Te ks Ti ln i o dp ad k i
december 2017 foto: Christiane Klieve
124/125
56 OKOLJE
V programu projekta tekstilni odpadki kot sekundarna surovina, izvedli smo ga na Fakulteti za strojništvo Univerze v mariboru v sodelovanju z e-ZaVodom, je potekala spletna anketa.
Z njo smo želeli pridobiti informacije o navadah potrošnikov pri nakupovanju, uporabi in ravnanju z odpadnimi tekstilijami ter oblačili, njihovem mišljenju o second-hand trgovinah in ozaveščenosti o recikliranju ter ponovni uporabi oblačil in tekstilij. kako ozaveščen je slovenski potrošnik?
alen erjavec, katja kuzmič, ken kolar
1tekstiLni odpadki
N
ajprej ugotovitev, da so odpadni tekstil in oblačila črna luknja sistema ločevanja odpadkov v Sloveniji. Zakaj? V Sloveniji se sicer na področju recikliranja odpadnega in dotraja- nega tekstila in oblačil izvaja veliko delavnic in projektov. Povečuje se število trgovin z rabljenimi oblačili in hišnim tekstilom ter do- godkov izmenjave oblačil, le malo pa se govori o odlaganju oblačil na odlagališčih. Količino odpadnih oblačil in hišnih tekstilij bi zagotovo lahko zmanjšali že z bolj premišljenim nakupo- vanjem. Nemalokrat potrošniki izdelek kupijo zaradi privlačnosti ali nizke cene, čeprav ga v resnici sploh ne potrebujejo. Z drugačnim mi- šljenjem bi prihranili nekaj denarja, kupljeneizdelke, ki bi nam bili resnično všeč, pa bi redno uporabljali, dokler se zaradi uporabe ne bi obra- bili oziroma uničili. Kaj pa storiti, ko so oblačila dokončno dotrajana? Najlažja pot je zagotovo, da jih odvržemo med mešane komunalne od- padke. V Sloveniji je to dovoljeno in na žalost še vedno stalna praksa večine potrošnikov. Res je, da so na voljo zabojniki za ločeno zbiranje em- balaže, stekla, papirja in bioloških odpadkov.
Kaj pa odpadni tekstil in oblačila?
V
posameznih občinah so uspeli postaviti zabojnike za odpadni tekstil tudi zunaj zbirnih centrov. Vendar je to zgolj v nekate- rih primerih. Ločevanje je še vedno poljubno.Zagotovo bi do konkretne rešitve prišli le s po- močjo sprememb na zakonodajni ravni. Ločeno zbiranje odpadnega tekstila in oblačil bi moralo postati obvezno. Tako bi lahko kasneje v sor- tirnicah bolj kvaliteten in še uporaben tekstil ter oblačila izločili in jih pripravili za ponovno uporabo.
malo sprememb pri ravnanju z odsluženimi oblačili kot sekundarno surovino
1 Alen Erjavec, Katja Kuzmič, Ken Kolar pod men- torstvom dr. Julije Volmajer Valh, dr. Simone Vajnhandl in Eve Jazbec, Fakulteta za strojništvo, UM
Letna količina ločeno zbranih odpadnih oblačil (20 01 10) [t]
1.528
Letna količina ločeno zbranega tekstilnega odpada (20 01 11) [t]
625
Letna količina ločeno zbranega odpada SKUPAJ [t]
2.153
Ocena letne količine odpadnega tekstila in oblačil, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki [t]
37.180
Tabela 1: Letna količina odpadnih oblačil (20 01 10), tekstila (20 01 11) in 4% meša- nih komunalnih odpadkov v tonah za leto 2015 v Sloveniji (vir: SURS)
Uvožena oblačila (84) [t] 22.767 Uvoženi preja, tkanine in tekstilni
izdelki (65) [t]
69.903
Uvoženo – SKUPAJ [t] 92.670 Tabela 2: Uvoz po Standardni mednarodni trgovski klasifikaciji, za leto 2015 v Sloveniji, kumulativni podatki (vir: SURS).
december 2017 124/125
OKOLJE 57
P
o podatkih Operativnega programa ravna- nja z odpadki v Sloveniji sestavljajo odpadni tekstil in oblačila 4 % vseh mešanih komu- nalnih odpadkov. Če upoštevamo podatke Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2015, je v Sloveniji nastalo 929.500 ton meša- nih komunalnih odpadkov. Lahko izračunamo, da je bilo med mešanimi komunalnimi odpadki 37.180 ton odpadnega tekstila in oblačil.P
o teh podatkih se je v letu 2015 ločeno zbralo le 2 % odpadnih oblačil in tekstila v primerjavi z vso uvoženo maso oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov.O
čitna je ogromna razlika v količini ločeno zbranega materiala in tistega, ki konča med mešanimi komunalnimi odpadki. Kje pa konča razlika med zbranim in uvoženim materialom? Drži, da se del rabljenih oblačil podari dobrodelnim organizacijam, kot so Karitas, Rdeči križ in podobno. Drži tudi, da večina ljudi določene kose obdrži več kot eno leto in da se vsa uvožena oblačila ne prodajo v istem letu, ampak ali je to resnično 58 %?Sklepamo lahko, da za dobršen delež oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov sploh ne vemo, kje se nahajajo oziroma kam izginjajo.
V
projektu »Projektno delo z negospodar- skim in neprofitnim sektorjem – študent- ski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2018« z naslovom Tekstilni odpadki kot sekundarna surovina je spletna anketa dala poučne rezultate.D
el ankete, ki smo jo izvajali, je bil povzet po anketi društva Ekologi brez meja, ki so jo izvajali v letu 2014. Zato smo se odločili, ker smo želeli primerjati odgovore prebival- stva podravske regije s prebivalci osrednje- slovenske, ki so prevladovali v njihovi anketi.Na našo anketo je odgovorilo zelo podobno število anketirancev, saj smo prejeli 162 v celoti izpolnjenih vprašalnikov, od tega 96 iz podravske regije, anketo Ekologov brez meja pa 169 anketirancev, od tega zgolj 7 iz podravske regije. Med takratnimi rezultati in rezultati našega dela ankete, ki je primerljiv z anketo EBM, ni bistvenih odstopanj. Iz tega lahko sklepamo, da v zadnjih treh letih ni bilo večjih sprememb, kar se tiče trajnostne rabe tekstila.
Nekoliko večje odstopanje se je pojavilo le pri povprečnem času uporabe kosa vsakodnevnega oblačila. Za odgovor, da vsakodnevni kos obla- čila uporabljajo več let, se je takrat opredelilo 86 % anketirancev, tokrat pa zgolj 73 %.
K
rajši čas nošnje oblačila bi verjetno lahko pripisali kupovanju izdelkov nižje kako- vosti in potrošniški miselnosti, da je najbolje imeti vedno nove stvari. Vprašanje je, ali se ta oblačila primerno obravnavajo. Se podarijo prijateljem, sorodnikom, dobrodelnim organi- zacijam ali pa se zgolj odvržejomed odpadke in se vedno več oblačil kopiči na smetiščih?
N
a vprašanje»Kaj pona- vadi naredite z oblačili, ki jih ne nosite več?« sta bila najpogostejša odgovora, da jih podarijo prijate- ljem in sorodni- kom ali dobrodelnim organizacijam.
P
reverjali smo še ravnanje z odsluženimi oblačili. Zanimalo nas je, na kak način bi ljudi spodbudili k ločevanju tekstilnih od- padkov, da jih ne bi odlagali skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki, kar slovenska zakono- daja na žalost še dovoljuje. Vprašanje je bilo pol-odprtega tipa.P
rejeti odgovori so pokazali, da je 50 % an- ketirancev za to, da se postavijo zabojniki (nekatere občine jih že imajo). V nadaljevanju smo jih povprašali, kolikšna je maksimalna oddaljenost zabojnika, da so še pripravljeni tja odvreči tekstilne odpadke. Večinoma so se pripravljeni zapeljati med 5 in 10 km. 45% anketirancev je odgovorilo, da so za pobi- ranje odpadnega tekstila na domu po enakem sistemu, kot je pobiranje kosovnih odpadkov.
Odvoz so si najpogosteje zaželeli 2-krat letno.
Z
abeležili smo kar nekaj idej anketirancev, ki so se nanašale na osveščanje prebivalcev.Tako, kot je bilo potrebno ljudi informirati in izobraziti o ločevanju embalaže in papirja od ostalih komunalnih odpadkov, je potrebno podobno pri tekstilnih odpadkih. Druge ideje so bile še pobiranje osebno na domu, postavi- tev zabojnikov humanitarnih organizacij in podobno.
V
zpodbudno je dejstvo, da se v zadnjih letih organizira vse več dogodkov za izmenjavo oblačil in da ljudje vse bolj poznajo trgovine, ki prodajajo oblačila iz druge roke. Kljub temu bo v Sloveniji za ozaveščanje ljudi potrebno storiti še veliko predvsem glede odlaganja uničenihoblačil.
V
sklopu projekta smo organi- zirali tudi izmenjavo oblačil v prostorih Fakultete za stroj- ništvo (B304-B305) Univerze Maribor. Projekt Tekstilni odpadki kot sekundarna surovina je namenjen oza- veščanju ljudi o pomemb- nosti ustreznega ravnanja z odpadnim tekstilom. Izvaja se pod okriljem študentskih inovativnih projektov za druž- beno korist (ŠIPK) 2016-2018.2 %
58 % 40 %
Ocena letne količine odpadnega tekstila in oblačil, ki konča med mešanimi komunal- nimi odpadki (37.180 t)
Preostanek uvoženih oblačil, preje, tkanin in tekstilnih izdelkov (90.517 t )
Delež zbranih oblačil in tekstila (2.153 t)
5 %
50 % 45 %
Postavitev večjega številka zabojnikov za odpaden tekstil.
Odvoz odpadnega tekstila na enak način kot odvoz kosovnih odpadkov.
Drugo.
