj večjih sprememb oziroma za nekaj vprašanj, okrog katerih se moramo izrecno odločiti v zboru, kako z njimi ravnati. Gre za naslednja vprašanja: prvo predlagamo, da je prva redna seja v naslednjem letu 7. februarja, potem naslednja 28. februarja in seja v marcu naj bi bila 28. marca. Gre za premikanje teh datumov in mislimo, da bo tako delo bolj racionalno razporejeno, ker moramo računati v začetku januarja še na eno sejo, predvidoma 11.1.1990. To je prvi predlog.

V periodični delovni načrt oziroma na sejo 28. februarja predlagamo informacijo Izvršnega sveta o reševanju odlaganja nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov s predlogi o nadaljnjih ativnostih in ukrepih. To je predlog Komisije za varstvo člove- kovega okolja in v skladu s sklepom, ki smo ga sprejeli na prejšnji seji.

Za sejo 28. marca predlagamo vmesno poročilo skupine delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije za pripravo poročila o vplivih izkoriščanja Rudnika urana Žirovski vrh. To je na predlog Komisije za varstvo človekovega okolja in dogovorjeno s predsednikom te komisije.

Potem pa vas moram opozoriti in predlagam, da se delegati odločite glede na vprašanja. Namreč, Izvršni svet predlaga, da se poročilo o stanju in perspektivah o varstvu okolja iz seje 28. februarja, tako kot smo jo programirali, govorim tiste datume, ki bodo, prenese v II. trimesečje. Zato bi predlagala, da se odločimo, ali pristanemo na tak prenos ali mora biti poročilo predloženo 12. januarja, ali pa sprejmemo predlog, da bi to bilo 28. marca, da damo možnost Izvršnemu svetu, ker očitno meni, da do februarja ne more tega pripraviti. To vam dajem v presojo. Poleg teh sprememb, ki izhajajo iz pregleda tega, bi vas rada opozorila na eno vprašanje: gre za to, da bi moral Izvršni svet novembra predložiti poročilo o razvojnem dinarju, ki gani predložil, zato predlagam zboru, da s tem, ko je vključil v periodični načrt tudi poročilo o razvojnem dinarju, v bistvu zaveže Izvršni svet, da to predloži na sejo zbora 28.

februarja. Rada bi vprašala, ali ste na odboru o tem govorili? To predlaga tudi Odbor za družbenoekonomske odnose.

Druge spremembe, ki so v tem periodičnem delovnem načrtu, so naslednje: zakon o samostojnem osebnem delu; zadnjič je bil sprejet samo predlog za izdajo zakona, v novembru bi moral biti predložen osnutek zakona. To bi bila sprememba. Izvršni svet v svojem mnenju tudi poroča, da bo predložil tiste zakone, za katere smo ga tudi v zborih zadolžili.

Poleg tega vprašanja bi rada opozorila še na nekaj - Izvršni svet predlaga v svojem mnenju, da se odloži iz prvega trimesečja sprejemanje zakona o himni. Predsedniki zborov pa predlagamo, da ne glede na tako mnenje Izvršnega sveta sprejemamo v periodičnem načrtu, da mora Izvršni svet predložiti predlog za izdajo zakona o himni z osnutkom zakona v obravnavo za seje zborov 17. februarja. Mislim, da je treba to čimprej urediti in predlagamo, da zbori sprejmete našo sugestijo. Na koncu naj povem še, da mora Izvršni svet na podlagi sklepa iz zadnje seje zborov

(13)

predložiti za marčevsko sejo zborov tudi poročilo o izvajanju ustavnega zakona z vidika izvajanja njegovega 12. člena oziroma o zakonu o določitvi nalog, ki jih od 1.1.1990 začasno opravljajo organi SIS in o ustanovitvi določenih republiških organov. To je posledica zadnje odločitve.

To so tiste zadeve, ki so najpomembnejše za ta peri- odični načrt. Z ostalimi zadevami, ki so v mnenju Izvršnega sveta, se bi bilo verjetno mogoče strinjati, tako da predlagam, da razpravljamo o tako spremenjenem in dopolnjenem periodičnem delovnem načrtu, kot sem ga predstavila v uvodni besedi in seveda tudi o mnenju Izvršnega sveta, ki ima še nekatere druge elemente.

Kdo želi razpravljati? Tovarišica Vika Potočnik.

VIKTORIJA POTOČNIK: Tovarišice in tovariši delegati 1 Najprej predlagam, da dopolnimo besedilo programa dela. Namreč, kot veste so bili predlagatelji zakona o samostojnem osebnem delu delegati in predlagam, da se jasno definira, da je predlagatelj ZSMS in da tudi to predlagateljstvo obdrži. Kot naslednje moramo izraziti nezadovoljstvo glede poročila, ki se nanaša na izvajanje politike o razvojnem dinarju, in katero prelagamo že tretjič na tej seji in to v prvo trimesečje; kot sem slišala, se s tem strinja, tudi dobro. S tem se ne morem strinjati, ker sem bila stalno predlagatelj in ponudnik takega spreminjanja kriterijev in mislim, da je neresno od Izvršnega sveta, da zavlačuje in je nujno potrebno, da pride s tem poročilom v mesecu januarju tudi zaradi tega, ker se bodo viri in obseg v naslednjem letu in tudi s spremembo financiranja družbenih dejavnosti spremenili in je potrebno, da pogledamo račune za nazaj, prav tako pa tudi uresni- čevanje oziroma učinke spremenjenih kriterijev za namen odpiranja in hitrejšega razvoja in prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Bojim se, da ravno zavlačevanje s tem poročilom pomeni tudi nekakšno skrivanje, ki se je tudi večkrat že pokazalo, bodisi v izjavah posameznih direktorjev, ki so dobili ta sredstva v delovne organizacije ali pa tudi v obliki manipuliranja s temi sredstvi. Hvala.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Zadeve bomo sproti razčiščevali. Vika Potočnik torej predlaga, da bi bilo to na seji 7. februarja. Dobro, to je predlog. Sedaj pa ima besedo Tone Pavček. Prosim!

TONE PAVČEK: Morda se motim, morda je točno, vendar se mi zdi, da v tem trimesečnem časovnem roku bi morala tudi še ta Skupščina, dokler je, razpravljati o tem, kar se je letos spre- jelo in kar je prihodnje leto na preizkušnji v celi državi. Se pravi kritično spremljati rezultate nove ekonomske politike. V treh mesecih je seveda dovolj časa, da vidimo učinek in račun, kako se plačuje in kdo ga plačuje, tako da bi lahko še ta skup- ščina sprejela tudi določene ukrepe za samozavarovanje, v kolikor je to potrebno za ekonomsko in vsakršno suverenost Slovenije.

Mislim, da ne moremo tega prepuščati brezvladju za čas brez skupščine, da mora do konca junija, ko je temeljno preizkusno obdobje za nove ekonomske ukrepe in novo ekonomsko politiko v Jugoslaviji, ta skupščina v tem času o tem razpravljati. Še

(14)

toliko bolj zato, ker še popolnoma nič ni jasno, kdo bo plačal račun za to, da pridemo na ladji norcev v mirno in pametno morje.

PREDSEDNICA VALERIJA SKERBEC: Slišali ste predlog tovariša Pavčka. Kdo želi razpravljati? Se želi kdo opredeliti posebej do pobude tovariša Pavčka? Gre torej za neko poročilo o izvajanju ne sprejetega programa ekonomske reforme, ki nima imena. Zadnjič smo sprejeli še sklep, kdaj mora Izvršni svet napraviti izračun in smo rekli - prelivanje sredstev na tej osnovi in verjetno bi veljalo to povzeti, tako da bi to, če soglašate, šlo na sejo 28. marca. Nekaj časa mora stvar tudi trajati, nekaj časa pa je treba, da je tudi v razpravi, zato je potreben rok 28. marec.

Sedaj bom ponovila, kako naj bi zadeve stekle: odla- ganje nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov - 28. februarja, vmesno poročilo delegatov vseh zborov Skupščine SR Slovenije za pripravo tega poročila o vplivih izkoriščanja Rudnika urana Zirovski vrh - 28. marca; poročilo stanju in perspektivah o varstvu okolja; imela sem občutek, da je tu neko strinjanje, da bi bilo to v obravnavi 28. marca, tako da ne bi šlo s tem v II.

trimesečje; razvojni dinar pa bi obravnavali 7. februarja;

nadalje je treba imeti pred očmi tiste spremembe, ki so posledica teh faz dosedanjih obravnav. Glede predloga tovariša Pavčka pa bi rekla naslednje: če hoče Izvršni svet predložiti določeno zadevo v obravnavo, mora biti vsako gradivo vsaj 30 dni prej že zunaj oziroma 14 dni, da se neka razprava opravi. Januarja bo izredna seja samo v zvezi z ustavo. Sprašujem vas, če se strinjate s predlogom tovariša Pavčka, glede 28. marca in v zvezi s himno, da jo Izvršni svet predloži za 7. februar? (Da.)

Zboru pa predlagam naslednji sklep:

1. Zbor sprejema predlog programa dela in periodični delovni načrt Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije za prvo trimesečje 1990 skupaj s spremembami in dopolnitvami, ki jih predlaga Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ter predlogi iz uvoda in zaključne besede predsednice.

2. Zbor pooblašča skupino delegatov za pripravo programa dela, da pripravi redakcijo programa dela in periodični delovni načrt za objavo v Poročevalcu.

Želi kdo razpravljati o tem? (Ne.) Potem predlagam, da glasujemo o tem sklepu.

Ugotavljam, da smo sprejeli predlog programa dela in periodični delovni načrt za prvo trimesečje 1990.

Sedaj bi prešli na INFORMACIJO, KI JO JE PREDLOŽILA DELEGACIJA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE V ZBORU REPUBLIK IN POKRAJIN SKUPŠČINE SFRJ O POTEKU USKLAJEVANJA NEKATERIH AKTOV IZ PRISTOJ- NOSTI ZBORA REPUBLIK IN POKRAJIN SKUPŠČINE SFRJ.

Informacijo ste dobili pisno na klop. Predstavnik delegacije bo imel krajšo uvodno besedo. Tovariš Mlinar, izvoli!

MARTIN MLINAR: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! Iz te informacije vam bom prebral tiste

(15)

stvari, ki ste jih v dosedanjem delu tudi vi obravnavali. Ta informacija obsega na kratko delo Zbora republik in pokrajin na 50. seji. Ta seja se je začela 18., nadaljevala po 19., 20., 21., 22. in še ni končana in se nadaljuje jutri popoldan ob 15. uri in pojutrišnjem. Nadaljevanje je zaradi tega, ker nismo še uspeli uskladiti zvezni proračun in ker nismo opravili razprave o pozivu k bojkotu SR Srbije do SR Slovenije.

Nekaj o programu ekonomske reforme in ukrepih za njegovo realizacijo v letu 1990. Odbor za družbeni plan in razvojno politiko je obravnaval ta program. Podprl je njegove osnovne opredelitve ter ugotovil, da predstavljajo dograditev uresničevanja te reforme. V kritični in konstruktivni diskusiji je bilo ocenjeno, da obstajajo v njem nekatere pomanjkljivosti, predvsem v kvalifikaciji predloženih ukrepov in učinkov njihove realizacije. V razpravi so člani delegacij, predvsem z manj razvitih območij, opozarjali na posledice, ki bodo nas tale v njihovih okoljih po zamrznitvi cen energije in nekaterih surovin, metalurgije in drugo. Delegati so tudi opozarjali, da zaradi pomanjkanja ustreznih bilanc in ocen ni mogoče v celoti podati ocene konsistentnosti programa in realnost rešitev, ki jih vsebuje.

Nekaj najpomembnejših pripomb, ki so jih posamezne delegacije dale: Vojvodina - menijo, da se lahko sprejme zavze- manje, da se s sistemskimi rešitvami in ukrepi makroekonomske politike na področju cen, liberalizacije uvoza, kreditne in fiskalne politike, zagotovi izenačenje pogojev gospodarjenja v kmetijstvu z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, vendar pa menijo, da je potrebno imeti pri tem v vidu specifičnost kmetijske proizvodnje in je zato nesprejemljivo prepuščati probleme repro- dukcije v kmetijstvu samo tržnim pogojem.

Črna gora - predlagajo, da se po zamrznitvi osebnih dohodkov določi minimum osebnih dohodkov tistih, ki so zaradi težke situacije v posameznih okoljih in panogah na izredno nizkem nivoju.

Določene sugestije in pripombe so imele tudi druge delegacije, vendar so vsebovane v načelnih pripombah v poročilu odbora, razen članov delegacije SRS Slovenije, ki so v celoti zavrnili programi, čeprav so podprli posamezne zakonske projekte, ki so bili predvideni za sprejem v okviru celotnega programa, nekatere njihove glavne pripombe na programe so naslednje:

Program ne vsebuje kvantifikacij predložene politike, pač pa je zaradi tega zelo težko oceniti uresničevanje zastav- ljenega cilja. V programu ni pravično rešen regionalni aspekt gospodarske reforme. Ponujena rešitev je taka, da bi prišlo do velike prerazporeditve dohodka med bogatimi in ravnimi predeli države in se bodo tako razlike med razvitimi in nerazvitimi povečale. Po njihovem mnenju so nerealne predpostavke, na katerih temelji reforma, saj izhaja iz predpostavke stabilnega podjetja, praven države in tržne konkurence, vse to pa ni prisotno v

jugoslovanski družbi.

Odbor je po razpravi, poleg načelne podpore programu reforme in ukrepov za njegovo realiazacijo v letu 1990, sprejel stališča, da bi Zvezni izvršni svet moral zagotoviti tekoče spremljanje uresničevanja ukrepov, še posebno tistih, ki jih je

(16)

sprejela Skupščina SFRJ o uresničevanju ukrepov, ji mora podati bilančno izražene učinke celotnih in posameznih ukrepov. Odbor prav tako poudarja, da je potrebno, da je Zvezni izvršni svet v pripravi in izvajanju ukrepov pozoren na pripombe, ki so bile dane v stališčih skupščin republik in SAP, kakor tudi na tiste, ki so bile izražene v razpravah na delovnih telesih Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ.

Glede na to lahko vidite, da predlog, ki ga je dal tovariš Pavček za slovensko skupščino, točno sledi temu, kljub temu, da nismo vedeli, kaj smo v Beogradu se zmenili in s bo ta zadeva lahko med seboj dopolnila oziroma uskladila.

Naslednje o zakonu o temeljih davčnega sistema. Zakon je bil sprejet kot začasna rešitev, ker delegacija Skupščine SR Slovenije ni soglašala, da je davek na osebni dohodek pomemben za delovanje enotnega jugoslovanskega trga in kot tak opredeljen v tem zakonu in k osnutku zakona ni dala soglasja. Več o tem ni potrebno reči, ker smo o tej stvari že večkrat govorili, rezultat vsega tega pa je ta, ki sem ga sedaj povedal.

Naslednje o osnutku zakona o spremembi zakona o finan- ciranju federacije. Usklajevanje osnutka zakona ni končano. Na pripombe skupščin SR in SAP Zvezni izvršni svet še ni dal svojih stališč. Ko bo Zvezni izvršni svet to pripravil, se bo usklajevanje nadaljevalo.

Osnutek zakona o skupnem obsegu proračunskih odhodkov federacije za leto 1990 z dopolnilnim predlogom Zveznega izvr- šnega sveta. Usklajevanje osnutka zakona ni končano. SR Srbija in SAP Kosovo še nista dali soglasja. Zvezni izvršni svet je za nadaljevanje usklajevanje dal nov dopolnilni predlog, po katerem naj bi se predlagani skupni obseg proračuna federacije zmanjšal za 350 milijonov dinarjev zaradi tega, ker ni bil tudi kot začasna ureditev sprejet zakon o povečanju ustanoviteljskega deleža federacije v jugoslovanski banki za pospeševanje izvoza. V skladu s pripombami Skupščine SR Slovenije bo delegacija tako rešitev podprla.

Zakon o posebnem davku na promet proizvodov in storitev za financiranje JLA v letu 1990, z dopolnilnim predlogom Zveznega izvršnega sveta. Zakon ni bil usklajen, ker Skupščina SR Slove- nije zahteva, da se namesto predlaganega prometnega davka oziroma se poleg predvidenega prometnega davka za financiranje JLA uvede poseben davek iz osebnih dohodkov. Zato je Zvezni izvršni svet predlagal začasno ureditev, ki je bila na seji zbora sprejeta z večino glasov vseh delegatov. V postopku usklajevanja je Zvezni izvršni svet, predvsem na pripombe SKupščine SR SLovenije, besedilo zakona bistveno spremenil, tako da so v besedilu začasne ureditve uveljavljene vse pripombe Skupščine SR Slovenije, črtana je namreč predividena obdavčitev mleka, kruha, jedilnega olja, masti, izključeno je obdavčevanje transportnih storitev zaseb- nikov in iger na srečo, črta se 11. člen, ki je v bodoče onemo- gočal, da se za te vrste storitev uvajajo davki v republiki in SAP. Dodatno pa je Zvezni izvršni svet iz tega davka izključil tudi gorivo za potrebe elektrarn in toplarn. Pri tem zakonu sem to povedal zaradi tega, ker je nekoliko povezan z zakonom o temeljih davčnega sistema.

(17)

Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju. Zvezni izvršni svet je predložil osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju, ker ni bilo doseženo soglasje delegacij SR in SAP o osnutku novega deviznega zakona. S temi spremembami je Zvezni izvršni svet predlagal uskladitev določb veljavnega zakona z rešitvami, ki so bile sprejete v zakonu o zunajetrgovinskem poslovanju, zakonu o tujih vlaganjih in v nekaterih drugih zakonih s tega področja, vključitev vseh vrst podjetij v devizno poslovanje, enako vključitev nosilcev samostojnega osebnega dela in podobno.

Poleg tega je Zvezni izvršni svet predlagal tudi ureditev kli- rinškega poslovanja tako, da en bo možna neposredna uporaba primarne emisije Narodne banke Jugoslavije za izplačevanje klirinškega izvoza. Osnutek tega zakona v rednem postopku ni bil usklajen zato, ker delegacija SR Srbije ni dala soglasja na tisti del rešitev, ki na novo urejajo klirniško poslovanje. Zato je Zvezni izvršni svet predlagal Predsedstvu SFRJ zakon o začasni ureditvi, s katerim so zajete sicer vse k osnutku zakona pred- lagane spremembe in dopolnitve veljavnega zakona o deviznem poslovanju. Zvezni izvršni svet je v osnutku zakona upošteval tudi del pripomb, ki so bile sicer predmet usklajevanja novega zakona o deviznem poslovanju in pri tem tudi del pripomb Skup- ščine SR Slovenije.

Zakon o začasnih ukrepih je bil sprejet z 49 glasovi za, 21 proti, zato je moralo Predsedstvo SFRJ odločiti o njegovi uveljavitvi.

To so akti, ki ste jih do sedaj v Družbenopolitičnem zboru obravnavali in sem samo o njih nekaj rekel, drugo pa boste lahko prebrali, ker imate informacijo. Hvala.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Hvala. Tovariš Mlinar nas je obvestil, da bo širše poročilo dano v prvo naslednjo redno sejo, ko bo cel paket zaključen. Zboru predlagam, da sprejmemo sklep, da Skupščina SR Slovenije vloži predlog za oceno ustav- nosti zakona o temeljih davčnega sistema. Obrazložitev bi bila, da ta zakon ni bil sprejet po postopku, predpisanem z ustavo.

Sprašujem, ali ima kdo kakšno vprašanje? (Ne.)

Predlagam, da o sklepu, ki sem ga predlagala, glasujemo.

Ugotavljam, da smo soglasno sprejeli sklep.

Glede na to, da še nimate razmnoženih vseh poročil, razen eno, to je za volilne enote in za Predsedstvo, bi lahko Prešli na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT ZA VOLITVE DELEGATOV V ZBORE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE

IN ZVEZNI ZBOR SKUPŠČINE SFRJ.

Predlog zakona je predložila skupina. Objavljen je bil

v Poročevalcu 20.12.1989. Obravnavala ga je Zakonodajno-pravna komisija, ki nanj ni imela pripomb. Odbora za družbenopolitični sistem našega zbora nismo sklicevali, ker enostavno ni bilo prostega termina za sejo. Mnenje Izvršnega sveta niste prejeli.

(18)

zato domnevam, da v njem ni nič posebnega, se bomo pa pred sklepanjem še z njim seznanili.

Na mizo ste prejeli poročilo, ki se nanaša na ta zakon in na zakon o volitvah in odpoklicu predsednika in članov Predsedstva SR Slovenije. V drugem odstavku tega poročila je amandma predlagatelja k 13. členu, ki pa ni vpisan. Zato vam ga bom prebrala: "30. volilna enota je del občine Ljubljana Mo- ste-Polje, ki obsega območje krajevnih skupnosti: Bizovik, Dušan Kveder-Tomaž, Hrušica, Fužine, Jože Moškrič-Ciril, Kodeljevo, Moste, 25. maj Selo Sotočje, Šmartno, Štepanja vas in Zelena jama. 31. volilna enota: del občine Ljubljana Moste-Polje, ki obsega območja krajevnih skupnosti: Besnica, Dolsko, Klopce, Lipoglav, Nove Fužine, Novo Polje, Vevče, Zgornji Kašelj, Zado- brova, Sneberje, Zadvor in Zalog."

Tam, kjer se občina razdeli, so morale biti pravilno navedene krajevne skupnosti in glede na to, da so v občini tako predlagali, se to spreminja. Ne gre za neko vsebinsko zadevo, ampak gre za povezanost krajevnih skupnosti na tem območju. To je vsebina tega amandmaja, ki ga predlagatelj prevzema.

Drugih amandmajev ni bilo vloženih. Predstavnik skupine na zboru je mag. Matevž Krivic.

Predlagam, da preidemo na razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne javi se nihče.)

Sedaj bi prekinila to točko. Dogovorili smo se, da ne glede na to, ali so amandmaji vloženi ali niso, bi povsod pre- kinili točke zato, da če bi bili vloženi amandmaji, se predlagatelj opredeli do tega in če bi še katerega on predlagal, da bi ga mi hkrati zajeli v odločanje, ne pa naknadno. Tako smo se dogovorili in predlagam, da ostanemo pri tem dogovoru.

Sedaj prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VOLITVAH IN ODPOKLICU PREDSEDNIKA IN ČLANOV PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE.

Predlog zakona je bil objavljen v istem Poročevalcu kot predhodni zakon. Tudi k temu zakonu imate en amandma, in sicer k 5. členu, ki ga predlaga predlagatelj. Drugih amandmajev ni.

Zakon je obravnavala Zakonodajno-pravna komisija in nanj ni imela pripomb. Ali želi kdo razpravljati o tem zakonu? (Ne javi se nihče.)

Prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENCI VOLILNE PRAVICE S PREDLOGOM ZAKONA.

Ta zakon je predložil Izvršni svet. Zakon pomeni uskladitev z drugimi zakoni, ki jih danes obravnavamo oziroma z zakonom o volitvah v Skupščine.

Odbor za družbenopolitični sistem, ki je obravnaval ta zakon, nanj ni imel pripomb. Dobili ste tudi mnenje Zakono- dajno-pravne komisije, ki predlaga za objavo redakcijske po- pravke.

Predstavnik Izvršnega sveta k tej točki je tovariš Janez Zaje.

(19)

Predlagam, da preidemo na razpravo. Ali želi tovariš Zaje besedo? (Da.) Prosim.

JANEZ ZAJEC: Morda bi bilo dobro, da se tudi mi sezna- nimo z našim stališčem. Odbor Zbora občin za družbenopolitični sistem je sicer podprl besedilo predloženega zakona, postavljeno pa je bil vprašanje rokov za sestavo posebnih volilnih imenikov delovnih ljudi in je predlagal, da se dopolni 12. člen, zlasti pa, da se preuči to vprašanje. To vprašanje smo preučili in smo ugotovili, da 31. člen zakona o evidenci volilne pravice že določa, da je potrebno takoj po razpisu volitev ustanoviti komisijo, ki skrbi za to. Zato takšna dopolnitev ni potrebna.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Hvala. Drugih amandmajev v ostalih zborih ni vloženih. Želi kdo razpravljati? (Ne javi se nihče.)

Prekinjam tudi to točko dnevnega reda. Menim, da bi bilo sedaj dobro, da naredimo 15 minut odmora, da dobimo poročila še za ostala dva volilna zakona. Med odmorom pa prosim, če pogledate ekološki zakon. Poročilo Komisije za varstvo člove- kovega okolja imate na mizi, tam so predlagani štirje sklepi, ki naj bi jih sprejeli. Zakonodajno-pravna komisija pa k temu zakonu nima pripomb.

(Seja je bila prekinjena ob 10.10 uri in se je nadaljevala ob 10.50 uri.)

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Prehajam na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VOLITVAH V SKUPŠČINE.

To poročilo, o katerem sem vam govorila, je poročilo predlagatelja k amandmajem, ki so prispeli do včeraj zvečer, ste sedajle dobili. Iz poročila izhaja, da ima predlagatelj amandmaje k 19., 20., 21., 29., 36., 55. in 91. členu, v drugem delu poročila pa so stališča amandmajev, ki jih predlagatelj ne podpira.

To so amandmaji, ki so bili vloženi v drugih zborih. V našem zboru do sedaj ni bil vložen noben amandma. Obenem sem obveščena, da ima Zakonodajno-pravna komisija amandmaja k 22. in 122. členu, obveščena pa sem tudi, da je amandma k 19. členu Zakonodajno-pravna komisija umaknila zato, ker ga je povzel predlagatelj oziroma ga je celo še izboljšal.

Predstavnik je tovariš Matevž Krivic. Pričenjam razpravo o predlogu zakona o volitvah v skupščine.

MATEVŽ KRIVIC: Tovarišice in tovariši delegati! Rad bi opozoril, v dogovoru s predsednikom te delovne skupine, tovarišem Jerovškom na eno napako, ki je takoj na začetku poročila v besedilu prvega amandmaja, to je k 19. členu, kjer je napisano, da se prvi odstavek 19. člena spremeni v celoti tako kot je napisano dva stavka po tem. V tej naglici je prišlo do napake, sprememba je v obeh primerih bolj redakcijska zaradi večje jasnosti besedil, zlasti za nepravnike, torej katastrofe itak ne bi bilo nobene, ampak vendarle, da bo besedilo čimbolj tudi laikom razumljivo, predlagamo ta popravek tako, kot smo se včeraj

(20)

dogovorili dejansko na sestanku delovne skupine, to je, da se nespremenjenemu besedilu prvega odstavka doda drugi stavek, ki ga imate tukajle napisanega in ki se glasi: "Predsednika in tajnika volilne komisije nadomeščata samo njuna namestnika". Vsebina amandmaja je torej v tem, da je za sklepčnost kateregakoli vodilnega organa, odbora ali komisije potrebna polnoštevilna navzočnost vseh članov oziroma če članov ni zadosti, ga praviloma nadomešča njegov namestnik, v primeru, da tudi na ta način ni sklepčnosti, je možnost, da jo zagotovi katerikoli namestnik.

To je na nek način tudi ena vmesna kompromisna varianta nasproti nekemu amandmaju, ne vem iz katere občine, ki je bil drugje vložen, naj bi določili 2/3 kvorum. Naša delovna skupina je bila mnenja, da zaradi maloštevilnosti teh organov je vendarle pravilno in v skladu tudi s tradicijo, da polnoštevilno zasedajo, zato imajo tudi namestnike. Smo pa olajšali tako, da je v primeru odsotnosti enega člana tudi možna rešitev, da katerikoli namestnik nadomešča odsotnega člana, če bi slučajno prišlo do tega, da tudi njegov namestnik ni odveč. Dodali pa smo ta drugi stavek, torej to, kar sem preje govoril je že vsebina dosedanjega bese- dila prvega odstavka 19. člena. Včeraj smo pa dodali ta drugi stavek, ki sem ga prebral, da pa predsednika in tajnika, opozarjam, ne volilnega odbora, tam je vseeno, ampak volilne komisije, ker sta pa to dve mesti s posebnimi zahtevami in tudi s posebnimi kvalifikacijami, če bi bila odsotna lahko nadomešča samo njegov posebej izvoljeni namestnik.

Samo še v dveh obrazložitvah bi nekaj pojasnil. V amandmaju k 20. členu, amandma se glasi, kot imate napisano - predstavnik kandidata ali kandidatne liste pri volitvah, pri delu volilnih organov ne more biti sam kandidat, na to smo bili opozorjeni iz razprav na terenu - ne vem, v kateri občini so to vprašanje postavili in je skupina bila mnenja, da je zaradi jasnosti bolje to precizneje določiti. V obrazložitvi je pa napisano, amandma preprečuje, da bi predstavnik kandidatov oziroma kandidatne liste tudi sam kandidiral za delegate. V bistvu je pravzaprav ideja obrazložitve obratna. Tisti, ki je kandidat, ne more sam sebe določiti za svojega predstavnika.

Čeprav so argumenti bili za in proti, je prevladal na koncu argument, da bi se fizična navzočnost samega kandidata na volitvah, recimo na volišču, morda lahko razumela vendarle kot neka oblika indirektne propagande za tega kandidata in je zato bolj primerno, da zakon jasno to možnost izloči.

Glede amandmaja k 55. členu, bi morda samo kot pojasnilo dodal, da se v 2. točki za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, po katerem lahko politične organizacij, manjšinske imajo 50 členov, ne pa 500, kot velja za druge, vložijo listo kandidatov za družbenopolitične zbore v vsaki občini z narodno- stno mešanimi območji. Tukajle ni izrecno to napisano, kar so predstavniki narodnosti včeraj predlagali. Isto velja seveda tudi za vlaganje teh kandidatnih list za družbenopolitične zbore na obali, v obalni skupnosti, vendarle to izrecno ni zapisano zato, ker po mnenju delovne skupine omogoča to splošna določba v tem smislu, da se vse določbe, ki se nanašajo na občine, primerno uporabljajo tudi za posebne družbenopolitične skupnosti in je s tem tej želji zadoščeno.

(21)

Glede stališe, ki jih je zavzela delovna skupina do drugih amandmajev, ki jih ni podprla ali sama oblikovala, bi opozoril na naslednje: (tukajle se nisem imel časa posvetovati s predsednikom), na 4. strani našega poročila k 36. členu je rečeno, da skupina ni odprla amandmaja skupine delegatov za zbor občin Mesta Ljubljane. Predlog je bil, naj bi zakon določil, da je za volitve delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin volilna enota občina. To je pravilo. V obrazložitvi je pa o mojem mnenju naveden ravno nasproten argument od prvega.

Piše namreč, kot vidite, da glede na koncept zakona, ko se za volitve v DPZ uveljavlja proprocionalni sistem, amandma ni sprejemljiv. Ravno nasprotno. Zato, ker se za volitve v DPZ tudi na občinski ravni po zakonu uveljavlja proporcionalni sistem, je ta amandma absolutno v duhu tega sistema in odklonjen ni bil zato, ker ne bi bil v duhu proporcionalnega sistema, saj ga celo krepi. Odklonjen je bil samo zaradi tega, ker smo pač zavzeli načelno stališče, naj te stvari urejajo občine same, kakor se pač odločijo. Zdi se mi pa pomembno na to opozoriti, ker bi lahko prišlo do kakšnega nesporazuma. Torej amandma je po našem mnenju absolutno v duhu zakona. Samo onemogoča pa občinam, da pa, če bi hotele, da lahko tudi se razdelijo za volitve v svoj družbeno- politični zbor na večje število volilnih enot. Vendarle pa bi morda ob tem opozoril, ker je stvar pomembna, na amandma, ki ga je sama skupina dala k 36. členu, to imeti na strani 2. poročila in sicer v tem smislu, da naj se doda stavek, da se občina lahko razdeli na volilne enote.

Naš predlog je dodatni nov stavek, ki se glasi: "Če se občina razdeli na volilne enote, se te oblikujejo tako, da se v vsaki od njih volijo najmanj trije delegati, v skladu z načelom, da se en delegat voli na približno enako število prebivalcev."

To izhaja iz stališča, da če bi v neki občini razdelili občino na tolikšno število volilnih enot za volitve v družbeno- politični zbor, da bi se v vsaki občini volila samo po dva delegata ali pa celo samo po en delegat. Bili smo namreč opozorjeni, konkretno iz občine Novo mesto, da je tam v razpravi predlog, da naj bi se občina Novo mesto razdelila na deset ali enajst volilnih enot, v katerih bi se po dva volila. To pa seveda izključuje uveljavljanje proporcionalnega sistema in bi bilo zaradi tega v nasprotju z zakonom, zato smo predlagali ta amandma k 36. členu, ki je seveda skrajni minimum ali pa maksimum, kakor hočete. To se pravi, pod to mejo absolutno ni mogoče iti, so pa seveda že volilne enote s tremi delegati zelo sporne z vidika proporcionalnega sistema, ker to pač preprosto pomeni, da mora nekdo, da bi bil v tem primeru v posamezni volilni enoti izvoljen oziroma neka lista, ki bo osvojila vsaj eno od teh treh mest, osvojiti 33% glasov, kar pa je veliko, za dva mandata pa 66 oziroma 67. Hvala lepa.

PREDSEDNICA VALERIJA SKERBEC: Oprosti, tovariš Krivic, samo nekaj bi še razčistila in prosim, če ostaneš še tukaj.

V 19. členu, ko predlagaš v bistvu spremembo amandmaja, tako kot je zapisano, je, kot praviš, nepravilno, to pomeni, da se prvi stavek črta, ostane samo drugi stavek in pomeni, da se besedilu prvega odstavka doda novi. To je v redu. Vendar sem

(22)

glede na vsebino 19. člena, kjer namreč piše "volilni organ je sklepčen, če so navzoči vsi člani oziroma njihovi namestniki"

razumela to, da se je želelo besedo "njihovi" črtati. Ali je to razčiščeno?

MATEVŽ KRIVIC: To je razčiščeno. Namreč, to je bil prvotno amandma Zakonodajno-pravne komisije, da bi se samo to naredilo in prejšnji stavek črtal in namesto tega ostane nespre- menjeno staro besedilo.

PREDSEDNICA VALERIJA SKERBEC: Hvala. Slišali ste obrazložitev predvsem amandmajev, ki jih je skupina sprejela in nekatera opozorila na poročilo, kjer so argumentacije nekoliko nepravilne. To bo treba razčiščevati s predlagatelji, ki seveda s to obrazložitvijo ne bodo mogli biti zadovoljni, ker resnično ni korektna, ampak verjetno v taki naglici nastanejo tudi strokovne napake, ne samo tehnične in druge.

Sprašujem, če želi kdo od delegatov razpravljati oziroma, ali ima kakšne amandmaje na zakonski predlog. Besedo ima tovariš Marjan Lenarčič.

MARJAN LENARČIČ: Tovarišice in tovariši delegati!

Prosim za pojasnilo k 115. členu zakona. Na seji Odbora za družbenopolitični sistem in na tem zboru je več delegatov kriti- ziralo določilo zakona, da ima kandidat pravico zbirati sredstva od občanov, organizacij in skupnosti za kritje stroškov volitev.

Delegati smo menili, da je to nesimpatično, da posameznik sam zbira ali prosjači sredstva; če ga predlagajo za delegata dru- žbenopolitične organizacije, zbori volivcev, skupine občanov s podpisi itd., potem bi morali ti skrbeti za pokrivanje stroškov, ne pa sam kandidat. Ta člen se mi zdi, da bi bilo potrebno črtati ali pa vsaj prvi stavek.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Tovariš Lenarčič, ali vlagate amandma? (Lenarčič: Da.) Torej imamo amandma k 115. členu oziroma k prvemu stavku tega člena.

Eno pojasnilo. Zadnjič smo na zboru govorili in pisno sem to dala tovarišu Jerovšku, da bi eventualno nekaj v zakon dali tudi enakopravnosti v odnosu do sredstev javnega obveščanja.

Prosim, tovariš Krivic, če lahko poveste, kaj je bilo v zvezi s tem rečeno na skupini, da bi še to razčistili.

MATEVŽ KRIVIC: Se opravičujem, ker tukaj ne bom mogel o tem kaj veliko povedati. Spomnim se te pobude, ker to ni amandma, včeraj pa so imeli prednosti amandmaji; uvodoma je bilo kot argument navedeno predvsem to, da v tem zakonu tega ni mogoče urejati, ker je to bolj materija zakona o javnem obveščanju, potem pa je razprava tekla predvsem v smeri, da je pač za zakonsko urejanje sedaj prepozno in da bi bilo treba razmišljati o nekem sporazumu, ki bi ta vprašanja uredil. To naj bi bil verjetno sporazum ali nek dogovor prizadetih političnih organizacij in pa sredstev javnega obveščanja, zlasti seveda televizije, radia.

Žal pa ne morem z neko večjo zanesljivostjo poročati o razpravi, o sklepih pa sploh ne, ker skupina ob pozni uri dela ni bila

(23)

sklepčna. Zato bi delegate vašega zbora povabili, da se udeležijo naše skupine.

PREDSEDNICA VALERIJA SKERBEC: Prosim, tovariš Peršak.

ANTON PERŠAK: Dogovorjeno je bilo, ker so bili predlogi s strani nekaterih medijev, da bi se v skupščini oblikovala neka skupina, ki bi imela delovni naziv "medijska skupina za usklajevanje teh zadev" in ta delovna skupina, ki je predlagala to zakonodajo bi se na nek način prekvalificirala v neko telo, ki bi organiziralo skupno srečanje s predstavniki glavnih medijev in vseh zainteresiranih organizacij ter potem oblikovali to zadevo.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Hvala. Besedo ima Mauri- cio Olenik.

MAURICIO OLENIK: Nisem zadovoljen s tem, kako je delovna skupina odgovorila na pobudo, ki smo jo zadnjič oblikovali na seji zbora in vlagam amandma, in sicer na nov člen, čeprav mi ni jasno, v kateri del zakona bi ga lahko vnesli, ker nekega takšnega poglavja ni. Mogoče bi bilo najbolj 115.a člen, čeprav ne spada pod stroške za volitve.

Amandma naj bi se glasil približno takole: "Politične organizacije in liste kandidatov, ki so prijavile kandidate za volitve v skupščine v dogovoru s sredstvi javnega obveščanja,

sklenejo način oziroma se sporazumejo o načinu predstavitve volilnih programov in kandidatov v javnih medijih. Odgovoren za sprejem in sklenitev takšnega sporazuma je republiški upravni organ za javno obveščanje." Tekst bom v čistopisu še izdelal in ga takoj posredoval.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Tvoj amandma bomo dali skupini. Želi še kdo besedo? Prosim, tovariš Miran Potrč.

MIRAN POTRČ: V osnovi podpiram predlog, ki ga je dal Mauricio Olenik in sem mnenja, da bi bilo več kot koristno in nujno, da ima zakon neko določbo o tem. Razmišljam še o dveh stvareh, ki bi jih bilo mogoče koristno urediti v takem tekstu.

Prvo bi bilo načelo, da so sredstva javnega obveščanja dolžna zagotoviti podlage za to, da imajo določeni kandidati možnost, da so predstavljeni javnosti, in drugo načelo, da so pri tem sredstva javnega obveščanja dolžna zagotoviti vsem določenim kandidatom v načelu enake pogoje. To dvoje bi bilo koristno opredeliti in potem bi bilo možno smiselno razmišljati o tem, da bi se oblikoval takšen skupen dogovor. Razmišljam samo, da bi bilo pooblastilo upravnemu organu tu jasno. Po mojem, ta upravni organ mora za to zagotoviti podlage, ne pa, da bi imel poobla- stila, da pri tem kaj odloča. Smisel bi moral biti odgovor glede teh sredstev javnega obveščanja, da se ne bi razumelo, da lahko ta upravni organ reče, recimo toliko in toliko minut ali pa kaj podobnega. To ne bi bilo dobro.

Razmišljam še o nečem, ne vem, če je vsebina zakona. Mi smo govorili o dveh stvareh, eno je predstavitev, drugo je neke vrste agitacija. To, o čemer smo sedaj govorili, sem razumel, da

(24)

pomeni bolj možnost ne samo predstaviti človeka, ampak predstaviti njegove poglede. Menim, da moramo zagotoviti, da bodo ljudje vedeli, kdo so. Ne vem, ali to mora biti vsebina zakona ali ne, ampak meni je jasno, da bodo sredstva javnega obveščanja, tukaj ne mislim na radio in televizijo, ker če tam nekdo bere spiske, to nič ne pomeni, ampak recimo tisk pa bo najbrž dolžan objaviti vsa imena kandidatov, da bodo lahko vsi občani vedeli, kdo je določen kandidat in to najbrž za ustrezne zbore v repu- bliški skupščini in za ustrezne zbore v občinskih skupščinah.

Razmišljam o tem, da bi to morala biti zakonska določba ali pa je to samo po sebi razumljivo, tako da zaradi tega noben ne bo postavljal vprašanja. Če je drugo, ne trdim, da mora biti zakon, če pa bi se kakršnokoli vprašanje pojavilo, potem pa najbrž moramo to zagotoviti že zaradi tega, ker ne vem, če bodo za- doščale samo objave, ki morajo biti neposredno na voliščih, ker te so lahko šele zadnje dneve, poimensko pa je vedeti, kdo je kandidat, potem pa je koristno slišati, kaj misli. Ampak najprej moraš vedeti, kdo je, da si lahko zainteresiran za neposredne kontakte z njimi. Prosim, da skupina tudi o tej zadevi razmisli.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Skupina lahko o tem razmisli, samo jaz predlagam, da skupaj z Olenikom oblikujeta ta amandma in ga oddate. Imam občutek, da Olenik v načelu soglaša s tem, kar si ti govoril v prvem delu. Glede drugega, če mislite, da je to treba urediti, je treba napisati tudi amandma ter naložiti predlagatelju, da oblikuje ta amandma, to ne gre. Sedaj se moramo dogovoriti, ali bomo napisali amandma sami in ga vložili predlagatelju, da do njega zavzame stališče ali ne. Ali misliš, tovariš Potrč, da je možno v okviru tega amandmaja, ki je sicer vložen glede enakopravnosti, kot neko nadaljevanje, dati kot dodatek neko obveznost javne objave vseh kandidatov?

Ima še kdo kakšno vprašanje? Prosim, tovariš Lenarčič.

MARJAN LENARČIČ: Predlagam, da bi tudi 115. člen šel v prehodne določbe kot 124.a člen, ker se mi zdi, da tja najbolj sodi.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Mislim, da lahko lokacijo prepustimo predlagatelju, ker on ima koncept zakona v glavi.

Prosim, tovariš Thaler.

ZORAN THALER: Osebno se strinjam s predlogi, ki sta jih dala tovariš Olenik in Potrč. Rad pa bi, da preciziramo, za katera sredstva javnega obveščanja tukaj gre. Predlagam, da naj se opredeli, da so to sredstva javnega obveščanja, ki so finan- cirana tudi iz javnega denarja, iz denarja davkoplačevalcev ali pa iz proračuna; ne vem, katera formulacija je najboljša. To posledično pomeni, da ta obveza predstavlja vse kandidate, ne velja pa za tiste medije, ki so, ali strankarski ali privatni in niso financirani iz kakšnega javnega denarja.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Sedaj širite predloge.

Predlagam, da napišete amandma. Sedaj imamo vložen amandma tovariša Lenarčiča za črtanje prvega stavka 115. člena, tovariš

(25)

Potrč in Olenik pa sta napisala amandma in predlagam tovarišu Thalerju, da se skuša z njima povezati.

Sedaj bi prekinila to točko in bi šla na zakon o političnem združevanju, potem pa se vrnemo k tem amandmajem, ki se bodo medtem oblikovali.

Prehajam na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA 0 POLITIČNEM ZDRUŽEVANJU..

Ta zakon je bil objavljen v Poročevalcu z dne 20.12.1989. Zakonodajno-pravna komisija je obravnavala ta zakon in ima amandmaja k 17. in 24. členu, k 4. členu pa amandma umika.

Amandma pa daje predlagatelj, to je skupina, k 4., 8., 10., 11., 12., 17., 22., 24. in 25. členu. To imate v poročilu skupine na prvi, drugi, tretji oziroma povzeto na četrti strani. Stališča do ostalih amandmajev, ki so bili tudi vloženi v drugih zborih, so v nadaljevanju tega poročila. Prosila bi, če nekdo nekaj pove o amandmajih Slovenske Bistrice oziroma, ali so vsi v celoti odklonjeni s strani predlagatelja. Prosim, tovariš Krivic.

MATEVŽ KRIVIC: Glede amandmajev Slovenske Bistrice bi rekel naslednje. V 7. členu je bistvo, da bi ostalo v tekstu besedilo, ki je b ilo v osnutku. Ne samo, da politične organizacije ne smejo ustanavljati svojih organizacijskih oblik, ampak naj bi ostalo besedilo iz osnutka "niti ne delovati v teh organizacijah". O tem je bila razprava na včerajšnji skupini in je na četrti strani našega poročila to povedano. V bistvu amandma z naše strani odklanjamo, ker so tudi mnenja znotraj delovne skupine različna. Ena smer razprav je bila zaostritev te prepo- vedi na liniji osnutka, druga nasprotna linija pa je bilo na- daljnje ublaževanje ali, da se sploh 7. člen črta ali pa, da se tisti roki, ki so predvideni za usklajevanje, podaljšajo. Glede na različna stališča je bila delovna skupina mnenja, da je glede na to najbolje ostati na tem predlogu, ki je v Poročevalcu kot besedilo predloga zakona, to pomeni, da delovanje ne bi bilo izrecno prepovedano. Pri tem je, kot imate v poročilu zapisano, v četrtem odstavku na strani 4 te točke, bili v razpravi izraženi pomisleki, ali je ta določba sploh ustrezna. Pri tem je bilo opozorjeno na prakso političnega organiziranja in delovanje v zahodnoevropskih državah, da smo torej predlagali, da se sprejme predlagano besedilo, kar je ustrezen kompromis. Opozarjam na zadnji stavek v tej obrazložitvi "pri tem je skupina ugotovila, da bi oblikovanje drugačnih rešitev terjalo dodatno primerjalno pravno in politološko proučevanje". V pojasnilo: bili smo mnenja, da bi kazalo v razpravi opozoriti, da je rešitev tega problema, kakršnakoli bi že bila, v vsakem primeru premalo premišljena. To je izredno zahteven in težak problem, nihče od nas se ne zaveda Vseh njegovih dimenzij, ni spoznan z njimi in je zato kakršnakoli rešitev, ki bi bila ekstremna v eno ali drugo smer toliko bolj tvegana, kot neka sredinska, kompromisna, kakšno smo predlagali, zavedajoč se, da celoten zakon nima ambicije, da bi bil to nek trajen sistemski zakon, ampak je bil sprejet v tej časovni stiski z jasnega izhodišča, da se uredijo najnujnejše stvari, brez katerih tudi zakona o volitvah ni mogoče pripraviti. Čim bo pa čas, predvidoma v novi skupščini, bi se morala ta nova skupščina

(26)

zastaviti ambicijo, da pa nek sistemski zakon o političnem združevanju sprejme, ker bi se v tem vmesnem času, glede na izkušnje, ki jih bomo dobili in pa glede na čas za temeljitejši študij problema - tudi primerjalno, kako je to urejeno po Evropi, lahko lotili tudi sistemske ureditve tega področja.

V obrazložitvi amandmaja Slovenske Bistrice je na koncu vprašanje oziroma komentar "pod državnimi organi razumemo upravne organe, sodstvo, tožilstvo, policijo in JLA". K temu bi dodal, da je bilo od vsega začetka, ko se je o tem govorilo, v delovni skupini jasno ugotovljeno, da JLA tukaj ni zajeta v dikcijo "državni organi", že zaradi tega ne, ker dikcija je

"politična organizacija ne sme ustanavljati svojih organizacijskih oblik" med drugim v državnih organih, ker recimo Zveza komunistov Slovenije itak svojih organizacijskih enot v JLA nima in JLA itak ni pod republiško jurisdikcijo, ampak je to zvezna institucija in republiška zakonodaja zanjo ne velja.

K 11. in 12. členu se je Slovenska Bistrica zavzela v svojem amandmaju za varianto, naj bi temeljno sodišče bilo organ, ki je pristojen za registracijo, ne upravni organ. Tukaj so bila zelo različna mnenja. V skupini je prevladala neka srednja varianta, torej ne upravni organ za notranje zadeve, ki je večinoma povsod po svetu za to pristojen, niti ne na drugi strani sodišče. Tukaj smo sledili pripombam članov iz sodnih vrst, ki so opozarjali, da sistemsko ta rešitev ne bi bila ustrezna in bi bila zelo zapletena, če bi hoteli pripeljati v primeru spora, spor do Vrhovnega sodišča. V eni od prvih variant je bilo namreč predvideno, da bi bilo temeljno sodišče kot prva instanca, kot druga instanca pa kar Vrhovno sodišče. Seveda pa sistemsko to ne gre. Potem bi moralo biti pritožbeno sodišče višje sodišče in bi bila dosti zapletena pot, s celo vrsto dodatnih določb, kako bi potem pripeljali z izrednimi pravnimi sredstvi zadevo do Vrho- vnega sodišča, kar pa je seveda nujno. Če pa je pristojen upravni organ na prvi ali drugi stopnji, katerikoli pač, ali upravni organ za notranje zadeve ali za občo upravo, v tem primeru pa je seveda to pot upravnega spora, ki takoj pripelje do Vrhovnega sodišča preprosta, s tem, da smo še dodali specialno določbo, kako se v tem specialnem upravnem sporu postopka - namreč tako, da praviloma Vrhovno sodišče ne vrača zadeve upravnim organom, ampak če se le da, samo dokončno odloči o vprašanju vpisa ali zavrnitve vpisa v register.

Glede višjih zneskov za kazni - osebno ne bi znal, to bo predsednik Jerovšek bolj kvalificirano pojasnil, zakaj smo te amandmaje glede številk za posamezne prekrške zavrnili. Amandma k 2. točki prvega odstavka 24. člena je vezan seveda na prej zavrnjeni amandma, zato avtomatično odpade, če se tisti amandma ne sprejme in k 26. členu. To je zopet povezano s tistim prej- šnjim amandmajem, kjer je rečeno, naj bi se politične organizacije organizirale po 7. členu, to je tisti, ki prepoveduje ustanavljanje organizacijskih enot v podjetjih in tako dalje. V tem amandmaju je predlagano - v roku treh mesecev - za vse, medtem ko veste, je v predlogu rečeno - tri mesece za druge organizacije, podjetja in državne organe. Za podjetja in druge organizacije je predviden rok enega leta in kot sem že preje

(27)

povedal, je komisija vzela to kot neko celoto in kot element tiste kompromisne rešitve, o kateri sem govoril.

PREDSEDNICA VALERIJA SKERBEC: Hvala, tovariš Mišo. Če rezimiram - povezava je med 7. in 26. členom in oba amandmaja nista podprta, prav tako nista podprta amandmaja k 11. in 12.

členu. Amandma k 24. sem pa pogledala oziroma njegovo obra- zložitev in jo bom kratko citirala: "Delovna skupina opozarja, da je v postopku sprejemanja novela zakona o prekrških, ki bo uredil vprašanje usklajevanja absolutnih zneskov z vrednostjo dinarja."

Sedajle gre le za valorizacijo, ki jo pač moramo delati v skup- ščini, tako da gre v bistvu za pravno-tehnično vprašanje, kako naj se problem razreši.

Mislim, da je dobro, da smo ta pojasnila dobili, ker če tovariši iz Slovenske Bistrice amandmajev ne bodo umaknili v posameznih zborih, potem se bomo morali do teh amandmajev opre- deljevati in mislim, da je dobro, da smo stališče predlagatelja do teh amandmajev slišali, da ne bi bilo potem nesporazuma.

Začenjam razpravo in predlagam, če bi še kdo imel kakšen predlog, da ga da v amandmajski obliki, tako kot smo se dogovorili za prejšnji zakon. Besedo ima tovariš Jože Stegne.

JOŽE STEGNE: Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je prejšnji teden na seji sprejel štiri amandmaje:

Amandma k 20. členu. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki bi se glasi: "Iz proračuna se financira delovanje političnih organizacij v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti."

Amandma k 21. členu. V prvem odstavku 21. člena se za besedo "upravičene" dodajo besede "za financiranje delovanja v skupščini" in naprej teče tekst normalno, kot je v prvem odstavku tega člena.

Amandma k 26. členu. Besedilo člena se za besedo

"mesecev" črta, tako da se v celoti glasi: "Politične organizacije morajo svoje delovanje v državnih organih uskladiti z določbo drugega odstavka 7. člena v roku treh mesecev."

Varianta amandmaja (govorim tisto, kar je bilo sprejeto na republiškem svetu, na katerem pa nisem bil) se glasi: "Poli- tične organizacije morajo svoje delovanje v podjetjih in drugih organizacijah in državnih organih uskladiti z določbo drugega odstavka 7. člena v roku šestih mesecev."

Obrazložitev. Financiranje političnih organizacij mora biti zakonsko urejeno, zlasti v tistem delu, ko gre za financiranje iz proračuna. Vsi vemo, da so politične organizacije Upravičene do sredstev iz proračuna samo za namene financiranja mejnih prehodov in za delovanje v skupščina družbenopolitičnih skupnosti. Ker je financiranje mejnih postopkov urejeno z drugim zakonom, predlagamo, da se v 20. členu in 21. členu določi, da so politične organizacije upravičene do sredstev iz proračunov samo za financiranje delovanja v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti.

V zvezi z organiziranostjo pa bi dal naslednjo obra- zložitev. Sindikat ocenjuje, da je treba organizacijske oblike delovanja političnih organizacij v podjetjih in drugih

(28)

organizacijah čimprej ukiniti. Zato ne podpira predlaganega roka enega leta, ampak predlagamo njegovo črtanje oziroma skrajšanje.

Menimo, da je ta rok predolg in da lahko zaviralno vpliva na uveljavljanje tržnega gospodarstva, zlasti zaradi spora med poslovnimi strukturami in politiko. Po drugi strani pa se zahte- vajo tudi programske usmeritve Zveze sindikatov Slovenije o samostojnem, neodvisnem sindikatu in njegovi nepolitični nara- vnanosti.

PREDSEDNICA VALERIJA SKERBEC: Hvala, tovariš Stegne.

Slišali smo tri amandmaje, enega v alternativi. To bomo posredovali tudi skupini. Besedo ima tovarišica Sonja Lokar.

SONJA LOKAR: Čisto na kratko in v skladu s tistim, kar sem razpravljala že na prejšnji seji in tudi predlagala ustrezen amandma.

Mislim, da v tem zakonu moj amandma ni bil v celoti ali pa vsaj ne dovolj dosledno povzet in predlagam naslednje. Da se 7. člen amandmaja tega zakona dopolni in sicer, da se napiše novi del prvega odstavka, kjer bi se dodalo naslednje: Vodstvo podjetij se lahko z delavci dogovori o pogojih, pod katerimi je možno enakopravno organiziranje političnih organizacij v podjetju". To je prvi odstavek.

Drugi pa, da se spremeni drugi odstavek 7. člena in sicer, da se dopolni takole: "Politične organizacije ne smejo ustanavljati svojih organizacijskih oblik v državnih organih, mišljena je uprava, pravosodje, organi za notranje zadeve in v

javnih službah, s čimer so mišljene šole, vrtci, bolnišnice, univerza."

Mislim, da mi ni potrebno dati širše obrazložitve, gre v bistvu za to, da ne bi ničesar izrecno prepovedovali, ampak da bi prepustili, da se ljudje sami odločijo, če mogoče vendarle ne želijo pod določenimi enakopravnimi pogoji za vse imeti tudi organizirano politično delovanje v podjetjih. Razumljivo je pa, da to ne bi smelo veljati za tiste skupnosti, kjer gre v bistvu za javne zadeve.

Konsistentno s tem predlogom bi bilo potrebno spreme- niti tudi člen 24., to so takoimenovane kazenske določbe in sicer naj bi se spremenila točka 2 v prvem odstavku člena 24., ki bi se glasila: "Politične organizacije, ki v državnih organih ali javnih službah ustanovijo svoje organizacijske oblike, se kaznu- jejo. . . "

Potem bi pa rada še nekaj rekla v zvezi s predlogom za spremembo 26. člena tega zakona. Tu smo že slišali od tovarišev, ki so pred menoj govorili, da eni smatrajo, da je predložen Ustrezen kompromis, da sindikati v bistvu menijo, da sta možni dve varianti: skrajšanje roka za razpuščanje političnih organi-

zacij za tri mesece oziroma poenotenje za šest mesecev.

Že zadnjič sem razlagala, da za Zvezo komunistov Slovenije v nobenem primeru ni sporno, da se je treba organizirati na druge načine, kot imamo to urejeno sedaj in jasno nam je, da gre za organizacijski umik naših osnovnih organizacij iz javnih služb, državne uprave in tudi iz podjetij, vendarle ga Zveza komunistov dejansko potrebuje za to operacijo, ki je dokaj

(29)

zahtevna in ni samo operacija, ki poteka na papirju, je tudi tehnično zahtevna, več časa.

Predlagali smo eno leto: mislim pa, da je predlog, ki je sedajle dan, v bistvu ta, da nam zelo zakomplicira delovanje in reorganizacijo v tistih središčih, kjer imamo zelo veliko število članov zveze komunistov v javnih službah in državnih organih. Recimo za mesto Ljubljana vemo, da gre za prevezovanje skoraj, po ocenah med 30.000 in 40.000 članov. Ne predstavljam si, kako bi lahko zveza komunistov tako zahtevno stvar opravila tik pred volitvami, ko bo hkrati treba opravljati tudi naloge, povezane z volilno kampanjo.

Zato v zvezi komunistov v vodstvu menimo, da bi bila za nas ustrezna rešitev, če bi dobili predhodno obdobje enega leta, da se reograniziramo v podjetjih in šest mesecev za pravosodje, upravo, organe za notranje zadeve in seveda tudi za šole, vrtce, bolnišnice, univerzo. Torej je predlog, da se v 26. členu napiše

"šest mesecev in eno leto". To je amandma.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Hvala. Ta amandma bomo napisali in prav tako posredovali skupini. Je še kaj pripomb k predlogu zakona o političnem združevanju? Besedo ima tovariš Marjan Lenarčič.

MARJAN LENARČIČ: Tovarišica predsednica, imam dve pripombi. Prva redakcijska, amandma k 25. členu, kjer je napačno predstavljen naslov zveze naše organizacije in sicer pravilno glasi: "Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slove- nije"; predlagam, da se to popravi.

Drugi redakcijski popravek naj se napravi pri kraticah

"ZSMS" in naj se naslov te organizacije izpiše s polnim naslovom.

Podpiram predlog, ki ga je pred menoj dala tovarišica Lokarjeva, da ga posebej ne obrazlagam in ki se nanaša na roke v 26. členu zakona. Hvala.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Hvala. Besedo ima tovariš Albin Kanduč.

ALBIN KANDUČ: Tovarišica predsednica, tovarišice in tovariši delegati! V 10. členu je sedajle predviden novi odstavek, ki se glasi: "Ime politične organizacije se mora jasno razlikovati od imen drugih političnih organizacij". Menim, da bi bilo boljše, da napišemo "Ime in kratica politične organizacije..." zato, da ne bi prišlo do tega, da bi posamezne organizacije imele isto kratico.

Drugo. Glede 25. člena mislim, da je sedajle v 25.

členu ravno ta kratica ZSMS v nasprotju z 10. členom, kjer je govora o imenu politične organizacije, ki mora biti jasno napi- sana. Zato tudi podpiram predlog tovariša Lenarčiča glede te kratice ZSMS, ker ne vem, kaj pomeni.

PREDSEDNICA VALERIJA ŠKERBEC: Tovariš Thaler bo pojasnil, kaj pomeni ZSMS.

(30)

ZORAN THALER: Bom najprej to pojasnil, čeprav bi rad še nekaj drugega povedal. Seveda tisti, ki bolj podrobno spremljate ali pa spremljamo dogajanja na političnem prizorišču, se lahko opazi, da je 5. november letos v Portorožu bila Zveza socialis- tične mladine preimenovana in se od takrat naprej po statutu naše organizacije imenuje ZSMS in je to polno ime te politične stranke, tako da po mojem ni več razlogov, da bi tu prihajalo do nesporazumov. Lahko pa bi seveda vzeli te stvari v roke jezikoslovci in ugotovili, da se na ta način tudi slovenski jezik bogati. Tako, da to je polno ime organizacije, ki pač lahko pomeni točno to, kar je napisano, ZSMS.

Rad bi samo komentiral 7. člen. Vlagam amandma, ki je po vsebini identičen z amandmajem Skupščine občine Slovenska Bi- strica in velja v primeru mojega amandmaja ta isti tekst, skratka v tem smislu, da so se politične organizacije dolžne organizirati v skladu s tem členom v treh mesecih.

Dovolil pa si bom komentirati amandma, ki ga je predlo- žila tovarišica Lokarjeva. Mislim, da je k tem pogojem družbene lastnine nesprejemljivo, da bi vodstvo podjetja, pa čeprav z dogovorom z delavci, odrejalo ali se v nekem podjetju lahko organizirajo stranke oziroma politične organizacije ali ne. Saj to vodstvo v podjetju nikakor ni tudi lastnik tega podjetja.

Mislim, da bi samo eventualno v primeru privatnega podjetja bilo možno, da se lastniki odločijo za to, da v svojem podjetju, poleg tega, da ustvarjajo novo vrednost, tudi politično delujejo. Zato mislim, da je ta amandma nesprejemljiv. Hvala.

PREDSEDNICA VALERIJA SKERBEC: Hvala, tovariš Thaler.

Glede na razpravo tovariša Thalerja moram ugotoviti naslednje:

predlog tovariša Lenarčiča pač ne moremo posredovati skupini zaradi tega, ker če se organizacija tako imenuje in mislim, da vemo, da se je v to preimenovala, pomeni, da je dejansko upora- bila začetnice svojega imena za novo ime. Tu se ne gre za strinjanje, to je ime organizacije, tako kot je v statutu opredeljeno.

To ne more biti ne amandma; glede združenj borcev mislim, da je jasno, namreč, da manjka NOV. Glede amandmaja tovariša Thalerja, ki je identičen amandmaju iz Slovenske Bistrice, bomo videli kasneje, zavisi pač od tega, kdo od njiju bo umaknil amandma, ker en tekst pa le moramo imeti v odločanju; kasneje bomo to razčis- tili.

Tovariš Kanduč, ali vas še kaj moti v zvezi z imenom?

Mislim, da je prav, da se Zveza komunistov imenuje Zveza komunistov SLovenije, ali bi bilo bolje, da se imenuje Zveza komunistov Jugoslavije?

ALBIN KANDUČ: Dovolite, da zadevo pojasnim. Če se je organizacija preimenovala v ZSMS, če se jutri formira organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije, ali bomo plačali njej denar iz proračuna ali njim, kot imamo to zdaj urejeno.

Bistvo problema je torej, da se lahko že jutri to oblikuje in kako potem ravnati s sredstvi iz proračuna.