Kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

februar 2013

76

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Simpozij

Kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

Tržniki ne morejo prezreti spletnih kupcev

Minister: Črpanju kohezijskih sredstev smo dali prednost Komunalne cene: Odločitve o povišanjih z zadržki

Prioriteta mora biti gospodarski in ne energetski razvoj

dr. Igor Jakomin: V ospredju je upravljanje oskrbovalnih verig

Zelena Slovenija^® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-naslov: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

ZE LO A KT UA LN O

Okvirne teme in razprave:*

• Barbara Avčin Tržan, MKO: MKO, problematika ravnanja z odpadno embalažo v letu 2012 in vzroki za neučinkovitost sistema –kaj v letu 2013

• Mateja Mikec, Interseroh: Predlogi za spremembo zakonodaje, finančna vzdržnost sistema in optimizacija eksternih stroškov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo

• mag. Jana Miklavčič, Inšpekcija za okolje in naravo: Izvajanje nadzora nad uresničevanjem uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

• Dejan Zver, Gorenje Surovina: Problemi pri obstoječem sistemu ravnanja z odpadno embalažo in predlogi izboljšav

• Brigita Šarc, ARSO: Merila za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj za sheme in evidenčni elektronski listi

• Zoran Rodič, Zbornica komunalnega gospodarstva: Predlog komunalnih podjetij za rešitev težav na področju ravnanja z odpadno embalažo

Odprta razprava: Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

POsebna ugOdnOst: PrIjavIte se v ZelenO OMrežje In KOrIstIte 15-% POPust!

Več informacij in prijavnica: www.zelenaslovenija.si, tel.: 03/ 42 66 724 in 03/ 42 66 716

* Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

KaKO dO nujne prenove SIStema

RAVNANJA Z ODpADNO embalažo ?

OKOljSKI SImpOZIj

5.3.2013 9-13 ^h

tehnopolis, Celje

ne Spreglejte

Organizator:

v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje

glavni sponzor:

Promocija

U vo d n ik

februar 2013 Zelena Slovenija^® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-naslov: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

ZE LO A KT UA LN O

Okvirne teme in razprave:*

• Barbara Avčin Tržan, MKO: MKO, problematika ravnanja z odpadno embalažo v letu 2012 in vzroki za neučinkovitost sistema –kaj v letu 2013

• Mateja Mikec, Interseroh: Predlogi za spremembo zakonodaje, finančna vzdržnost sistema in optimizacija eksternih stroškov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo

• mag. Jana Miklavčič, Inšpekcija za okolje in naravo: Izvajanje nadzora nad uresničevanjem uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

• Dejan Zver, Gorenje Surovina: Problemi pri obstoječem sistemu ravnanja z odpadno embalažo in predlogi izboljšav

• Brigita Šarc, ARSO: Merila za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj za sheme in evidenčni elektronski listi

• Zoran Rodič, Zbornica komunalnega gospodarstva: Predlog komunalnih podjetij za rešitev težav na področju ravnanja z odpadno embalažo

Odprta razprava: Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

POsebna ugOdnOst: PrIjavIte se v ZelenO OMrežje In KOrIstIte 15-% POPust!

Več informacij in prijavnica: www.zelenaslovenija.si, tel.: 03/ 42 66 724 in 03/ 42 66 716

* Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

KaKO dO nujne prenove SIStema

RAVNANJA Z ODpADNO embalažo ?

OKOljSKI SImpOZIj

5.3.2013 9-13 ^h

tehnopolis, Celje

ne Spreglejte

Organizator:

v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje

glavni sponzor:

76 EOL 3

Kar se odloži, se ne odpravi

ali

Kdor vidi, naj ne bo kratkoviden

Š

lamastika morebiti celo ni povsem ustre- zna beseda za tisto, kar se v zadnjem letu dogaja na ekonomskem in političnem odru s komunalnimi cenami. Saj ni le sitnost, če v kompleksni komunalni zmedi, seveda zaradi večletne ne prav premišljene zamrznitve cen, vsakdo po svoje išče rešilno bilko. A ta rešilna bilka marsikje že vzdihuje, kaj bo z vodo, kaj z odpadki, kaj s kanalizacijo, kaj z razvojem komunalne infrastrukture…

M

avrična anketa mnenj, ki jo o cenah objavljamo, je zgovorna res v različnih tonih. Zdaj pa manjka še šestnajstinka do vsaj približnega sozvočja. Zato so spet na potezi MKO, Zbornica komunalnega gospodarstva in Skupnost&Združenje občin. Če bodo pre- dolgo čakali, ne le zaradi zahteve Računskega sodišča, se bodo spet znašli v pajkovi mreži.

Kar se odloži, se ne odpravi. Ali se pri tem ne zdrznemo in pomislimo na odpadke ali pa na zaprašene napovedi o izgradnji sežigalnic v Sloveniji?

A

ktualni minister je sicer v intervjuju odkrito pojasnil, da se vse pač ne da na- enkrat. Lani je zavestno prednostno iskal vire za izgradnjo okoljske infrastrukture. Zdaj pa so na vrhu URKO, luknjičast sistem ravnanja z odpadno embalažo, vse hujša zmeda z odjavo izrabljenih motornih vozil in zelo trdoživo, zdaj že nehigienično, odlašanje, kdaj bo v dr- žavi dozorela odločitev o ureditvi termične obdelave odpadkov.

N

ekaterim zamudam smo lahko nekoliko prizanesljivi. Pri tistih, kjer gre za ciklič- no ponavljanje rahlih ali močnejših stresov, na primer ravnanje z embalažo (ni naklučje, da je problem eksplodiral v tožbi med shemo Interseroh in Ministrstvom za kmetijsvo in okolje) ali sežigalnico, pa gre za strdke v operativnem ožilju ministrstva. Upravičen je očitek, da na primer na MKO samo trije

pokrivajo odpadke. Toda, ali ni to dobro iz- hodišče za vprašanje, kakšno je menežeriranje ali upravljanje ministrstva? Pa to ne velja le za MKO. Saj ne gre le za parcialne, konkretne štrleče prioritete in projekte, ki bodo vsak dan bolj zahtevale holistični uradniško-poslovni in razvojni pristop k vladnim rešitvam ali pri pripravi kompetentne zakonodaje. Gre za precej več. Gre za odločitve, ki so in niso samo okoljske, niso samo dnevne, so strateške, a pogosto niso usklajene ne medsektorsko, kaj šele med tistimi, ki jih udarijo po hrbtu.

Dva primera.

Subvencije za OVE in URE in okoljski davki.

F

ranko Nemac je v intervjuju v reviji ne- dvoumen. Zaveze iz akcijskega načrta za OVE iz leta 2010, ki je predvidel do leta 2020 postavitev 139 megavatov fotovoltaičnih proizvodnih naprav, je Slovenija presegla že konec leta 2011. A glej, previsoke subvencije so ostale. Kot da ni nobene kontrole in no- benega regulatorja, kot da se ne vidi preko nosa. Pri tem pa Franko Nemac ugotavlja, da z OVE in URE ne moremo ne kratkoročno in ne srednjeročno rešiti lastne oskrbe z ener- gijo, lahko jo le dolgoročno. Še njegova pika na i: Prioriteta mora biti gospodarski in ne energetski razvoj.

A

teh glasov se ne sliši. Nasprotno.

Februarja je začel veljati zvišan prispevek za OVE, napovedujejo pa še višje trošarine za energente. Okoljski davki so se v Sloveniji od leta 2008 do 2010 povečali za 15,62 % in še kar naprej naraščajo. Največ za energente.

M

alo pameti za predah, prosim, za celovit pogled na razvoj države. Predvsem na odgovornih ministrstvih. V izgubah so banke, v izgubah je nekonkurenčno slovensko gospo- darstvo. Morda bo moral kdo z vrha kakšnega ministrstva peš, kot svoje dni apostoli, da bo srečal spoznanje, kakšno škodo dela Sloveniji.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodniK

vs eb in a

februar 2013

76 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 domači trg se krči, avstrijski živahen 10 država je preveč zaposlovala

v javnem sektorju

12 Tržniki ne morejo prezreti spletnih kupcev 15 Birds House je živa televizija

17 Črpanju kohezijskih sredstev smo dali prednost 22 Vi sprašujete,

ministrstvo odgovarja

24 odločitve o povišanjih z zadržki 29 Tožbi med mKo in interserohom 30 UrKo je prisluhnil gospodarstvu

32 manifest za gospodarstvo drugačne rasti 34 Trajnostna naravnanost sistema

ravnanja z odpadnimi produkti in ekonomska stabilnost podjetja 36 načrti za izboljšanje skoraj sprejeti – in zdaj?

38 prioriteta mora biti

gospodarski in ne energetski razvoj

40 V sloveniji premik z novo razvojno strategijo?

44 razvoj in izvoz dajeta poslovno trdnost

45 Živeti dobro znotraj meja našega planeta

46 Zakaj, kdaj in kako pripravljati trajnostna poročila?

48 s trajnostno usmeritvijo do nižjih stroškov

50 Kako izbrati

pravega ponudnika okoljskih meritev?

52 spletna trgovina je v strmem porastu 54 V ospredju je upravljanje

oskrbovalnih verig

56 do kompetenc predvsem z izkušnjami 58 (ne)zelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (ARSO), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje pa- pirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, februar 2013 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

parTnerJa

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

vs eb in a

februar 2013

foto: arhiv podjetja

n ad a p av še r 76 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

Najboljše aseptičNe embalaže v letu 2012

na nedavnem embalažnem sejmu v parizu sta bili predstavljeni novi aseptični embalaži prehrambenih podjetij nestle in Heinz, prvih oz. vodilnih na področju aseptičnega pakiranja v evropi. nestlejeva embalaža za hrano »on-the-go« (npr.

za testenine z omako) je narejena z mespackovo tehnologijo, ki temelji na horizontalnem

sistemu

polnjenja in ponuja

različne embalažne aplikacije – najprej je na vrsti vroče polnjenje hrane v vrečke, nato notranja enota mespackovega stroja obda primarno embalažo v zunanji ovoj iz kartona. potrošnik hrano narahlo pretrese, nato pa strga perforiran spodnji del kartonskega dna embalaže, na katerem ostanejo vroče testenine z omako, ki se lahko zaužijejo kar iz embalaže, saj ta hkrati predstavlja tudi servirno posodo, kar odpravi potrebo po posebnem krožniku, pladnju ali drugi tovrstni posodi. Gre za lep primer embalaže, ki obrok preprosto spremeni v »on-the-go«

izkušnjo.

Rovema z Novo embalažo za kečap

na stojnici vodilnega proizvajalca pakirnih strojev rovema je bila predstavljena nova, manjša in bolj ekonomična embalaža za kečap podjetja

Heinz – stoječa vrečka, ki ima na vogalu priročno embalažno rešitev za enostavno doziranje.

»predvsem se prilagajamo trenutnim gospodarskim razmeram, s katerimi se

spopadata evropa in

Zda, in se želimo kar najbolj približati

željam naših kupcev, ki iščejo cenejše in priročnejše izdelke. osredotočamo se na inovacije, na razvoj najboljših blagovnih znamk in razvijajoče se tuje trge,« je dejal William Johnson, direktor podjetja Heinz.

aseptičNe vRečke ecoleaN zaNimive za evRopo

amC2, proizvajalec robotskih škatel, je na pariškem sejmu predstavil novo embalažo za izdelke blagovnih znamk orangina, schweppes in suntory. podjetje dobavlja robotske sisteme »vzemi in pusti«, ki posamezne izdelke (vrečke) aseptično napolnjenih sokov samodejno pakira v kartonsko embalažo. edinstvene, ultra lahke stoječe vrečke proizvajalca ecolean, so narejene iz 30-odstotnega kalcijevega karbonata, kar bistveno zmanjša vsebnost oljnatih polimernih snovi. embalaža ima tudi nenavaden, z zrakom napolnjen ročaj, ki omogoča enostaven prijem, dodana pa je tudi v folijo zavita slamica. Takšen koncept embalaže je namenjen predvsem otrokom, sicer pa omogoča obe vrsti uporabe – sok se lahko pije iz slamice ali pa se prelije v kozarec. medtem ko se aseptične vrečke ecolean prodajajo zlasti na kitajskem in ruskem trgu, ta embalaža predstavlja zanimivo novost in posebno tehnologijo tudi za evropski trg. »naša

ambicija je, da bi bila nova embalaža za mlekarne ter druga živilska podjetja povsem zanesljiva in hkrati lažja za upravljanje procesa aseptičnega polnjenja.

ravnanje s hrano, polnilna oprema in embalaža morajo predstavljati verigo, ki ne onesnažuje in kjer so vsa tveganja pod nadzorom. novost v tej industriji je, da je proizvajalec ecolean pričel z uporabo nekemične alternative za sterilizacijo embalaž, ki zagotavlja, da niso površine, ki so v stiku z živili, nikoli izpostavljene kakršnimkoli kemikalijam. prav tako so postopek sterilizacije ločili od polnilnih strojev, kar omogoča, da se z njimi ravna v popolnoma nadzorovanih pogojih v naših lastnih obratih,« poudarjajo v podjetju ecolean.

Novosti

Slovenija ni več gluha za opomine zaradi Slabega zraka

Evropska komisija je v preteklosti pred Sodiščem EU uspešno tožila Slovenijo, Italijo, Portugalsko in Švedsko, ker državljanom niso zagotovile dobre kakovosti zraka, kot to terjajo evropska pravila. Slovenija je pred dnevi dobila iz Bruslja še en opomin zaradi slabe kakovosti zraka. Doslej so se odločitve sodišča nanašale samo na neizpolnjevanje mejnih vrednosti za kakovost zraka. To pa držav članic ni spod- budilo k ukrepanju pri nadaljnjih preseženih vrednostih v prihodnosti. Zato je komisija sprejela nov pristop z razširjenim področjem uporabe pravnih ukrepov. Ta naj bi države čla- nice s stalno slabo kakovostjo zraka prisilil, da sprejmejo v prihodnosti učinkovitejše ukrepe.

Skladno s tem pristopom je komisija Slovenijo, Bolgarijo in Latvijo pozvala, naj nujno odpravi- jo stalne težave, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah. V Sloveniji je problem znan. Gre za majhne delce, imenovane PM10, ki zaradi izpostavljenosti onesnaženosti z drobnimi delci iz virov, kot so cestni promet, industrijske dejavnosti in ogrevanje gospodinjstev, povzročajo težave pri dihanju, pljučnega raka in prezgodnjo smrt.

nada pavšer ambaSadorka energy globe award

Nada Pavšer, ki jo Slovenija pozna kot usta- noviteljico slovenske mreže Eko šol, je bila nedavno imenovana za ambasadorko global- ne okoljske nagrade (Energy Globe Award).

Želi, da bi se Slovenija z različnih okoljskih področij prijavila za to svetovno nagrado.

Njena izkušnja je spodbudna. Leta 2010 je bila s programom Eko šola kot način življenja nominirana med več kot 500 projekti iz 150 držav in je prejela 2. nagrado. Energy Globe Award je sicer najbolj prestižna energetsko- -okoljska nagrada v organizaciji fundacije, ki ima sedež v Avstriji, podpira pa jo OZN.

S projekti za trajnostni razvoj lahko sodelu- jejo različne inštitucije, podjetja, nevladne organizacije, fakultete, osnovne, srednje šole in vrtci, gre pa za to, kako z inovativnim pristopom prispevati k nizko ogljični družbi.

februar 2013

76 6 EOL

Kratko,

zanimivo Novosti

Goedzak daje

odpadkom pRiložNost

Goedzak je posebna vreča za odpadne stvari, ki so za nekoga drugega sicer še vedno lahko uporabne. Beseda goedzak pomeni dobra vreča in narediti bolje.

Gre za prijazen način ponujanja izdelkov (namesto da bi jih odložili na odlagališču) in spodbujanja trajnostnega vedenja potrošnikov. Vreča je iz prozorne plastike, tako da lahko mimoidoči vidijo v njeno notranjost in se odločijo, ali bi lahko kakšen izdelek vzeli in ga uporabili. Vreče, ki so jih oblikovali v nizozemski oblikovalski agenciji Waarmakers, se skupaj z ostalimi črnimi vrečami za odpadke postavijo na cesto oziroma pločnik, kjer vseskozi ostanejo suhe in čiste. V primeru, da izdelkov iz vreče Goedzak nihče ne vzame, jo vozilo za odpadke naloži in odpelje skupaj z ostalimi črnimi vrečami za odpadke. »skušali smo narediti proizvod, ki bi pri vseh vpletenih spodbudil nesebično ravnanje, kolikor je to mogoče. Goedzak daje odpadnim izdelkom še eno priložnost,« je dejal simon akkaya iz agencije Waarmakers.

oki doki je iz maNj plastike

Jogurti oki doki Zelene doline so namenjeni majhnim in

velikim ljubiteljem mlečnih izdelkov.

navdušujejo v okusih vanilije in jagode, zaradi svojih lastnosti pa si posebno pozornost zasluži jogurt oki doki s hrustljavimi kroglicami, oblitimi s čokolado. ima dodan nadpokrovček, od katerega ločimo zaščitni pokrov, ga odvržemo med kovine, medtem ko nadpokrovček odložimo med plastiko.

Jogurti oki doki so sicer v okolju prijazni embalaži, ki je sestavljena iz tankega plastičnega lončka in kartonske etikete, ki je zaradi lažjega ločevanja na lonček prilepljena samo na enem mestu. Kartonska etiketa predstavlja 50 odstotkov nosilnosti

celotnega lončka in je sestavljena iz približno 90 odstotkov recikliranega papirja.

Glede na običajno uporabljeno embalažo ta embalaža predstavlja manjšo obremenitev za okolje, saj ima manjšo težo od običajnih lončkov in je zaradi tega uporabljene do polovice manj plastike.

embalažNa Rešitev z dodaNo vRedNostjo – duke pak

Koprska družba dukeGroup deluje v več različnih panogah in združuje različne mednarodne strokovnjake na posameznem področju. njihov oddelek embalaže, ki vključuje razvoj in proizvodnjo, je razvil inovativni pladenj dUKe paK – ta omogoča, da pripravljeno

sestavljeno jed iz restavracije lahko pojemo

kjerkoli in kadarkoli, tako da je lično servirana na pladnju ali krožniku, kot jo je

kuhar pripravil in sestavil na krožniku v restavraciji. posodo s pripravljeno jedjo lahko preprosto zapremo (z ali brez spremenjene atmosfere) in jo shranimo v hladilnik ali skupaj z embalažo segrejemo v mikrovalovni pečici. Ko je banjica ogreta, jed iz banjice spustimo na krožnik in naša sestavljena jed ostane lično pripravljena na servirnem krožniku. Banjica dUKepaK je izdelana iz polipropilena, toplotno zatesnjena, zaščitena proti rosenju in lahko se spoji s stroji za spremenjeno atmosfero.

Ta embalažna rešitev daje pripravi jedi veliko dodano vrednost, saj odpravi visoke stroške za kuhinjo oz. kuharje, pripravljeno jed lahko odnesemo kamorkoli s sabo (na pot, v službo idr.), banjica je zelo primerna za sobne postrežbe ter ponuja možnost kreiranja menija tudi tistim, ki svoje kuhinje nimajo, stranke pa lahko za svoje goste kupijo že pripravljene estetske porcije (npr.

za službene sestanke in praznovanja).

stekleNice olja iN kisa po lastNi meRi

olive oil source, proizvajalec oljčnega olja in sorodnih izdelkov, je na svojo spletno stran Boutique dodal nove kreativne možnosti in motive za izdelavo embalažnih etiket, kar obiskovalcem strani omogoča, da si steklenice olja in kisa izdelajo oziroma oblikujejo po lastni meri. spletna stran ponuja 30 predlog etiket, ki se lahko personalizirajo s preprostim petstopenjskim

nujen je razmiSlek o naturi 2000

Predlog Ministrstva za kmetijstvo in okolje o razširitvi Nature 2000 v nekaterih slovenskih občinah spet vzbuja veliko pomislekov. Ne samo zato, ker občinam določa razvojne omejitve in dejansko odločilno vpliva na občinske prostor- ske načrte, ampak tudi zato, ker Natura 2000 po deležu zaščitenega ozemlja postavlja Slovenijo na prvo mesto v EU. Nobena država nima za- ščitenega toliko ozemlja, to je 35,5 odstotka, kot Slovenija. Sledijo Bolgarija s 33,39 odstotka, Slovaška z 28,95, Ciper z 28,37, Estonija s 27,20, Grčija s 27,14, Madžarska z 21,43 in Portugalska z 20,87 odstotka. Mnogo od teh držav (na pri- mer Slovenija, Ciper, Grčija, Portugalska) ima v sedanjih recesijskih časih velike gospodarske in socialne probleme, ki jih zaznamuje skoraj ničelna ali celo negativna gospodarska rast.

Naslednja skupina so države z manj kot 20 in več kot 14 odstotki zavarovanega ozemlja: Poljska ga ima 19,44, Italija 19,16, Luksemburg 18,15, Romunija 17,89, Španija 17,77, Nemčija 15,42, Avstrija 14,70, Finska 14,42 in Češka 14,04 odstotka.

Na koncu ostanejo še države z manj kot 14 in celo manj kot 10 odstotki varovanega ozemlja:

Nizozemska s 13,79 odstotka, Švedska s 17,77, Irska z 12,95, Malta z 12,95, Belgija z 16,68, Francija z 12,53, Litva z 12,07, Latvija z 11,31 in Danska s samo 8,93 odstotka. Absolutno naj- manj teritorija ima s 7,22 odstotka zaščiteno Združeno kraljestvo, pri tem pa je eno najbolj razvitih gospodarstev Evrope oziroma sveta.

Stroka v Sloveniji se vprašuje, katera merila so vodila člane komisij, ki so odločali o tem, kaj je treba zaščititi v Sloveniji po habitatni direktivi in direktivi o zaščiti ptic. Zaščita biodiverzitete in ptic je, tako menijo, pretehtala druge argu- mente in marsikateri občini omejila razvojne možnosti. Kaj bo storila Slovenija, se v teh dneh vprašujejo v marsikateri občini, saj se lahko pri razvoju prostora odločajo le za omejene posege.

Kaj bo storila država z Naturo 2000? Ali ni čas za premislek?

na goriškem So pred gradnjo čiStilne naprave

Na Goriškem bodo začeli graditi centralno čistilno napravo za občine Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica.

Zgrajena naj bi bila do leta 2015. Projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Soče, v ta okvir sodi tudi gradnja centralne čistilne naprave, je med prednostnimi nalož- bami Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013. Razpise za izvajalce del bodo objavili v februarju, graditi pa naj bi jo začeli v drugi polovici leta. Vrednost naložbe je 40 milijonov

februar 2013

76 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

Novosti

interaktivnim postopkom, ki vključuje izbiro proizvoda, etikete, dizajna steklenice, barve skrčljive folije in tudi končni ogled izdelkov. na spletni strani tako lahko obiskovalec kreira svojo steklenico po meri, z dodajanjem individualiziranih sporočil, svojih najljubših fotografij in grafičnih elementov na etiketi. na voljo so tudi različne velikosti steklenic in posebni stili, ki so lahko izdelani za različne priložnosti (darila, vabila, voščila, promocijo idr.). »Tako kreiran izdelek je lahko edinstveno darilo za prijatelje, družino, sodelavce in druge, ki jim lahko pošljemo pozdrav z dopusta ali fotografijo na unikatni steklenici olja ali kisa namesto na kartici,« pravi antoinette addison iz družbe olive oil source.

boj pRoti poNaRejaNju etiket v faRmaciji

schreiner medipharm, nemški globalni ponudnik specializiranih farmacevtskih proizvodov označevanja, je za svojo etiketo pharma-Comb Void prejel nagrado za inovatorstvo. etikete povečujejo varnost izdelkov s tem, ko ponarejevalcem

preprečujejo ponovno uporabo avtentičnih komponent embalaže. Friedhelm Blobel, izvršni direktor ameriške farmacevtske družbe sciClone pharmaceuticals, pravi:

»ponarejanje zdravil predstavlja resen izziv za farmacevtsko industrijo, javno zdravje in regulatorne organe po vsem svetu, saj ogrožajo varnost pacientov, izkoriščajo ponudbo in dobavo, zmanjšujejo učinkovitost medicinskih posegov ter izvedbe pomembnih zdravljenj in terapij.

sciClone mora zagotavljati tako varnost pacientov kot varnost vseh naših proizvodov na trgu. V prihodnje nameravamo

nadaljevati z agresivno strategijo proti ponarejanju za farmacevtski

izdelek

ZadaXin in delovati v partnerstvu z agencijami ter organi s področja zdravstva za boj proti kriminalu in trgovanju z nezakonitimi zdravili.« da bi se preprečila praksa ponovnega polnjenja že uporabljenih farmacevtskih embalaž, večdelna etiketa izdelka, ki je pri prvi uporabi funkcionalno uničena, vključuje integrirane varnostne funkcije. Ko odstranimo etiketni trak, ki poteka tudi po zapiralnem pokrovu, se v dveh indikatorskih poljih na foliji pojavita napisa »odprt« in »uporabljen«, kar omogoča, da ponovna uporaba steklene embalaže z originalno etiketo ni možna.

Ta etiketa je praktična tudi za zdravstveno osebje, saj se s tem, ko se etiketa odpre, ločljivi del sprosti, kar služi ustrezni označitvi brizgalke.

čokolada v biološko RazGRadljivi foliji

alce nero, italijanski konzorcij ekoloških pridelovalcev in kmetov, je za embaliranje svoje ekološke linije čokolad za pravično trgovino pričel uporabljati material, primeren za kompostiranje.

Gre za inovacijo natureFlex™ podjetja innovia Films, vodilnega globalnega proizvajalca polipropilenskih in celuloznih folij: »odločili smo se, da za našo ponudbo čokolad kot alternativni embalažni material namesto običajne plastike uporabljamo biološko razgradljive materiale, primerne za kompostiranje, kjer se je natureFlex™

izkazal za izvrstno rešitev,« pravi nicoletta maffini, vodja trženja v podjetju alce nero.

»Vsekakor cenimo okoljske lastnosti, a se hkrati zavedamo, da sta za ohranitev naše ekološke pravične trgovine potrebni tudi vrhunska kakovost čokolade in privlačna embalaža.« natureFlex™ folija je certificirana tako v skladu z ameriškim kot evropskim in avstralskim standardom za embalažo, primerna za kompostiranje in biorazgradnjo. Lesna celuloza izvira iz upravljanih nasadov, obnovljiva bio sestava natureFlex™ folij pa običajno predstavlja 95 odstotkov teže materiala. poleg tega, da ta material omogoča prednosti predvsem pri postopkih pakiranja in predelave, ima tudi naravne »protiskrčljive« in antistatične lastnosti ter visok sijaj, je odporen na maščobe, pline, arome in različna olja ter ima široke možnosti toplotnega zapiranja.

evrov, večji del sredstev bo iz kohezijskega sklada.

Centralna čistilna naprava bo imela okrog 50.500 priključnih enot. Poleg tega bodo dogradili in obnovili kanalizacijski sistem in tako izboljšali kakovost površinskih vod. Vodja projekta je Mitja Gorjan iz družbe Vodovodi in kanalizacija.

letoS o logiStiki in trajnoStnem tranSportu

Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, s sedežem v Celju, bo med 13. in 15. junijem 2013 potekala že deseta Mednarodna konferenca o logistiki in trajnostnem transportu. Osrednje teme letošnje konference so operacijske razi- skave v logistiki, študije primerov s področja upravljanja oskrbovalnih verig, teme s podro- čja varnosti v logistiki in obnovljivih virov v logistiki.

Organizatorjem je uspelo privabiti številne ugledne in svetovno priznane predavatelje, kot so profesor dr. Tariq Muneer s škotske univerze Napier v Edinburgu, profesor dr. Baohua Mao z Univerze Jiaotong v Pekingu, profesor dr.

Herwig Unger s FernUni v Hagnu, Nemčija, profesor dr. Anthony T H Chin z Nacionalne univerze v Singapurju in druge.

Več informacij o konferenci najdete na spletni strani: http://iclst.fl.uni-mb.si/.

interSeroh vabi na novo Spletno Stran

Z novim letom je na spletnem mestu www.inter- seroh-slo.si zaživela nova spletna stran podjetja Interseroh Slovenija s posodobljeno vsebino.

Spletna stran izraža usmeritev podjetja, da je center znanja na področju ravnanja z odpadki in odpadnimi produkti, da ustvarja dodano vre- dnost za svoje naročnike ter da izraža trajnostni razvoj podjetja. Novosti namenjajo zavezancem in ostalim deležnikom podjetja Interseroh, medijem ter splošni javnosti. Zlasti za slednje so dragocene izobraževalno-ozaveščevalne vsebine, ki se nanašajo na pravilno ravnanje z odpadnimi produkti.

Osrednji del spletnega mesta predstavljajo Interserohova glavna področja dela, ki se nana- šajo na ravnanje z odpadnimi produkti (odpadna embalaža, odpadne električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji, odpadne nagrobne sveče in odpadna zdravila).

Uporabniki bodo zvedeli kam ustrezno oddati odpadne produkte, saj so pripravili iskalnik lokacij zbirnih mest in zbiralnic za posamezne produkte po slovenskih regijah.

Interseroh vabi na

http://www.interseroh-slo.si/!

Ka r to n s K a em b a la ža

februar 2013 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 8 76

eurobox se je povzpel med prve proizvajalce kartonske embalaže v sloveniji. Za njegov razvoj in poslovno rast ni značilna samo stabilnost, pač pa še bolj naložbeni pogum. ne gre le za naložbe v nove, večje proizvodne in poslovne prostore, pač pa tudi v tehnološko posodobitev proizvodnje, saj želijo dati embalaži nove dimenzije.

V kratkem obdobju so kot majhno podjetje namenili za naložbe okrog 3,5 milijona evrov. oče Franc in sin damjan Krajc vodita podjetje, damjan pa med temelje prodajne strategije postavlja internacionalizacijo poslovanja, zlasti izvoz. V njem vidi prihodnost in za letos načrtuje, da bi lahko malo manj kot tretjino proizvodnje prodali na sosednje trge. domači trg se krči, pravi.

KarTonsKa emBaLaŽa

domači trg se krči, avstrijski živahen

kateri trendi na embalažnem trgu so lani naj- bolj vplivali na poslovanje euroboxa in kateri stroški na vašo konkurenčnost? So bila priča- kovanja izpolnjena?

Našo embalažo uporabljajo skoraj vsa proizvo- dna podjetja. Ker je splošno stanje v Sloveniji slabo, vpliva to tudi na nas. V preteklosti smo veliko iskali kupce izven Slovenije, zato smo s tem nadaljevali tudi lani.

Stroški materiala, kartonskih plošč, so pri nas najpomembnejši, saj predstavljajo glavnino stroška v ceni izdelka. Prav zaradi tega smo zelo odvisni od gibanja, to je rasti cen papir- ja na trgu. Po treh letih neprestane rasti cen naše osnove surovine so bile cene papirja v lanskem letu relativno stabilne, vendar so se dražili drugi energenti, zato je trenutno cena kartonskih plošč cca. 5 odstotkov višja kot v enakem obdobju lanskega leta.

vaš proizvodni program, ki sloni na kartonu kot osnovnem materialu, je namenjen pred- vsem embalažnim izdelkom z osnovno funkcijo – zagotoviti zaščito, varnost. ali so kupci kljub temu zahtevali racionalizacijo, ob tem pa se vseeno odločali še za dodatne elemente, na primer barvni tisk? iz katerih panog je za vašo embalažo največ zanimanja?

Za kupce stalno iščemo izboljšanje izvedb em- balaže, enostavnejše zlaganje, hitrejšo uporabo in večjo ekonomičnost. Se pa pojavlja težnja po boljši zaščite za izdelke, saj se kupci zavedajo posledic, ki jih prinese reklamacija ob poškodbi med transportom. Pogosto se v zadnjem času pojavlja zahteva po dodatnih popustih, če izde- lek pride v poškodovani embalaži. Veseli nas, da se je premik zgodil na višjo kvaliteto in da določeni kupci ne gledajo več samo na ceno.

Pojavljata se dva segmenta: izboljševanje embalaže (tisk, prepoznavnost, zaščita …) in poudarek na ceni (karton le odvečen strošek, pomembno le, da zdrži). Največ embalaže v sve- tovnem merilu porabi prehrambna industrija, cca. 70 odstotkov vsega kartona, nam pa je največ predstavlja proizvodnja za avtomobilsko industrijo.

vendar je vaša ponudba raznovrstna. kot navajate, ste v Sloveniji edino embalažno podjetje, ki delate embalažo iz sedemslojne (vodoodporne) lepenke. za koga je ta emba- laža posebej zanimiva?

Embalaža je najbolj zanimiva proizvajalcem, ki imajo potrebo po pakiranju težjih izdelkov ter izdelkov, ki potrebujejo boljšo zaščito.

Predvsem pa je zanimiva kupcem, ki upora- bljajo lesene zaboje, saj je ta embalaža dober nadomestek za leseni zaboj, predvsem pa bolj ekološki. Pomembna je ta embalaža tudi za vse tiste, ki svoje izdelke izvažajo na bolj odda- ljene trge in potrebujejo lažje palete za zračni transport.

V zadnjih časih se pojavljajo projekti, kjer bi lahko te izdelke uporabili v gradbene name- ne, za ekološke rešitve začasnih projektov.

Embalaža je še v razvoju, vedno se najde kakšen nov sektor, kjer jo lahko ponudimo. Tukaj vi- dimo tudi našo konkurenčno prednost. Seveda pa se trg šele prilagaja na novo ponudbo, zato je vse skupaj še v zelo majhnem obsegu za našo proizvodnjo.

v zadnjih letih ste veliko vlagali v posodobitev tehnologije.

V zadnjih petih letih smo vložili v razširitev proizvodnje ter povečanje zmogljivosti cca. 3,5 milijonov evrov. Zgradili smo nove poslovne

februar 2013

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

d amj an K ra jc

razvoj in proizvodnja stiropor embalaže in

tehnološke opreme

STIRO PACK proizvaja izdelke iz ekspandiranega polistirena (EPS) in ekspandiranega polipropilena

Program:

•

embalažni program – embalaža različnih dimenzij in oblik po željah odjemalcev

•

gradbeni program – izdelava talnih plošč za talno gretje, estrih plošč različnih debelin in drugo

•

vrtnarski program – izdelava multi plošč različnih tipov

STIRO PACK

Vrhovo 11, 1433 Radeče Proizvodnja: Pot na jez 12

1433 Radeče Tel.: +386 (0)3 568 51 14 Faks: +386 (0)3 568 74 13 E-naslov: stiro-pack@siol.net

Promocija

9 76 EM b ALA žA

prostore v velikosti 5000 m², kupili večje šte- vilo strojev, pripravili projekte za novo čistil- no napravo in veliko vlagali v izobraževanje zaposlenih, ki zagotovo spadajo med naše tehnološke prednosti.

Letos imamo še namen investirati v avtoma- tizacijo proizvodnje, avtomatizacijo tran- sportnih linij in v optimizacijo logistike. Prav tako nas čaka posodobitev računalniškega programa.

kje kupujete karton? kako je s povpraševa- njem po embalaži iz kartona na domačem in evropskem trgu?

Naši glavni dobavitelji se nahajajo v Italiji.

Imamo pa še nekaj dobaviteljev iz držav nek- danje Jugoslavije in Avstrije. Povpraševanje na domačem trgu se manjša, smo pa uspeli postati drugi največji proizvajalec v Sloveniji, ki lahko poskrbi tako za manjše količine kot tudi za ve- like porabnike. Na tujem trgu smo zelo aktivni, saj se zavedamo, da je izvoz zelo pomemben, ne samo v kriznih časih. Trenutno imamo 17–18 odstotkov izvoza, v letošnjem letu pa želimo ta delež povečati na 28 odstotkov.

Ciljate na nove trge. S čim lahko prodrete v izvozu in kakšni so vaši načrti?

Predvsem se osredotočamo na avstrijski trg, ki je trenutno v najboljši kondiciji. V ta namen smo v lanskem letu v Avstriji odprli podjetje.

Letos pričakujemo cca. 20 % izdelkov prodati na tem trgu. Zaradi bližine skrbimo za prodajo tudi na italijanskem trgu, vendar je ta trg v bistveno slabši situaciji kot avstrijski. Smo pa prepričani, da nam bo uspelo tudi v Italiji pridobiti še nekaj kupcev.

Del izvoza, ki smo ga pridobili v lanskem letu, pa je bil namenjen na skandinavski trg.

Na oddaljenih trgih smo zelo previdni glede širitve, saj tukaj zelo velik strošek predstavlja prevoz, kar za nas pomeni manjšo možnost za konkurenčnost.

ko gre za večjo konkurenčnost, je osnovno vprašanje, zakaj si vaši izdelki zaslužijo po- sebno pozornost? ali so prednost oblikovalske rešitve?

Veliko naših izdelkov je rezultat našega teh- nološkega dela, ideje in zasnove. Za veliko podjetij so naše ideje pomenile večjo konku- renčno prednost, boljšo embalažo, predvsem pa končni prihranek. Najprej omenjam tehnološke zasnove, predvsem za avtomobilsko in elektro industrijo, saj so kupcem omogočile boljše pa- kiranje, povratno embalažo, cenejše pakiranje za oddaljene trge in manj ekoloških dajatev.

Pri dizajnu lahko izpostavimo našo kaširano embalažo. Zaradi kakovostnejše izdelave in boljše preglednosti smo proizvodnjo selili v Trbovlje, kjer smo pričeli s sodelovanjem in od- kupili delež podjetja z dolgoletnimi izkušnjami pri proizvodnji kaširane embalaže. Skrbimo za komercialno področje in si prizadevamo, da

bi embalažo delali v še večjem obsegu. Tukaj imamo še kar nekaj novih možnosti za sodelo- vanje, tudi v tujini. Seveda velja omeniti še naše podjetje Slokart, d. o. o., ki z blagovno znamko BOXside®deluje v segmentu luksuzne embalaže in embalaže iz PP, ki je stoodstotno reciklažen, zato predstavlja novost v pakiranju dražjih in prodajno bolj izpostavljenih izdelkov.

koliko prostora je v vašem programu za uni- katne izdelke in ročno izdelavo?

V naši proizvodnji je zagotovo prostor tudi za ročno izdelavo izdelkov, celo poudarjamo unikatnost izdelkov in posebne dodelave, ki izdelek naredijo drugačen od vseh ostalih na trgu. V podjetju imamo mnogo izkušenj in podporo tudi tujih oblikovalcev. Veliko sode- lujemo z našim oblikovalskim studiem v Parizu in Barceloni.

Seveda pa je potrebno vedeti, da ni celoten se- gment kupcev, ki bi lahko imeli tako embalažo, pripravljen plačati višjo ceno na račun indivi- dualne izvedbe embalaže. Prav tako ni vsak izdelek primeren za tako embalažo. Zagotovo pa unikatna embalaža izdelku omogoči višjo ceno, boljšo prepoznavnost na trgu in večjo možnost za začetno prepoznavnost izdelka, blagovne znamke ali podjetja. Želimo si, da bi kupci z večjo preudarnostjo pogledali izdelek in mu tako določili dolgoročnejšo vrednost. Tudi s tem, da bi ocenili njegovo embalažo.

koliko vaša proizvodnja vpliva na okolje?

Naša proizvodnja spada med predelovalne de- javnosti, zato je njen vpliv na okolje minimalen.

Seveda zagotavljamo vse pogoje, da naše okolje varujemo in spoštujemo. Naša proizvodnja je na občutljivih kraških tleh, zato se zavedamo odgovornosti do okolja, v katerem smo.

Do sedaj smo poskrbeli za to, da uporabljamo okolju prijazne sestavine, barve in lepila, po- skrbljeno je tudi za to, da ne prihajajo v naravno okolje. V letošnjem letu imamo predvideno investicijo v čistilno napravo, s tem bi se na- mreč izognili prečrpavanju odpadnih vod na odlagališče.

Karton je zagotovo ena od bolj ekoloških su- rovin, se pa ljudje premalo zavedajo, da papir- niška industrija ni zgolj porabnik lesa, pač pa velik skrbnik za gozdove in prirastke v njih.

Prizadevamo si pridobiti tudi certifikate, ki bodo ustrezni našemu ravnanju z okoljem in bodo samo še dodaten dokaz za to, da nam za naše okolje ni vseeno. 

P o lo ža j P a n o g e

februar 2013 foto: arhiv podjetja

p olo na d ole ne c

EM b ALA žA 10 76

Cilj ni postavljen nizko. Jamnik, grafično embalažno podjetje, želi postati največji proizvajalec zahtevnih vrst kaširane embalaže v sloveniji. sprejeta politika vodenja je usmerjena k odličnosti, zato ni čudno, da so si pridobili vrsto certifikatov, med njimi tudi certifikat FsC-

CoC. dokaz, da so občutljivi za gozdove in da zagotavljajo sledljivost porabe embalaže od začetka do konca dobavne verige. a položaj v panogi jim ne gre na roke. najtežje je na domačem trgu, zato, pravi direktorica polona dolenec, se usmerjajo k novim kupcem, v izvoz. rezerv v poslovanju pa je vsak dan manj in država bi morala delo razbremeniti.

jože volfand

poLoŽaJ panoGe

država je preveč zaposlovala v javnem sektorju

kako ste poslovali v letu 2012 in kateri trgi so lani kazali stabilnost v povpraševanju ne glede na krizo?

V letu 2012 smo poslovali nekoliko pod načrto- vanimi rezultati, prodali smo tudi vrednostno manj kot v letu 2011, končnih rezultatov glede dobička pa še nimamo. Čeprav smo 15 odstot- kov lanskega prometa ustvarili z novo prido- bljenimi kupci, nismo uspeli pokriti manjka prodaje pri obstoječih kupcih. Na tujem trgu smo zabeležili rast prihodkov, na domačem pa precejšen upad. Glede na našo velikost ni smiselno dajati nekih posplošenih ocen glede stabilnosti bodisi panog bodisi držav, saj so posebnosti velike. Opažamo pa, da smo imeli rast pri kupcih, ki so vezani na širši evropski oz. svetovni trg, pri kupcih, ki pokrivajo spe- cifično nišo, kjer so zelo dobro pozicionirani, ter pri kupcih, ki so enostavno bolje prodajali zaradi novih poslov in trgov, ki so jih osvojili.

del stroke opozarja, da kupci izpostavljajo predvsem varnostno in funkcionalno funkcijo embalaže, manj jih zanimajo oblikovalske re- šitve in privlačnost. racionalizirajo materiale, pritiskajo na cene. kaj najbolj vpliva na proi- zvodnjo in poslovanje?

Glede na težke čase opažamo, da igra cena vse bolj pomembno vlogo, tudi pri marketin- ških poslih in kupcih, ki v preteklosti niso bili tako zelo cenovno občutljivi. Rezerve se iščejo povsod, znotraj in zunaj. Tako pridemo do kakovosti materiala, gramature in dodane vrednosti embalaže, ki se kaže v potisku ter različnih dodelav (zlatotisk, preganje, različni lak učinki, plastifikacija ipd.), ki si jih kupec lahko omisli. Naše kupce usmerjamo pri izbiri optimalne rešitve. Večina se jih zaveda, da em- balaža prodaja, zato dizajnu in dodelavi posve- čajo ustrezno pozornost. V hiši ugotavljamo, da se delež zahtevne embalaže povečuje, kar pomeni, da je prodajna ekipa odigrala svojo vlogo, saj smo uspeli skupaj s končnim kupcem na trg plasirati embalažo, ki je všečna, tren- dovska, opažena in je v pomoč pri prodaji. Po drugi strani opažamo tudi, da pri enostavni embalaži in velikih količinah praviloma nismo konkurenčni.

a prav konkurenčnost je za podjetja osnovni izziv. Slovenska embalažna podjetja ne vidijo več možnosti plasmaja na domačem trgu, v izvozu pa so premalo konkurenčna. v kakšnem položaju je vaše podjetje? kje vidite tržne priložnosti?

Izvoz stalno povečujemo, povečali smo ga tudi lani. Ciljni trgi so okoliške države ter Evropa širše. Panoge, ki jih obdelujemo, so zelo različ- ne. Praviloma so to podjetja, ki niso prevelika za nas. Glede na naklado ne znam povedati, kje je meja konkurenčnosti, saj se izdelki med seboj zelo razlikujejo, zloženka in kaširana embalaža sta dva povsem različna prodajna programa.

Petdeset tisoč enot kaširane embalaže je lahko že prevelika serija za nas, saj za to na trgu ob- stajajo podjetja, ki so ozko specializirana za ta segment in jim ne moremo konkurirati. Ista količina zloženk pa je majhna naklada in naša cena je lahko konkurenčna tudi pri stokrat večji enkratni nakladi.

toda nekateri vaši proizvodi sodijo med para- dne. v katerih panogah se kažejo možnosti za rast prodaje in stabilnost pri naročilih?

Naši paradni izdelki so kaširana embalaža, zlo- ženke, promocijska in darilna embalaža z višjo dodano vrednostjo. To pomeni, da smo pri tej embalaži s kupcem tesno sodelovali od samega razvoja v smislu izbire ustrezne konstrukcije, primernega materiala, tiska in dodelave. Gre za embalažo, ki ni zgolj potiskana v ofset tehniki,

Letos bomo investirali v

prilagoditev poslovanja

zahtevam prehrambene

industrije.

februar 2013

Prodajni program:

kaširana embalaža zloženke

promocijska embalaža darilna embalaža

Jamnik d.o.o. | Barletova cesta 4S | 1215 SI-Medvode | T: +386 (0)1 361 93 40 | E: info@jamnik.si | www.jamnik.si

Bogate izkušnje, moderna tehnologija, svetovanje in individualen pristop vam zagotavljajo optimalne rešitve za embalažo. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran in/ali se najavite na obisk.

Promocija

11 76 EM b ALA žA

ampak ima še dodelavo v smislu UV-lak učinka, parcialnega lakiranja, toplega tiska, preganja, uporabe irodin ali dišečega laka. Večkrat so- delujemo tudi s kupčevimi oblikovalci, saj na neustreznem oblikovanju tudi zahtevna in draga dodelava ne da ustreznega učinka, poleg tega je potrebno upoštevati stroškovni vidik, kar je v začetni fazi najlažje. V današnjem času je možnost za rast in stabilnost naročil v panogi prehrane, farmacije in prehranskih dodatkov ter pri kupcih, ki imajo geografsko razpršeno prodajo, neodvisno od panoge.

ena izmed večjih težav embalažne panoge v državi je dosežena nizka dodana vrednost. kje ste v primerjavi s konkurenco?

Po dodani vrednosti na zaposlenega, to je 48.582 evrov v letu 2011, smo med slovenskimi kartonažerji na vrhu, pri prodaji na zaposlene- ga pa pri vrhu.

koliko lahko vlagate v tehnološko opremo in kakšne so vaše proizvodne zmogljivosti?

načrtujete nova vlaganja?

Odkar sem prevzela vodenje podjetja, smo vsako leto za investicije namenili slabih 10 odstotkov prodaje, investirali smo v dodatno strojno opremo za dvig produktivnosti in optimizirali računalniški sistem, pridobili

smo dva certifikata, FSC-CoC in ISO 14001.

Zdaj prihaja v hišo nov izsekovalni stroj za izdelavo kaširane embalaže. Glede na obseg posla trenutna strojna oprema še zadošča, prvo ozko grlo bo tisk, s katerim delamo trenutno še v treh izmenah, občasno tudi preko viken- da. Pred nabavo drugega tiskarskega stroja imamo rezervo samo še v četrti izmeni. Letos bomo investirali tudi v prilagoditev poslovanja zahtevam prehrambene industrije, saj je pri tujih kupcih pridobitev enega od certifikatov za prehrambeno industrijo pogoj za začetek oz. razširitev poslovanja.

menedžerji po vrsti poudarjajo, da so nujni racionalizacija poslovanja, zmanjševanje stroškov, manjši obseg zaposlovanja. kje so še rezerve?

Rezerv je vedno manj, dokler so še, je dobro.

Racionalizacija poslovanja nič ne pomaga, če ni ustreznega obsega prodaje. Nobenega pa- metnega dodatnega nasveta glede rezerv žal nimam, stvar je zelo preprosta. Podjetje mora biti organizirano tako, da lahko prodaja in pri tem ustvarja ustrezen dobiček, če tega ni, je nekaj narobe.

če se primerjate s podobnimi podjetji na tujem, kaj pogrešate v domačem poslovnem okolju

in kaj vam najbolj zmanjšuje konkurenčnost?

Pri raznih postopkih in povezavah, ki jih imamo z javnim sektorjem, še vedno naleti- mo na ljudi, ki ne razumejo, da so tam zaradi nas, da nam pomagajo in da se hitro obrnejo, saj čas teče. Nekateri se obnašajo popolnoma neprofesionalno in nam neposredno povedo, naj ne težimo, zadevo bodo obravnavali, ko bo prišla na vrsto. Verjamem, da takih primerov v tujini ni, tudi pri nas se zmanjšujejo, vendar so.

Slovenski delavec je po eni strani drag, po drugi pa pri isti bruto plači dobi precej manj kot nekdo, ki dela npr. v Avstriji ali Nemčiji.

Slovenska država je pretirano zaposlovala v javnem sektorju, predvsem v raznoraznih agencijah, komisijah, odborih, imamo tudi enormno število občin. Slovensko gospodar- stvo tega enostavno ne more več pokrivati, delo bi bilo potrebno razbremeniti.

kakšni so proizvodni in finančni načrti za leto 2013? novosti?

Dvig produktivnosti za desetino, povečanje prodaje za dobrih šest odstotkov, ohranitev deleža dobička, povečanje deleža izvoza.

Pridobitev certifikata za delo s prehrambeno industrijo. 

S pl et n a p r o d a ja i n em b a la ža

februar 2013 foto: www.shutterstock.com

EM b ALA žA 12 76

prodaja na spletu skokovito raste. dandanes skorajda ni izdelka, ki se ga ne bi dalo kupiti oziroma prodati preko spleta. Tržniki in prodajalci morajo zato razmišljati o strategijah internetne embalaže, saj spletna prodaja predstavlja poseben distribucijski kanal, ki za promocijo blagovnih znamk zahteva drugačne rešitve.

Kako pomembna je embalaža izdelkov, ki se prodajajo preko spleta? Je z nadaljnjo rastjo spletnega nakupovanja vloga embalaže postavljena pod vprašaj?

lucija Gornjak

spLeTna prodaJa in emBaLaŽa

tržniki ne morejo

prezreti spletnih kupcev

N

edavna raziskava (Lacroix Packaging in an online world, 2011) kanadskega podjetja Shikatani, ki je eno izmed vodilnih na področju razvoja blagovnih znamk in dizajna, je poka- zala, da embalaža ostaja pomemben element v procesu spletnega nakupa. Študija podrobneje preučuje vedenje potrošnikov pri spletnem na- kupovanju in razkriva njihove poglede na vlogo embalaže pred, med in po spletnem nakupu.

Vloga embalaže pred in med nakupom

V

ečina vprašanih (65 %) verjame, da je glav- ni namen embalaže zaščita izdelka med transportom, kupci pa se še vedno zanašajo na embalažo, da bi bila izbira izdelka najboljša:

60 % anketiranim namreč embalaža pomaga ugotoviti, kaj kupujejo, medtem ko embala- žne grafike služijo kot prepoznavni znak med

»offline« in »online« svetom. Pri vprašanju, kakšno vlogo ima embalažna grafika ali vrsta embalaže kot del izbirnega postopka pri sple- tnem nakupu, so anketiranci poudarili pred- vsem pomembnost embalaže pri zaščiti izdelka med transportom ter preglednost navodil za uporabo izdelka, lastnosti (funkcij) izdelka kakor tudi pogojev nakupa in možnosti (za) vrnitve izdelka. Ključni dejavnik spletne naku- povalne izkušnje je tudi ta, da je bil proizvod, ki so ga kupci prejeli na dom, pravi in v ustreznem

stanju oziroma popolnoma v skladu s tistim, kar so naročili preko spleta.

P

ri vprašanju, koliko pomembno je, da po- trošnik pred nakupom izdelka vidi njegovo dejansko embalažo (ime blagovne znamke, grafične elemente, format), so bile med različ- nimi kategorijami izdelkov najvišje ocenjene video igre, računalniška strojna in programska oprema, izdelki za nego otrok, igrače, živila in farmacevtski izdelki. Kategorije, pri katerih je embalaža ocenjena kot manj pomembna, so al- koholne pijače, športna oprema in pripomočki, bančne storitve in strojna oprema oz. orodja.

A

nketiranci pri spletnem nakupu iščejo najhitrejše in najprimernejše načine pri- dobivanja informacij ter enostavnejše prikaze embalaže (fotografijo embalaže v osnovnem pogledu z možnostjo povečave, »close-up« pri- kazi izdelka in njegovih značilnosti idr.). Lahko bi rekli, da gredo kupci skozi podoben posto- pek izbire izdelkov kot pri klasičnem nakupu v trgovini: najprej določijo kategorijo izdelka, nato pregledajo obseg ponudbe ter na podlagi več kriterijev selekcionirajo izdelke, nazadnje pa pridobijo še nekatere dodatne informacije (cene proizvodov, popusti, navodila, pogoji idr.). Eden ključnih dejavnikov je tako čas, ki

prodajni vidik embalaže je pri

prodaji preko spleta potisnjen

v ozadje.

februar 2013

13 76 EM b ALA žA

ga obiskovalec prodajne spletne strani nameni pregledovanju številnih izdelkov in celotnemu procesu nakupa – raziskava je pokazala, da več kot 53 % anketirancev za postopek spletnega nakupa porabi manj kot 10 minut, kar kaže na to, da zelo kratek čas, ki ga namenijo pregle- dovanju izdelkov, krepi potrebo po učinkoviti, izpostavljeni vizualni predstavitvi embalaže, ki se pri izbiri določenih kategorij izdelkov kaže kot pomembna. Spletne strani morajo omogočati enostavno iskanje izdelkov po ka- tegorijah, pri čemer njihova vizualna podpora, zlasti prikazi embalaže, kupcu predstavljajo

»primarno navigacijo«, medtem ko so podporne informacije (cene, popusti, kuponi, lastnosti izdelkov) šele druga faza procesa nakupne odločitve.

po opravljenem nakupu je

embalaža manj pomembna

Č

eprav vprašanim embalaža predstavlja pomemben element pred in med spletnim

nakupom, je njena vloga v ponakupni fazi občutno manjša. Raziskava namreč kaže, da v večini primerov, zlasti pri izdelkih s področja glasbe in programske opreme, embalaža po opravljenem nakupu ni več imela odločilne vloge. Anketiranci so navedli tudi, da imajo sicer visoko zaupanje v ugled podjetij, ki svoje izdelke ponujajo na spletu, da pa je bolj kot sama embalaža pomembna varna dostava izdelka oziroma dobava ustreznega (pravega izdelka). Embalaža tudi ni imela močne vloge pri kupcih z nizkimi zahtevami glede blagovnih znamk ter tistih, ki so nek izdelek kupili že večkrat. Pomembnost embalaže se je povečala le v primerih, ko potrošnik izdelek kupi kot da- rilo, zato morajo prodajalci razmisliti o razvoju edinstvene embalaže zlasti pri tistih kategori- jah izdelkov, ki se pogosteje kupujejo oziroma naročajo z namenom podaritve. Anketiranci so prepoznali embalažo kot pomembno tudi pri dojemanju kakovosti proizvoda (52 %), kakovo- sti proizvajalca (40 %) in kakovosti organizacije oziroma trgovca (37 %).

A

nketiranci so sicer pri oceni pomembnosti dostavne embalaže v največji meri poudar- jali njene funkcionalne prednosti – pri svoji spletni izkušnji so kot zelo pomembne elemen- te ocenili enostavnost odpiranja zaboja (34 %),

da je embalaža iz recikliranih materialov (24

%) ter da jo lahko kasneje ponovno uporabijo za shranjevanje (18 %).

P

o zaključenem »online« nakupu se vloga embalaže torej bistveno spremeni, saj je njen glavni namen varovati izdelek med tran- sportom. Ponakupna faza spletne izkušnje kliče zlasti po oblikovanju konsistentne izkušnje z blagovno znamko in hkrati organizacijam po- nuja priložnost, da to funkcionalno potrebo pretvorijo v lastno, edinstveno izkušnjo, ki na drugi strani ustvari tudi konsistentnost s ponudnikom spletne storitve ali izdelkom oziroma blagovno znamko. Tržniki so za zdaj še lahko pomirjeni, saj se kupci zanašajo na embalažo z namenom, da bo pred in med pro- cesom spletnega nakupa izbira izdelka prava.

Sposobnost predvidevanja vnaprej določenih odnosov z blagovno znamko oz. embalažo, ki jo kupec pozna preko klasičnih prodajnih kana- lov, tako ostaja pomemben dejavnik v postopku izbire izdelka na spletu.

e-nakupovanje v sloveniji

T

ako v Sloveniji kot drugod po svetu šte- vilo spletnih kupcev in raznolikost po- nudbe na spletu stalno rasteta. Po podatkih Evropskega združenja interaktivnega ogla- ševanja (European Interactive Advertising Association – EIAA) kar 80 % evropskih upo- rabnikov interneta kupuje prek spleta. Od leta 2004 se je tudi v Sloveniji zgodil pomemben premik v e-nakupovanju: po oceni raziskave RIS (Raba interneta v Sloveniji, 2009) je delež aktivnih uporabnikov interneta, ki so opra- vili nakup preko interneta, leta 2008 znašal 38 % in se je glede na leto 2004 povečal za dobrih 80 %. Pomemben je tudi podatek, da je v letu 2008 kar 62 % spletnih kupcev celotno vrednost nakupov preko interneta opravilo v slovenskih spletnih trgovinah, pri čemer so najpogosteje obiskane slovenske spletne trgo- vine Mimovrste, Bolha, Neckermann, Bigbang, Merkur, EnaA in Mercator. Dva vodilna sloven- ska ponudnika rešitev in storitev na področju prodaje preko spleta, Mimovrste, d. o. o., in EnaA.com, sta pojasnila, kako pomembna je (promocijska) embalaža spletnih izdelkov in kakšna je oz. naj bi bila v primerjavi z emba- lažo izdelkov v klasični prodaji glede na to, da kupec preko spleta ne prihaja v fizični stik z izdelkom. »V spletni trgovini mimovrste=) ima kupec na voljo zelo podroben opis izdelka skupaj z njegovimi tehničnimi lastnostmi ter kakovostnimi fotografijami, medtem ko se z originalno embalažo izdelka kupec sreča šele, ko izdelek tudi fizično prejme. Za spletno trgo- vino je po naših izkušnjah nadvse pomembna naša lastna embalaža, v katero dodatno zapaki- ramo že originalno zapakiran izdelek. Paket oz.

škatla mimovrste=) je med našimi kupci zelo

0 10 20 30 40 50 60 70

Imam možnost vpogleda v dejanske embalažne elemente Značilnosti izdelka in navodila je preprosto najti Prepoznam izdelek, ki sem ga videl v trgovini Vem, kaj kupujem

26,7 % 26,7 %

40,8 % 40,8 % 36,1 % 36,1 %

60,0 % 60,0 % 45,3 %

45,3 % 22,8 %

22,8 % 32,0 % 32,0 % 20,7 %

20,7 %

64,9 % 19,6 %

19,6 % Razumem uporabnost izdelka in navodila

Izdelek si lahko predstavljam kot darilo Pomaga mi izbrati ustrezno opcijo Krepi blagovno znamko izdelkov Ščiti izdelek med transportom Omogoča 3D-ogled izdelka

0 10 20 30 40 50 60 70 80

14,6 % 16,6 % 16,1 % 18,2 % 24,1 % 33,6 %

23,6 % 24,5 %

30,3 % 37,2 %

39,1 %

45,1 % Tiskane grafike, ki dajejo »premium« videz

Embalaža je enostavna, brez navedbe imena trgovca ali blagovne znamke Embalaža vključuje ime trgovca ali blagovne znamke Embalaža se lahko ponovno uporablja za shranjevanje Embalaža je narejena iz recikliranega materiala Embalaža se enostavno odpre Zelo pomembno Pomembno

Slika 1: Kakšno vlogo ima embalažna grafika ali vrsta embalaže kot del izbirnega postopka pri spletnem nakupu? Vir: Shikatani Lacroix, 2011.

Slika 2: Kako pomemben je dizajn dostavne embalaže glede na celotno spletno nakupo- valno izkušnjo? Vir: Shikatani Lacroix, 2011. Packaging in an online world study.

februar 2013 foto: arhiv podjetja

d ar ko B ut ina

foto: arhiv podjetja

a ljo ša d om ija n

foto: arhiv podjetja

dr . a ndr ej L is ec

EM b ALA žA 14 76

prepoznavna in je eden ključnih promocijskih elementov našega podjetja. Izdelki za prodajo preko spleta so sicer embalirani povsem enako kot izdelki, ki se prodajajo na klasičnih prodaj- nih mestih. Embalažo izdelka predpiše proizva- jalec, ki na zunanji strani izdelka vidno označi, ali je embalaža »ready for shipping« ali ne.

Takšne embalaže imajo npr. televizorji, preno- sni računalniki, namizni računalniki, monitorji ipd. Izdelke, ki imajo na embalaži to oznako, stranki pošljemo brez dodatne zaščite, medtem ko izdelke, ki nimajo te oznake, pošljemo v naši škatli in jih na ta način še dodatno zaščitimo.

Kot dodatno zaščito največkrat uporabljamo ekološki papir, po potrebi dodamo tudi doda- tne zaščitne profile iz pene. Pri izboru škatel mimovrste=) smo zelo pozorni zlasti na kako- vost izdelave (predvsem ob robovih), na njihovo nosilnost, obstojnost itd. Škatla namreč potuje preko različnih transportnih sredstev, včasih mora premagati tudi mehanske ovire na traku v sortirnici, zato je kakovost izdelave ključna za to, da izdelki varni in nepoškodovani prispejo do stranke,« je povedal Darko Butina, direktor Mimovrste, d. o. o. Tudi direktor EnaA.com, Aljoša Domijan, poudarja, da izdelki, ki se pro- dajajo preko spleta, nimajo za to posebej prila- gojene embalaže in da je že sicer večina izdelkov ustrezno embaliranih za transport: »Kupec pri nakupu preko spleta embalaže praktično ne vidi, zato je vsa pozornost namenjena predstavitvi iz- delka. Tudi v primeru, da je izdelek predstavljen z več fotografijami, težko zasledimo fotografije

izdelkov v embalaži (izjema so popularni filmčki in predstavitve, kjer uporabniki korak za kora- kom odpirajo embalažo in se izdelek predstavlja na ta način). Tudi če kupci kupujejo v klasičnih trgovinah, je izdelke potrebno od proizvajalca preko različnih skladišč pripeljati do trgovca, zato so danes že skoraj vsi izdelki ustrezno embalirani za transport. Embalaže spletnih izdelkov tako ni treba posebej prilagajati za dostavo kupcem, res pa je, da bi lahko bila ta embalaža preprostejša, s skromnejšim dizaj- nom in predvsem bolj ekološka. Vse večji obseg nakupov preko spleta namreč povečuje tudi porabo embalaže, ki danes predstavlja že 41 % svetovne porabe vsega papirja. Mogoče bi bilo prav, da tudi zmanjševanje porabe papirja tako kot upravljanje z izpusti toplogrednih plinov sprejmemo kot eno izmed mednarodnih meril za ocenjevanje solidnosti izdelkov in storitev.

prodajni vidik embalaže je

potisnjen v ozadje

I

zr. prof. dr. Andrej Lisec s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je pojasnil, da »je poleg prodajne funkcije embalaže zelo pomembna tudi varnostna. Tatovom otežuje delo s težjim odpiranjem ali pa je narejena tako, da je namenoma veliko večja kot izdelek, ki ga zato tatovi težko skrijejo, npr. pod svoje oblačilo. Obe funkciji sta tudi tisti, ki pri prodaji izdelkov preko spleta odpadeta, saj si kot kupci lahko na spletnih straneh ogledamo izdelke na fotografijah in tako ni potrebno, da je embalaža prosojna in lepa, temveč lahko bolj zasleduje druge funkcije. Ravno tako ni nevarnosti fizične kraje, zato tudi varovalna funkcija ni več po- trebna v tolikšni meri. Zaradi teh sprememb so nekateri spletni trgovci – med njimi je pionirsko delo opravil Amazon – pričeli razmišljati o t. i.

»frustration-free packaging«, tj. o embalaži, ki je enostavna za odpiranje, zavzema manj pro- stora v skladiščih, je cenejša in lahko tudi eko- loško sprejemljivejša. Zaradi navedenega lahko sklepamo, da je prodajni vidik embalaže pri prodaji preko spleta potisnjen v ozadje in ni več tako pomemben. Embalaža preko spleta torej zasleduje predvsem funkcijo varovanja blaga z vidika, da blago, ki ga vidimo preko spleta, pride s pomočjo prenosa tudi do kupca. Ta embalaža je enostavna, cenejša, skromnejšega dizajna, brez prosojnih materialov in praviloma okolju prijaznejša. Pomembna pa je tudi njena trdnost, saj bi lahko z neustrezno embalažo pri samem prenosu ali usmerjanju pošiljk prišlo do poškodb embalaže ali izdelka. Dostavne službe v zadnjem času uporabljajo tudi sledljivost izdelkov, saj se s tem preprečuje odtujitev blaga.« Dr. Andrej Lisec je pri tem izpostavil problem, da »velik del prodaje še vedno poteka tudi preko fizičnih trgovin, zaradi česar morajo proizvajalci, ki se odločajo za posebno pakiranje za prodajo preko

spleta, proizvajati izdelke z obema različicama embalaže. To pa predstavlja dodatne omejitve in stroške ter zmanjšuje njihovo fleksibilnost in

posledično negativno vpliva na konkurenčnost.

Hkrati je tudi glavni razlog, ki preprečuje večjo razširitev tovrstne embalaže. Konec koncev se tudi obstoječi stroji za pakiranje še niso amor- tizirali, proizvodnja posebne enostavnejše em- balaže pa je po obsegu tudi manjša in zato ne doseže tako hitro ekonomije obsega (stroški na enoto so zato višji). Embalaža spletnih izdelkov je načeloma prav tako prilagojena konkretnim izdelkom, vendar pa hkrati v večji meri lahko upošteva druge dejavnike optimalnega poslova- nja, predvsem skladiščnega in manipulativnega, zaradi česar je v določenih primerih lahko poe- notena in standardizirana ter zato fleksibilna v smislu, da se lahko vanjo zložijo različni izdelki.

Izdelki kot taki pa so večinoma pakirani v svoje specifične, njim prilagojene embalaže.«

potrebni sta obe različici embalaže

V

loga embalaže je v svetu interneta še vedno pomembna in pomembna bo, dokler bo ta distribucijski kanal pridobival vse večji odsto- tek kupcev. Tržniki bodo morali učinkovito spremljati potrebe in vedenje spletnih kupcev, zlasti njihovo zanašanje na blagovno znamko kot del svojih pred, med in ponakupnih od- ločitev. Poleg tega mora podjetje za uspešno prodajo izdelkov preko spleta upoštevati, da bo obiskovalec spletne strani pridobil o izdelku vse tiste pomembne informacije, ki bi jih sicer našel na embalaži izdelka v klasični prodaji.

Vselej pa je potrebno upoštevati tudi dejavnike otipa, saj mnogi kupci še vedno želijo izdelek pred nakupom pogledati, otipati in se prepri- čati o kakovosti uporabljenih materialov ter ga tudi preizkusiti, kar je značilno zlasti za teh- nične izdelke, pohištvo, oblačila ipd. Prodajalci morajo zato mnogo izdelkov ponuditi tudi v klasični maloprodaji ali drugih razstavnih oblikah, ki kupcem omogočajo, da jih vidijo in otipajo, preden se vrnejo na internet in opravijo nakup. 

viri:

Kozic, T., Prevodnik, K., Vehovar, V., in Kogovšek, L., 2009.

E-nakupovanje 2009, RIS poročila.

Shikatani Lacroix, 2011. Packaging in an online world study. Dostopno na spletnem naslovu http://www.slde- signlounge.com.

www.eiabeurope.eu

embalaža spletnih izdelkov je

lahko preprostejša, cenejša,

s skromnejšim dizajnom in

predvsem bolj ekološka.