34
Sp eci alizir ana r ev ija za e m ba laž o in o ko lje / Spec ia lis t m agazi ne f or pa ck ag in g a nd e nv iro nm en t
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
Spremembe v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
Najprej ena, nato še tri bioplinarne
Kako hitreje do evropskih ciljev pri ravnanju z odpadki?
Changes in the Regulations on Packaging and Waste Packaging Treatment
First One, then Three More Biogas Plants Later Spremembe v Uredbi o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo
Najprej ena, nato še tri bioplinarne
Kako hitreje do evropskih ciljev pri ravnanju z odpadki?
Changes in the Regulations on Packaging and Waste Packaging Treatment
First One, then Three More Biogas Plants Later
ocija
Uvodnik 3 EO-34-julij-July-07
Uvodnik Editorial Ambiciozni cilji, izvedba šepa
Okoljski kazalci malodane na vseh področjih bijejo plat zvona. EU zanje ni gluha. Nikakor, postavlja si celo zelo ambiciozne cilje. Žal cilji niso dovolj, potrebna je izvedba. Tu pa ne gre gladko. Kako tudi ne, saj je vse, res vse povezano z denarjem. Ko pa gre za denar, so interesi zelo hitro konfliktni.
Tudi v Sloveniji je tako. Okoljski kazalci, ki jih je letos pomladi objavila Agencija RS za okolje, odstirajo sliko, kako daleč vsaksebi so cilji in dejansko stanje. V tej številki odpiramo nekaj vprašanj, zakaj je temu tako. Zakaj se več kot 80 % odpadkov še vedno neobdelanih odlaga na odlagališča? Zakaj ne zaživi predelava? Ali se v sistemu ravnanja z odpadno embalažo obve- znosti in denar delijo po napačnem ključu? Je čas za sistemsko spremembo, ne samo za koz- metične popravke?
Dotaknili smo se tudi obnovljivih virov energije in konkretne možnosti, da bi njihova proizvo- dnja in uporaba v Sloveniji dosegli višji odsto- tek. Tudi tu je ključna prepreka denar, a ne le to. Eden izmed razpravljavcev na okrogli mizi namreč trdi, da nam predvsem manjka pameti na ključnih mestih.
No, še nekaj besed o embalaži, ki še ni odpa- dek. Kar precej novosti smo zabeležili, kako se podjetja trudijo, da bi svoje izdelke bolj pribli- žala kupcu. Tudi tako, da je embalaža lažja, da je iz bio razgradljivega materiala. Pa smo spet pri okolju. Vsako razvojno vprašanje mora biti povezano z okoljem. Kdor to dovolj dobro in dovolj zgodaj razume, bo to dejstvo obrnil v po- slovno priložnost.
Prijazno poletje želim!
Jože Volfand, Glavni urednik
Ambitious Goals
with Shabby Implementation
Environmental indicators are raising concern in almost all areas, but the EU is not oblivious to them. By no means. Rather, it is setting itself highly ambitious goals. Unfortunately, just setting these goals is not enough, their implementation is also required. But this is where things turn sour.
Of course they do, for everything and anything is connected with money. And when it comes to money, interests can quickly become conflicting.
This also holds true for Slovenia. The environ- mental indicators published this spring by the Environmental Agency of the Republic of Slove- nia are revealing a telling picture of the difference between the goals and the actual state-of-affairs.
In this issue, we are raising certain questions as to why things are as they are. Why is it that more than 80% of waste is still deposited untreated into dumping grounds? Why does the processing of waste not develop? Are the obligations and mon- ey in the system for the management of packaging waste being allocated according to the wrong key?
Has the time come for systemic changes rather than just cosmetic alterations?
We have also touched upon the subject of renew- able energy sources and the concrete possibilities of their production and use in Slovenia to attain a higher percentage. Again, the key obstacle is money, but it is not the only one. One of the par- ticipants in the round table asserts that primarily we are missing sound judgment in key areas.
Well, let us also devote a few words to packag- ing that has not yet become waste. We have noted quite a few novelties in how companies are striv- ing to present their products to the buyers. They also do so by making the packaging lighter and using biodegradable materials. And thus we have come full circle, returning to the issue of the envi- ronment. Each question of development must be associated with the environment. The ones who come to understand this well enough and fast enough will be able to transform this fact into a business opportunity.
I wish you a caring summer!
Jože Volfand, Editor-in-Chief
EO-34-junij-June-07 4 Novosti
34
Embalaža - okolje / Specializirana revija za embalažo in okolje, št. VII/34, junij 2007Packaging - Environment / Specialist magazine for packaging and environment, Issue VII/34, June 2007
Vsebina / Contents 10 Moderni trendi pakiranja živil
13 Mesni industriji kaže dobro
14 Pristop »celovite« varnosti
17 V sinergiji s Cetisom za višjo dodano vrednost
18 Spremembe v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo Changes in the Regulations on Packaging and Waste Packaging Treatment
20 Odpadki kot tržne dobrine Waste as Marketing Goods
22 Najprej ena, nato še tri bioplinarne
First One, then Three More Biogas Plants Later
26 Kako hitreje do evropskih ciljev pri ravnanju z odpadki?
32 Kako visoko lahko Slovenija seže pri reciklaži in predelavi?
35 Vračljiva embalaža – koliko je je?
36 Ekošola kot način življenja
39 Ekonomski vidik investicij v obnovljive vire energije - kje je ekonomičnost?
42 Evropska politika na področju logistike
Impresum Embalaža - okolje, specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment - izdala in založila / published and issued by:
fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail:
info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Celje, junij / June 2007 Revija je brezplačna.
EO-34-junij-June-07 Novosti 5
Krki nagrada Cropak 2007
Krka je za oblikovanje nove dermokozmetične linije Vitaskin Pharma Age Formula osvojila nagrado Cropak 2007 za najboljšo embalažo izdelka tujega proizvajalca na hrvaškem tržišču. Idejna zasnova embalažnega koncepta Vitaskin Pharma je nastala v tesnem sodelovanju z zunanjo kreativno agencijo na podlagi predhodne tržne raziskave, ki je pokazala želene smeri in pozicijo nove blagovne znamke.
Nagrado Cropak 2007 za industrijsko oblikovanje in embalažo na Hrvaškem je podelil Institut za embalažo in tiskarstvo skupaj s strokovnima publikacijama Ambalaža in CroPrint. Na natečaju je sodelovalo 49 posameznih izdelkov in 31 serij izdelkov, skupno pa več kot 200 izdelkov v devetih kategorijah.
Nagrajena embalaža dermokozmetične linije Vitaskin Pharma Age Formula je sestavljena iz treh zunanjih in treh notranjih embalaž. Blagovna znamka Vitaskin Pharma odraža dvojnost, medicinskost in kozmetičnost. Ravnotežje je doseženo s čistimi linijami, prevladujočo belo barvo, omejenim številom ostalih barv, tipografijo ter srebrnimi pasicami. Nosilni element na zunanji embalaži je Krkin pečat.
Potrjena reciklabilnost
Biorazgradljive plastične filme, ki se reciklirajo, razvilo pa jih je podjetje Sleever International, so po dveletnih raziskavah ratificirala štiri vodilna podjetija s področja zbiranja in recikliranja odpadkov. To so britanski Cleanaway, nemški Unisort, švedski Returpack in avstralski Visy. Teste so v omenjenih štirih državah izvajali na standardnih plastenkah za pasterizirane in druge pijače v postopkih recikliranja. Raziskave so pokazale, da zahvaljujoč nižji gostoti kot 1 (v primerjavi s povprečno gostoto za PET 1,3) PETsleeve s plastenke pade avtomatično in v celoti s silo gravitacije in zato je možno 100 % reciklirati PET za proizvodnjo novih plastenk identične kakovosti. PETsleeve je danes edina dekorativna rešitev za PET na svetu, katere reciklabilnost je ratificirana.
Žvečenje po novem
Blagovne znamke žvečilnih gumijev Schweppes, francoski Hollywood, španski Trident in severnoevropski Stimorol so predstavile inovativno novo okroglo embalažo, ki vsebuje 70 kosov žvečilnega gumija, v dosedanjih embalažah pa jih je bilo le 10 ali 20. S to novo embalažo so želeli razviti nov vzorec uporabe žvečilnih gumijev. Menijo, da potrošniki ne bodo embalaže z žvečilnimi gumiji nosili več s seboj, ampak jih bodo puščali na določenih mestih, kot so dom, pisarna, avto ipd., in jih uživali kot del dnevne rutine.
S tem novim produktom omenjene blagovne znamke želijo izkoristiti hitro rastoč trg žvečilnih gumijev, ki je samo v prvih osmih mesecih leta 2006 beležil 16 % rast.
EO-34-junij-June-07 Novosti
6
Smehci pomagajo reciklirati
Podjetje Morrisons je izdelalo novo shemo etiket za embalažo svoje blagovne znamke.
Imenuje jo Recyclopedia, saj želi povečati zavedanje, kaj se lahko reciklira in kje.
Ta shema je bila zelo dobro sprejeta s strani nacionalne (britanske) kampanje za recikliranje, ki so jo predstavili v okviru posebnega tedna, namenjenega recikliranju.
Vodnik Recyclopedia predstavlja tri enostavne simbole za pakiranje:
• velik nasmeh: 100 % reciklabilnost oziroma domače kompostiranje
• nasmeh: delna reciklabilnost
• resen obraz: ni reciklabilno, vendar se za to trudimo
Vsak simbol ima svoj mehurček, v katerem so informacije, kaj se lahko reciklira in kje.
Primer, kjer so uporabili smejoč simbol, je bila embalaža iz kartona. Na njej so napisali: Če bi se vsaka taka embalaža, ki jo potrošniki kupijo v enem letu, reciklirala, bi bilo več kot 6 ton embalaže manj na odlagališčih.
Pri injekcijah dve funkciji hkrati
Podjetje Gerresheimer je razvilo inovativen zapiralni sistem za napolnjene brizgalke, ki se prodajajo skupaj z nameščenimi iglami. Ta inovativen produkt ima več prednosti za uporabnike, kar je pokazala raziskava med 110 zdravniki, medicinskimi sestrami in pacienti. Novi proizvod, imenujejo ga TELC (Tamper Evident Luerlock Closure), je sestavljen iz dveh elastomernih plastik in v primerjavi z dosedaj znanimi omogoča dve funkciji v enem: deluje kot zapiralo in za
KRATKO, ZANIMIVO
Okoljski ministri EU o odpadkih
Okoljske ministre EU, med njimi slovenskega mi- nistra za okolje in prostor Janeza Po- dobnika, je 28. ju- nija na zasedanju v Luksembourgu precej zaposloval predlog direktive o odpadkih.
Janez Podobnik je povedal, da je »Slovenija na tem področju v dobri kondiciji« in da bo morala spremeni- ti zgolj en pravilnik o ravnanju z odpadki.
Veliko govora je bilo sicer o izvozu in uvozu odpadkov med članicami povezave, pred- vsem nekatere manjše članice pa se bojijo odpadkov iz bogatejših članic.
Odpadki so blago, s katerim se trguje
Odpadke je treba obravnavati kot blago, s katerim se trguje, naj bi po pojasnilih diplo- matskih virov odločilo Sodišče Evropskih skupnosti. Posledica tega je morebitni izvoz odpadkov iz ene v drugo državo, pri čemer sta predvsem Češka in Slovaška izpostavili bojazen, da bi lahko prišlo do uvoza odpad- kov iz nekaterih bogatejših članic. Ministri so se zato načelno dogovorili, da imajo dr- žave možnost predpisa posebnih pogojev za uvoz odpadkov iz tujine.
Slovenija gradi sežigalnico trdnih odpadkov v Celju
V tem okviru so se ministri pogovarjali o sežigalnicah trdnih odpadkov, kjer bo v pri- hodnje pomembno vlogo odigrala »formula za energetsko učinkovitost«. Omenjeno je namreč povezano z visoko energetsko vre- dnostjo določenih odpadkov, kar bi lahko sežigalnice izkoriščale za pridobivanje ener- gije. Minister Janez Podobnik je svojim ko- legom povedal, da je Slovenija »že pričela z gradnjo prve sežigalnice trdnih odpadkov«, ki je locirana v Celju.
Direktiva o odpadkih predvideva petsto- penjsko hierarhijo ravnanja z odpadki: pre- prečevanje, ponovna uporaba, recikliranje, predelava in odstranjevanje odpadkov. Prav pri zadnjih dveh stopnjah pride do izraza nova vloga sežigalnic, pojasnjujejo viri.
Okolju prijazni avtomobili morda drugo leto
Ministri so sprejeli tudi sklep o omejitvah izpustov ogljikovega dioksida iz osebnih in lahkih tovornih vozil do leta 2012. Janez Po- dobnik je napovedal, da bo slovenska vlada poskušala že drugo leto spomladi pri naba- vi novih vozil upoštevati njihove izpuste.
»Letošnje leto nam je pri tem ušlo, a bomo zgodbo poskušali popraviti prihodnje leto,«
je povedal.
EO-34-junij-June-07 Novosti 7
Atraktivno in potrošnikom še prijaznejše
Tetra Pak je svojo novo embalažo Tetra Gemina predstavil na španskem trgu, in sicer kot embalažo za pomarančni sok.
Ta nova embalaža, tako trdijo španske trgovske verige, ima številne prednosti. Raziskava med potrošniki je pokazala, da ima embalaža atraktiven design, odlično funkcionalnost in omogoča izdelčno diferenciacijo. Embalažo Tetra Gemina je sicer Tetra Pak predstavil na sejmu Anuga Food Tec 2006 kot najnovejši pakirni sistem z aseptičnim kartonom, ki ga trži v Evropi in osrednji Aziji.
EGO v novih lončkih
Ljubljanske mlekarne so pet novih okusov probiotičnih jogurtov potrošnikom predstavile v novih 150-gramskih lončkih iz polistirena v kartonastem ovoju, kar omogoča uspešno recikliranje.
KRATKO, ZANIMIVO
Skladiščenje živega srebra
Ministri so imeli na dnevnem redu tudi di- rektivo o varnem skladiščenju živega srebra, saj naj bi EU do leta 2011 opustila njegov izvoz. »Tema ni aktualna za Slovenijo,« je ocenil Janez Podobnik, saj je država ru- dnik živega srebra v Idriji že zaprla. Se pa v Idriji pripravlja »informacijski center za živo srebro«, kjer bi spremljali vplive nek- danjih tovrstnih rudnikov na okolje, je po- jasnil minister. Pri tem projektu Slovenija sodeluje z Evropsko komisijo, obisk njenih predstavnikov v Idriji pa minister pričakuje septembra.
Bruselj predstavil načrte za okolju prijazen letalski promet
Evropski komisar za znanost in raziskave dr.
Janez Potočnik je junija na pariškem letal- skem šovu predstavil načrte za obsežen pro- jekt v okviru javno-zasebnega partnerstva za okolju prijaznejši letalski promet. Namen tehnološke pobude Čisto nebo je zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida letal za okoli 40 odstotkov, emisije dušikovega oksida do 60 odstotkov in hrup za 50 odstotkov.
EU prispeva tudi potrebne naložbe v tehnološki razvoj
»EU ne ostaja samo pri besedah, kako se bo soočila s podnebnimi spremembami, tem- več prispeva tudi potrebne naložbe v tehno- loški razvoj,« je ob predstavitvi načrtov po- vedal Janez Potočnik. Po njegovih besedah so študije Evropske komisije pokazale, da letalska industrija na leto prispeva štiri od- stotke izpustov toplogrednih plinov. Pobuda Čisto nebo bo združila zasebne in javne vire za razvoj čistejših in manj hrupnih letal, ko- risti pa bodo imela tudi področja znanosti, ki se ukvarjajo z materiali, računalniškimi simulacijami in energetiko, je dodal.
Namen pobude Čisto nebo je razviti napre- dne tehnologije za prihodnjo generacijo le- tal, ki bi tvorila inovativen in konkurenčen sistem zračnega prometa.
Obsežna prenova evropske flote do leta 2015
Tehnološki preboj naj bi bil nared do leta 2015, ko je predvidena obsežna prenova evropske letalske flote, zajemala pa bo tri glavne kategorije letal: letala, ki letijo na dol-
EO-34-junij-June-07 Novosti
8
ge proge, letala na regionalnih linijah, letala z rotorji ter motorje. EU bo za projekt prispe- vala 800 milijonov evrov iz sedmega okvir- nega programa za raziskave in razvoj, enak znesek pa bo prispevala tudi industrija.
Eurobarometer: Nujno ukrepanje EU glede segrevanja ozračja
V raziskavi Eurobarometer kar 88 odstot- kov vprašanih meni, da bi morala Evropska unija nujno ukrepati na področju globalne- ga segrevanja ozračja - 57 odstotkov jih je menilo, da je ukrepanje zelo nujno, 31 od- stotkov pa, da je to dokaj nujno. Evropejci tudi podpirajo cilj EU za znižanje izpustov toplogrednih plinov, še kaže spomladanski Eurobarometer.
Mnenje, da mora EU nujno ukrepati glede globalnega segrevanja ozračja, je najbolj prevladujoče v Grčiji in na Cipru (87 od- stotkov) ter na Švedskem (76 odstotkov), najmanj pa v Estoniji (35 odstotkov).
Državljani EU podpirajo tudi cilj unije, ki predvideva znižanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 20 odstotkov do leta 2020. Kar 89 odstotkov tistih, ki so sodelo- vali v raziskavi, se je strinjalo, da bi morala povezava nujno vzpostaviti politiko za do- sego tega cilja.
Geopedia, namenjena ozaveščanju
Geopedia je prvi tematski atlas v Sloveniji, ki uporabnikom omogoča dodajanje in ure- janje vsebin o naši državi. Geopedia je sku- pni projekt Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, in podjetja Cosylab, d.
d. ter je med drugim namenjen ozaveščanju javnosti o podnebnih spremembah in varo- vanju okolja.
Prvi interaktivni atlas Slovenije predstavlja v posnetke Slovenije iz zraka, karte in anali- ze o naravi ter okolju Slovenije, ter prikazuje vzroke in učinke problematiko podnebnih sprememb na lokalnem nivoju. Ko boste
Nagrajena bio razgradljiva plastika
Bio razgradljiva plastika Ecoflex in Ecovio, ki ju izdeluje podjetje BASF, je junija prejela nagrado iF (International Forum Design). Ta nagrada omogoča izdelovalcem, oblikovalcem in inženirjem, da predstavijo svoje ideje v štirih kategorijah: material in njegove aplikacije, izdelki, ideje in procesi.
Ecoflex in Ecovio po mnenju strokovne žirije nudita oblikovalcem številne možnosti. Uporabna sta kot embalažna materiala, nanju je možen potisk v osmih barvah in imata hkrati veliko mehansko moč. Ecovio, ki pomeni višjo razvojno stopnjo Ecoflexa, je prva plastika, ki jo proizvaja BASF in
V roke potrošnikov kakovostnejši izdelki
Vsako leto se zaradi slabe kakovosti pakiranja velika količina blaga uniči. Švedsko podjetje Billerut se je zato odločilo ustanoviti lasten razvojni center za raziskave s področja pakiranja, ki se bo še posebej specializiral na embalažo iz kartona. Po podatkih podjetja bo to prvi tovrstni center na svetu. Njegov cilj je, zagotoviti potrošnikom sadje in zelenjavo ter druge sveže izdelke z višjo kakovostjo.
Pakiranje je pogosto najšibkejši člen izvoza. V Evropi se vsako leto pokvari za približno 10 milijard evrov sadja in zelenjave, ker so pakirani v škatle, ki se med transportom poškodujejo. Pridelovalci se skušajo izogniti tem težavam z obiranjem ne dovolj zrelega sadja in zelenjave oziroma s pridelki, ki so trši in tako bolj odporni na razne vrste udarcev pri transportu. To pa pomeni, da na primer ljudje v Skandinaviji jejo manj kakovostno sadje in zelenjavo, saj ni zadosti dozorelo.
Billerut zato še posebej usmerja raziskave v transportno embalažo. Že pred uradnim odprtjem novega laboratorija v Stockholmu je podjetje izvajalo raziskave na področju transportne embalaže z močnejšimi vlakninami. Sedaj bodo te in podobne raziskave še pospešili in razvijali karseda optimalen design embalaže za ekstremne razmere pri transportu.
KRATKO,
ZANIMIVO
EO-34-junij-June-07 Novosti 9
Lepše in lažje
V želji, da bi zmanjšali težo embalaže in hkrati oblikovali nov izgled za tržno zanimivo blagovno znamko THOR, je podjetje RPC Containers izdelalo novo embalažo. Posebej pomembna lastnost te nove, lažje embalaže je njena obroba, ki nadomešča veliko večji »žleb« prvotnega designa.
S tem so privarčevali pri materialu in tudi znižali skupno težo embalaže. Hkrati nov izgled daje pridih modernosti.
Natoči si sam!
Maja je Pivovarna Laško lansirala na trg pivo Zlatorog v 5-litrskem sodčku z integrirano pipo. Gre za nepovratno embalažo, ki spominja na »mega« pločevinko. Integrirana pipa omogoča enostavno uporabo, po odprtju pa ostane pivo sveže kar tri dni.
S tem so se približali tistim potrošnikom laškega piva, ki so ljubitelji točenega piva in si ga sedaj lahko natočijo kar sami.
Nov rekord pri izdelovanju plastenk
Linija Combi, ki lahko pakira vse vrste pijač z različno hitrostjo, je sad 10-letnega razvojnega dela podjetja Sidel. Z njo so podrli dosedanji hitrostni rekord, saj lahko izdelajo tudi do 61.200 plastenk na uro. Linija Combi vključuje izdelovanje plastenk, polnjenje in zapiranje plastenk PET. S tem zadnjim proizvodom podjetje Sidel zadovoljuje povpraševanje izdelovalcev pijač po hitrih pakirnih linijah in rešitvah za plastenke manjše velikosti, zlasti za vodo.
Ta visoko učinkovita linija je z vidika proizvodnih stroškov zelo racionalna.
KRATKO, ZANIMIVO
podatke o taljenju Triglavskega ledenika, si- mulacijo morebitnega dviga morske gladine na slovenski obali, analize o stanju okolja v Sloveniji in še in še.
Geopedia je začela delovati na dan boja pro- ti podnebnim spremembam 15. maja.
Vstop v Geopedijo je omogočen na: http://
portal.geopedia.si/
Nevladne organizacije kritične do odločitve glede odpadkov
Nevladne organizacije za varovanje oko- lja so se kritično odzvale na zasedanje okoljskih ministrov EU, ki so se zavzeli za sežiganje odpadkov in tako po mnenju ne- vladnih organizacij zamudili priložnost za modernizacijo politike EU glede ravnanja z odpadki.
Organizacije European Enviromental Bu- reau, Friends of the Earth Europe in He- alth Care Without Harm so v sporočilu za javnost tako zasedanje označile za »resen korak nazaj« v evropski politiki ravnanja z odpadki.
Ministri so obravnavali direktivo o odpad- kih, ki predvideva petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki: preprečevanje, ponov- na uporaba, recikliranje, predelava in od- stranjevanje odpadkov. Pri zadnjih dveh stopnjah pride do izraza nova vloga seži- galnic, zaradi česar nevladne organizacije ministrom očitajo, da so sežiganju odpad- kov dali večji pomen in mu pripisali okolju prijaznejšo podobo.
Kritične so tudi do odločitve ministrov, da sežiganje opredelijo kot predelavo. Po njiho- vem mnenju, je ta odločitev »kratkovidna«
in ne odgovarja na strateški izziv ravnanja z odpadki v Evropi na srednji oz. dolgi rok.
Ob tem nevladne organizacije v današnjem sporočilu pozivajo Evropski parlament,
»naj v drugem branju oživi evropski pristop in vizijo direktive o odpadkih«.
Odslej samo Saubermacher Slovenija
Kot smo v reviji E&O že pisali, je avstrij- ska družba Saubermacher DAG v letu 2006 pripojila družbo Rumpold AG, prav tako iz Avstrije. Obe družbi, tako Saubermacher kot Rumpold, sta na področju ravnanja z nevarnimi in nenevarnimi odpadki imeli podjetja v Sloveniji, tako da je bilo priča- kovati skupni nastop na slovenskem trgu.
To se je zgodilo 2. julija, ko je družba Sa- ubermacher Slovenija prevzela vse pravice in obveznosti družb letnik Saubermacher in Eko-Les. Podjetje Saubermacher Slove- nija je tudi sicer med ključnimi okoljskimi igralci v Sloveniji, saj je med drugim lastnik ali delni lastnik Komunale v Murski So- boti, družb PUP – Saubermacher Velenje, Saubermacher Puconci, Čisto mesto Ptuj in Karbon iz Velenja. V upravi družbe Sau- bermacher Slovenija so Rudi Horvat, Mojca Letnik in Vilko Pešec.
10 Pakiranje živil EO-34-junij-June-07
Pakiranje živil ima odločilno vlogo v preskrbovalni verigi z hrano in predstavlja integralni del tako proizvodnega procesa kot logistike preskrbe z
živili. Pakiranje živil mora izpolnjevati številne naloge in izpolnjevati veliko zahtev in pogojev. Pakirana živila naj bi omogočila lažjo preskrbo.
Pakirano živilo naj bi bilo zaščiteno pred vplivi okolja, kot so svetloba, kisik, vlaga, mikroorganizmi, insekti, glodalci, prah, mehanski stresi itd.
Druge pomembne funkcije embalaže so še pri- merne označbe, ki natančno informirajo po- trošnika o izdelku in praktičnost (angl. conve- nience) embalažne enote, kot na primer lahko odpiranje, ponovno zapiranje, lahko doziranje, segrevanje v mikrovalovni pečici itd. Embalaža lahko predstavlja odlično tržno orodje, mora biti relativno poceni (ekonomsko upravičljiva), tehnično lahko izvedljiva (primerna za avtomat- sko pakiranje), inertna v stiku z živili in okolju prijazna (sposobna recikliranja ali ponovne uporabe). Vsem tem zahtevam mora embalaža odgovarjati v funkcionalnem kot ekonomskem pogledu.
Embalaža ima že dolgo časa pomembno in ak- tivno vlogo v proizvodnji, zaščiti in ohranjanju kakovosti živil. Neprekinjena rast potrošniko- vih zahtev po povečani varnosti, kakovosti in trajnosti pakiranih živil, ki je tudi posledica modernega načina življenja (celodnevna zapo- slitev, naraščajoče število samskih gospodinj- stev, uporaba mikrovalovnih pečic itd.), silijo proizvajalce, distributerje in trgovce k neneh- nim izboljšavam. Potrošniki želijo, da embalaža zagotavlja živilu kakovost, svežost in varnost.
Trendi zmanjševanja aditivov in konzervasov v živilih v zadnjem času še dodatno nalagajo nove
Moderni trendi pakiranja živil
Dr. Andrej Plestenjak
Razen že uveljavljenih modernih načinov pa- kiranja živil (aseptično pakiranje, pakiranje v modificirano atmosfero, vakuumsko pakiranje, sous vide pakiranje, pakiranje v modificirani atmosferi ...) se v svetu vedno bolj uveljavljata tako imenovano aktivno pakiranje (angl. acti- ve packaging) in inteligentno pakiranje (angl.
• Aktivno pakiranje spreminja pogoje v em- balaži pakiranega živila z namenom, da se podaljša njegova trajnost, poveča njegova varnost ali izboljšajo njegove senzorične la- stnosti.
• Inteligentno pakiranje pa omogoča nadzor nad kakovostjo pakiranega živila, da infor-
PAKIRANJE
ŽIVIL
EO-34-junij-June-07 Pakiranje živil 11
kovosti med transportom, skladiščenjem in prodajo.
Aktivno pakiranje
Pogoji, ki vladajo v embalaži pakiranega živi- la, vplivajo na trajnost živila, v katerem lahko potekajo številni procesi: fiziološki (npr. diha- nje sadja in zelenjave), kemični (npr. oksidacija maščob), fizikalni (npr. staranje kruha, suše- nje), mikrobiološki (mikrobiološki kvar živila), razmnoževanje insektov. Z uporabo odgovarja- jočega sistema aktivnega pakiranja se ti procesi lahko bistveno upočasnijo ali celo preprečijo.
Tehnike aktivnega pakiranja za ohranjanje ali celo izboljšanje kakovosti živil se na osnovi nji- hovega aktivnega delovanja delijo ne tri skupi- ne: absorbente, generatorje in ostale sisteme.
Sistemi z absorbenti (angl. scavengers) odstra- njujejo v embalaži nezaželene snovi, kot so kisik, za katerega se uporabljajo železni opilki, askorbinska kislina, encimi glukoza-oksidaza in alkohol-oksidaza itd. za pakirane sire in mesni- ne, gotove jedi, kavo, pekovske izdelke, mlečni prah itd. Preprečujejo rast plesni, aerobnih bak- terij in insektov, preprečujejo oksidacijo ma- ščob, vitaminov in barvil. V embalažno enoto se dodajajo v obliki prepustnih vrečk, na kate- rih so opozorila, da so neužitne in je navedena njihova funkcija. Lahko so tudi vgrajeni v same embalažne materiale, v pokrovčke ali etikete.
Absorbenti ogljikovega dioksida (kalcijev oksid, kalcijev hidroksid v vrečkah) vežejo prebitni ogljikov dioksid v pakiranem sadju in zelenjavi, sveže praženi kavi in preprečujejo napihovanje
embalaže. Absorbenti etilena (aluminijev oksid in kalijev permanganat, aktivno oglje, zeolit...) v vrečkah ali vgrajeni v embalažne materiale pre- prečujejo prehitro zorenje in mehčanje sadja in zelenjave.
Absorbenti vlage (poliakrilati, propilen glikol, silika gel...) v obliki pivnikov, filmov ali vrečk naj bi preprečevali prebitno vodo in zniževali vodno aktivnost na površini živil in tako pre- prečevali prehiter kvar mesa, pekovskih izdel- kov, sadja in zelenjave. Absorbenti tujih vonjev, aminov ali aldehidov (celuloza acetat, posebno obdelani polimeri, vgrajeni encimi v plastič- ne mase …) naj bi izboljševali aromo živil, ki vsebujejo ribe, maščobe ali grenke snovi (sok iz grenivk). Absorberji UV svetlobe, ki so vgra- jeni v plastične mase, preprečujejo oksidacijske reakcije, ki jih pospešuje svetloba, na primer v pijačah, pršutih. Z vgradnjo encima laktaze na površino plastičnih mas je omogočena pretvor- ba laktoze v mleku in mlečnih izdelkih v slad- korje, ki jih lahko uživajo na laktozo občutljivi ljudje. Podobno delujejo tudi plastične embala- že, ki imajo vgrajen encim holesterol redukta- zo, ki zmanjša vsebnost holesterola v mlečnih izdelkih.
Generatorji (angl. emitters) v embalaži spro- ščajo določene snovi, kot so na primer ogljikov dioksid, antioksidanti, konzervansi, ki v emba- laži pozitivno vplivajo na kakovost ali trajnost pakiranega živila. Za preprečevanje rasti plesni in aerobnih bakterij se v embalažo pakiranega sadja, rib, mesa in perutnine dodajajo vrečke z
zmesmi sode in askorbinske kisline, ki v emba- laži zvišajo koncentracijo ogljikovega dioksida.
Za podaljšano trajnost pakiranih pekovskih in kondetorskih izdelkov se v embalažo dodaja- jo vrečke z generatorji alkohola (na kremenov prah adsorbiran alkohol), ki uspešno zavira rast plesni. Obstoja in načrtuje se še cela vrsta gene- ratorjev (antimikrobna sredstva, konzervansi, pesticidi, žveplov dioksid, antioksidanti), ki se v posebnih vrečkah dodajajo k pakiranim živi- lom, ali pa se vgrajujejo na embalažni material ali v njega.
Med ostale moderne sisteme pa spadajo različni sistemi pakiranja, ki naj bi izpolnjevali določene funkcije, kot na primer samoogrevalna in samo- hladilna embalaža za pijače in jedi, embalažni materiali z vgrajenimi konzervansi ali encimi.
V praksi so že zelo razširjeni tako imenovani mikrovalovni sprejemniki (microwave suspec- tors), ki so v bistvu v plastične mase ali papir vgrajeni fini kovinski delci, ki med segrevanjem v mikrovalovni pečici omogočajo pakiranim živilom, da se zapeče njihova površina. Veliko poskusov se dela na plastičnih folijah, ki jih ob- delujejo z laserjem in plazmo, s čimer dosežejo antimikrobne lastnosti folije in s tem podaljšajo trajnost pakiranih živil. Posebno področje pred- stavljajo biorazgradljivi embalažni materiali.
Inteligentno pakiranje
Kot je razvidno iz predhodne definicije, je smi- sel inteligentnega pakiranja v možnosti nad- zora nad kakovostjo pakiranega živila, ki ga omogočajo številni indikatorji, ki so vgrajeni v
promocija
EO-34-junij-June-07 12 Pakiranje živil
Opekarniška 2, 3000 Celje, Slovenija tel.: (+386)3 427 11 00 fax: (+386)3 427 11 04
e-mail: info@libela-elsi.si, http://www.libela-elsi.si
Za več informacij pokličite našo prodajno službo in z veseljem vam bomo svetovali.
Skupaj bomo našli ustrezno rešitev!
Ko potrebujete strokovnjake na področju:
pakiranja prehrambenih in drugih izdelkov, tehtanja (kontrole mase) predpakiranih izdelkov, označevanja oziroma etiketiranja izdelkov,
je LIBELA ELSI partner z izkušnjami in rešitvami, ki bodo zadovoljile vaša pričakovanja.
Z našimi kontrolnimi tehtnicami boste enostavno izpolnjevali vse zahteve zakona o predpakiranih izdelkih. Tehtnice imajo vse zakonsko predpisane ''METROLOŠKE CERTIFIKATE''.
Sodobne rešitve na področju tehtanja in označevanja v:
živilski industriji 1. pekarne, mlini
2. proizvodnja pripravljene hrane 3. mesna industrija
4. proizvodnja slaščic
5. začimbe, čaji in prehranski dodatki 6. proizvodnja pijač
kemični industriji 1. gradbeni materiali 2. barve in laki 3. kozmetika in čistila
4. umetna gnojila, škropiva, zemeljski substrati,…
kontroli mase sestavljenih izdelkov 1. iz plastike in kovine
2. avtomobilska industrija 3. lesna industrija embalažni material ali nanj. Sem štejemo tako
imenovane TTI indikatorje (time-temperature indicators) v obliki barvnih pik na embalaži, ki s spremembo barve opozarjajo kupca, da je pote- kel rok uporabe ali da je prišlo v transportni ve- rigi do sprememb predpisane temperature. Dru- ge vrste indikatorjev opozarjajo na spremembe v embalaži, na primer na spremembe predpisa- ne atmosfere. Obstojajo že tudi indikatorji, ki opozarjajo na mikrobiološke spremembe paki- ranega živila. Posebno skupino inteligentnega pakiranja predstavljajo tako imenovana radio- frekvenčna identifikacija pakiranih izdelkov, ki pa je zaradi visokih stroškov še vedno omeje- na na večje embalažne enote (palete, zabojniki ...). Razvojni strokovnjaki obljubljajo, da bodo kmalu razvili cenejše variante, ki bodo sestavni del tiskalnega procesa, kar bo omogočilo hitro širjenje na maloprodajno embalažo.
Uporaba naštetih modernih načinov pakiranja je v svetu še zelo omejena. Kriva je predvsem zakonodaja, ki se nanaša na omejevanje migra- cij iz embalažnih materialov na pakirana živila.
Te probleme so že v veliki meri rešili v ZDA, na Japonskem, v Avstraliji in delno z lokalni- mi pravilniki v Španiji in Franciji. Zakonodaja EU predstavlja še vedno glavno oviro za prenos teh modernih tehnologij v prakso. Posebna ko- misija EU, ki se s to problematiko intenzivno ukvarja, pa obljublja, da bodo te ovire kmalu odstranjene.
ocija
EO-34-junij-June-07 Pakiranje živil 13
MAAR d.o.o.
Brodišče 36, OIC Trzin 1236 Trzin, Slovenija
Tel.: +386(1) 530 80 80 Fax: +386(1) 530 80 82
E-mail: info@maar.si
pletene mreže ekstrudirane mreže
za mesno industrijo
embalažne mreže
w w w . m a a r . e u
Od 5. do 10. maja letos je v Frankfurtu potekal sejem IFFA, tradicionalni in največji sejem na področju mesne industrije.
Organizirajo ga vsako tretje leto in je že več kot 50 let vodilni na svetovnem tržišču v tej panogi.
Letos se je sejma udeležilo 913 podjetij in pre- ko 60.000 obiskovalcev iz več kot 100 držav. Na sejmu različna podjetja predstavljajo celoten proces v mesni industriji, od pridelave mesa, do pakiranja in prodaje mesa in mesnih izdelkov, ter mesarske pripomočke.
Letošnji sejem je bil največji v zadnjih letih.
Razdeljen je bil na tri sklope: stroji in naprave za predelavo in pakiranje, embalažni materiali za pakiranje ter prodaja mesnih izdelkov.
Število obiskovalcev je bilo v primerjavi s pre- teklimi leti večje. Največje zanimanje je bilo za stroje in opremo za proizvodnjo in pakiranje mesnih izdelkov (35 %), za začimbe, dodatke in
Mesni industriji kaže dobro
Sejem IFFA
pripomočke za meso in salame (31 %) ter opre- mo za mesnice (28 %).
Napoved za to področje je izjemno dobra. Na sejmu je bil ugotovljen pozitiven ekonomski pogled v mesni industriji in spremljajočih de- javnostih.
Podjetje MAAR d.o.o. iz Trzina se je kot proizva- jalec visokokakovostnih embalažnih mrež letos prvič udeležilo tega sejma kot edini predstavnik iz Slovenije, v sodelovanju s partnerjem in dis- tributerjem za nemški trg in države Beneluks.
Kot proizvajalec plastičnih embalažnih mrež na globalni ravni je podjetje na sejmu predstavilo specifične mreže različnih barv in dimenzij, ki so namenjene pakiranju umetnih potiskanih in nepotiskanih, kakor tudi naravnih ovitkov za salame. Mreža se uporablja v proizvodni verigi kot transportna embalaža od konfekcije ovitkov do mesno predelovalnih podjetij. Tu se z nastavitvijo ovitka na polnilne linije odstrani in zavrže.
Podjetje se je v zadnjih letih specializiralo za ta del embalaže. Z lastnim razvojem izdelkov je doseglo kvaliteto, ki je v tem segmentu trga vodilna. To podjetju odpira možnosti nadaljnje širitve trga in rasti poslovanja.
promocija
EO-34-junij-June-07 14
VARNA ŽIVILA
IN MATERIALI V STIKU Z ŽIVILI
Varna živila in materiali v stiku z živili
Tržaška cesta 43 2000 MARIBOR Tel./fax: 02/330 13 40
P a k i r a n j e s s i s t e m o m
www.petruzalek.si
meni posodice različnih velikosti posodice za hamburgerje, krompirček,…
posodice za omake, dresing, juhe, enolončnice,…
posodice za solate, sladice, kekse,…
plastični pribor, krožniki, serviete, alu in gospodinjske folije stroji za pakiranje hrane in temu pripadajoče EPS posodice V začetku leta smo našo
ponudbo dopolnili z artikli, ki so namenjeni pakiranju hrane.
Posodice so iz EPS materiala, kar pomeni, da vsebina, ohranja svojo prvotno temperaturo.
Pristop »celovite« varnosti
Sandra Beer Gregorc, SIQ
Zavedanje o pomenu varnih živil narašča tako v svetu kot pri nas. Varno živilo je končni proizvod, ki je prešel mnoge faze stikanja z materiali tekom priprave ali proizvodnje. Le- ti lahko vplivajo nanj tudi negativno.
S ciljem razširiti zavedanje iz živila – hrane na t.i. kontaktne materiale, je SIQ je povabil k sode- lovanju 9 strokovnjakov, ki so 22. maja 2007 na strokovnem posvetu ”Varna živila in materiali v stiku z živili” udeležencem predstavili aktualne teme in odgovorili na njihova vprašanja.
Dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za varnost in zdravstveno ustreznost hrane (Direktorat za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS) je v uvodnem nagovoru poudarila pomen celovite varnosti živil, ki je bila uzakonjena leta 2000 s krovnim dokumentom Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki priha- jajo v stik z živili (ZZUZIS, Ur.l.RS 52/2000 z dopolnitvami) in v nadaljevanju z ostalimi ho- rizontalnimi predpisi. Varnost je nepogrešljiva
”lastnost” živila v celotni prehranski verigi od vil do vilic.
V nadaljevanju predstavljamo strokovne pri- spevke avtorjev.
Janez Praprotnik, univ. dipl. inž. živil.
tehnologije in mag. Martin Bauer univ. dipl.
org. dela (Visoka šola za zdravstvo, Katedra za sanitarno inženirstvo)
Regulativa na področju materialov v stiku z živili
Predpise s področja materialov v stiku z živili v osnovi delimo na predpise EU in predpise Republike Slovenije. Evropske predpise lah- ko razčlenimo na: uredbe, direktive, odločbe
in sklepe ter priporočila. Temeljni predpis je Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.
1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili in o raz- veljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS.
Osnovno načelo je, da mora biti vsak material ali izdelek, ki prihaja z živili v neposreden ali posreden stik dovolj inerten, da njegove sesta- vine ne prehajajo v živila, da ne povzročajo ne- sprejemljive spremembe v sestavi živil in da ne poslabšajo njihovih organoleptičnih lastnosti.
ocija
EO-34-junij-June-07 Varna živila in materiali v stiku z živili 15
Materiale, ki so v stiku z živili, delimo na tra- dicionalne, aktivne in inteligentne. Po navedeni uredbi je določen tudi znak za izdelke v stiku z živili, zagotovljena mora biti sledljivost in po- stopek odobritve novih materialov. Z Uredbo o izvajanju Uredbe o materialih in izdelkih, na- menjenih za stik z živili (Ur.l. RS št. 53/2005 in 66/2006) je Republika Slovenija zagotovila ob- vezno izvajanje obravnavane evropske uredbe ter določila pristojne organe in sankcije.
Na področju materialov v stiku z živili so spre- jete še številne druge uredbe, direktive, odloč- be, sklepi in priporočila. Ocenjujemo, da je regulativa na področju materialov in izdelkov za stik z živili zelo obsežna, razvejana, se hitro spreminja, terja sprotno spremljanje in je dokaj nepregledna.
Mag. Viviana Golja, univ. dipl. kemije (IVZ, RS).
Materiali v stiku z živili - preskušanje in nadzor nad zagotavljanjem
ustreznosti
Živila na svoji poti od vil do vilic prihajajo v stik z zelo različnimi materiali; kovinami in zlitina- mi, laki in premazi, gumo, papirjem in lepenko, lepili, tiskarskimi barvami, regenerirano celu- lozo, tekstilom, plastičnimi masami, silikoni, voski, steklom, keramiko, pluto, smolami za ionsko izmenjavo, lesom in tudi z najnovejšimi materiali, kot so aktivni in inteligentni materia- li. Stik je lahko dolgotrajen, se večkrat ponavlja.
Temperature izpostavljenosti živil materialom so lahko visoke, v stik lahko prihajajo velike po-
vršine materialov. Zato lahko v živila migrirajo različne toksične snovi, ki so v materialih pri- sotne kot ostanki izhodnih snovi (monomerov, aditivov, njihovih reakcijskih produktov), ali nečistoč. Materiale zaradi njihove poenostavi- tve preskušamo z uporabo migracijskih presku- sov v modelne raztopine, s simulacijo najstrož- jih predvidljivih pogojev uporabe. Laboratoriji za uradni nadzor so za preskušanje akreditirani po določilih standarda SIST ISO IEC 17025.
Uradni nadzor se izvaja s planiranimi vzorčenji (monitoringi), vzorčenjem pošiljk na slovenski meji in vzorčenjem materialov, na katere opo- zarjajo v evropskem sistemu hitrega obveščanja (Rapid alert).
Jelka Podbevšek Rozman, univ. dipl. bilogije, vodja sistema kakovosti in HACCP sistema, ŽITO d.d.
Sandra Beer Gregorc, univ. dipl. inž. živil.
tehnologije, vodja produkta sistemi vodenja varnosti živil, SIQ
Zahteve živilskih podjetij v vlogi kupca materialov v stiku z živili
Živilska industrija ne razpolaga s specifičnim strokovnim znanjem iz področja materialov v stiku z živili in zato zaupa svojim dobavite- ljem. Od njih pričakuje, da zadostijo osnovnim zahtevam opreme, kot so npr. dobra dostopnost v procesu, enostavno čiščenje in vzdrževanje, preprečitev niš, ki omogočajo zastajanje umaza- nije in posledično mikroorganizmov, da so brez odpuščanja materialov (problematika fizikalne- ga tveganja) in da so vgrajeni primerni mate-
riali za stik z živili ter zagotovljena sledljivost le-teh. Na tržišču se je izoblikovala potreba po dokumentu, ki bi živilski industriji zagotavljal primernost teh materialov v skladu s sistemom HACCP. V praksi ni zagotovljenega prenosa informacij o značilnih tveganjih od proizvajal- ca teh materialov do kupca. Med proizvajalci prevladuje mnenje, da sistema HACCP ne po- trebujejo. Vendarle pa upoštevanje 7 principov HACCP sistema ob dobri proizvodni praksi in osnovnih spremljajočih programih ponuja ob- vladovanje tveganj. Cilj dobaviteljev materialov v stiku z živili naj bo, da dokažejo ustreznost svojih proizvodov. Tržna prednost so certifikati kakovosti, globalni standard ISO 22000:2005 pa se je izkazal kot edini uporaben na področju ce- lotne prehranske verige.
Dr. Peter Raspor, redni profesor za
biotehnologijo in industrijsko mikrobiologijo, Biotehniška fakulteta, oddelek za živilstvo
“Hygienic design” – higiensko oblikovanje opreme za varno proizvodnjo živil
Problematika higiene je vedno bolj pomembna;
odkar je evropska zakonodaja postavila ta ele- ment kot ključen element v zakonodajo in pra- kso. Zgodovinsko gledano je najprej posvečala pozornost prostorom, šele nato delavcem, da bi v zadnjih desetletjih posvečala vse več pozorno- sti oblikovanju strojev in naprav v živilski pri- delavi, predelavi in pripravi živil. Problematika varnosti si je tako pridobila dve dimenziji, in sicer varnost proizvodnje in varnost končnega
promocija
EO-34-junij-June-07 16 Varna živila in materiali v stiku z živili
proizvoda. Obe varnosti sta tesno povezani z oblikovanjem strojev in naprav v cilju dosega- nja funkcionalnega delovanja v procesnem delu kot tudi izdela proizvodov, ki so varni v konte- kstu fizikalnega/fizičnega, kemijskega in bio- loškega tveganja. Vsi ti elementi so analizirani in demonstrirani na primerih, ki so teoretično pojasnjeni in tudi praktično podprti s primeri od zahtevnih termičnih procesov, naprav za pretakanje tekočin in površin za obdelavo živil in transport živil. Prav tako so pojasnjeni z vidi- ka uporabe materialov, »pravi material na pravo mesto«, ki tako zahtevajo varno delo in pravilno čiščenje in vzdrževanje. Celotna povezava vseh elementov v procesu proizvodnje in distribucije živil mora upoštevati številne pogoje dela, na- čine dela in tradicionalne recepture, ki pogosto zahtevajo specifične operacije, ki jih ni mogoče vedno poenostaviti, še posebej, ko je pomem- ben tako imenovaniaseptični dizajn. Ker pa so varna živila in materiali v konstantnem stiku z živili, je potrebno tej problematiki posvetiti dovolj prostora, da bi bila v strokovnih krogih primerno obdelana in bi ponujala primerne re- šitve, ki bi zadovoljevale standarde današnjega časa na področju živilstva in prehrane.
Dr. Viljem Kozic, univ. dipl. inž. kem.
tehnologije, svetovalec direktorja družbe RADENSKA d.d.
Vpliv embalažnih materialov na mineralne vode in brezalkoholne napitke
Preden pridejo živila do končnega potrošnika, se na svoji poti embaliranja srečujejo z različni- mi materiali. Razen embalažnih materialov mo- rajo biti tudi naprave, ki prihajajo v neposredni stik z živili, iz primernega materiala. Pred časom je prevladovalo steklo kot primarni embalažni material. Dandanes pa so materiali kot primar- na embalaža zelo različni in je nujno potrebno dobro poznavanje njihove sestave. Bistveno je poznavanje uporabljenih aditivov k osnovnemu materialu za izdelavo embalaže. Tako so tudi mineralne vode in brezalkoholni napitki bodisi v tehnologiji bodisi v procesu polnjenja in pa- kiranja v kontaktu z materiali, kot so: poliester,
polivinil klorid, polietilen, etilen – propen – dien – monomer, polietilentereftalat, polikarbo- nat, epoksidni premazi, steklo, nerjaveče jeklo (AISI 316L, AISI 304) itd. Tako PET plastenka ni samo iz polietilen tereftalata, polietilenski za- mašek ni samo iz polietilena, ampak se zaradi lažje izdelave in aplikacije dodajajo aditivi raz- lične sestave. Ti pa lahko ob neprimernem vo- denju procesa ali pri neprimernem skladiščenju proizvoda vplivajo na končni proizvod. Pri sami aplikaciji ali tekom skladiščenja lahko prihaja do tako imenovane migracije določenih aditiv- nih komponent, ki spremenijo organoleptične lastnosti proizvoda, v višjih koncentracijah so lahko zdravstveno oporečne, imajo vpliv na po- spešeno staranje proizvoda itd. Da bi uporabili določen embalažni material moramo predho- dno dobro poznati njegovo sestavo in kompa- tibilnost z živilom, da bi se izognili posledicam, ki pri tem lahko nastanejo.
Miro Rkman, univ. dipl. inž. živil. tehnologije, direktor BRM d.o.o., Finalizacija izdelkov iz plastičnih mas
Dobra proizvodna praksa
proizvodnega program Bag – in – box
Na podlagi zakonske regulative smo v družbi BRM d.o.o. pripravili dobro proizvodno pra- kso (DPP) v operativni obliki, ki vključuje tudi zahteve 3. člena Uredbe ES št. 1935/27.10.04.
Embalažni materiali se proizvajajo skladno z DPP proizvajalca, tako da v normalnih in pred- vidljivih pogojih uporabe, sestavine embalažnih materialov ne prehajajo v živila v količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi, povzročale ne- sprejemljive spremembe v sestavi živil ali pov- zročale poslabšanje organoleptičnih lastnosti predpakiranih živil.
V BRM d.o.o. so najprej analizirali vse glavne činitelje, ki kakor koli vplivajo na izvajanje DPP oziroma posledično, na njihovo proizvodnjo polietilenskih embalažnih materialov, jih rangi- rali in ovrednotili ter pripravili dokumentirane postopke obvladovanja, vključno s preverja- njem učinkovitosti.
Postopki DPP so pripravljeni v obliki splošnih ali deklarativnih načel, dnevnih in mesečnih
aktivnosti, ki jih izvajajo vodje procesov (za- posleni) ter letnih aktivnosti (dokumentacija in korespondenca na relaciji kupci-dobavitelj- pogodbeniki dobavitelja), ki so v glavnem v domeni nosilca dejavnosti proizvodnje emba- lažnih materialov za potrebe kupcev v živilsko predelovalni industriji.
Andrej Balantič, univ. dipl. inž. živil. tehnologije, tehnični svetovalec ECOLAB d.o.o.
Čiščenje in vzdrževanje kontaktnih površin
Čiščenje je odstranjevanje nezaželenih snovi s površin. Glavna kriterija za izbor pravega čistila sta predvsem vrsta materiala, ki ga želimo oči- stiti in vrsta nečistoč, ki jih želimo odstraniti.
Kakovost čiščenja določajo štirje dejavniki:
pravilno izbrano čistilno sredstvo, temperatura pri delovanju, kontaktni čas in mehanske sile.
Z izbiro nepravilnega čistila lahko povzročimo tudi korozijo na površini. Problematične so raz- topine kloridov, bromidov in hipokloritov, ki povzročajo točkasto korozijo. Za vsako površi- no moramo izbrati sredstvo, ki ne poškoduje ali spremeni lastnosti površin in dobro odstranjuje nečistoče.
Večina uporabnikov primerja čistilna sredstva samo po ceni, ki pa ni edino merilo. Na tržišču imamo na voljo čistilne postopke, ki zmanjšajo porabo vode in energije. Zanimiv je Ecolabov patentirani postopek ADVANTIS, ki izredno skrajša čas čiščenja in zniža temperaturo pranja ter je izvedljiv z montažo dodatne opreme.
Kakovostno pranje in dezinfekcijo lahko dose- žemo samo z uporabo pripravljenih čistil, na- menjenih za točno določeno področje čiščenja.
Zaključek
Udeleženci prehranske verige lahko z aktivnim sodelovanjem prispevajo k celoviti varnosti ži- vil, tako da se zavedajo značilnih tveganj in jih sistemsko obladujejo. Kadar v medijih odmeva- jo novice o novi aferi, postanejo »nepomemb- ne« stvari najbolj pomembne.
Ni zaman, da pregovor pravi: »Šteje tisto, česar se naučiš, potem ko že vse veš.« (John Wooden)
ocija
EO-34-junij-June-07 Obraz 17
Ko je pred nekaj meseci Rok Škrbinc, direktor podjetja Amba Co., ob navzočnosti znanih imen multinacionalk na svetovnem tekmovanju Du Pont Grand Prix Cyrel prejemal priznanje za tretje mesto, ki ga je njegovo podjetje zasedlo v tiskanju embalaže v flekso tiskarski tehniki, je bila to zanj zagotovo zgolj postaja na poti med najbolj uspešne. Eno izmed poglavitnih vodil tega štiridesetletnega poslovneža, strojnika in ekonomista, je namreč trdno prepričanje, da v poslovnem svetu ni končnih postaj in dokončnih samozadovoljnih postankov.
Sam zase pravi, da je aktiven, odločen človek, ki si postavlja cilje, od katerih nerad odstopa. Pri tem je neizprosen do sebe in do drugih. »Podje- tje je nekakšna družina. Avtoriteto pri vodenju lahko izkazuješ na različne načine - z avtoriteto znanja, pa tudi z avtoriteto moči, kar pa je dvo- mljivo in brezperspektivno,« pravi in poudarja, da sam prisega na avtoriteto znanja. Predvsem pa tisto, kar govori, tudi dela. S svojim delom je zadovoljen, to pa je - tako je prepričan - tudi bistveni pogoj za uspešnost. »Če si zadovoljen s tistim, kar delaš, bistveno laže dosegaš tudi rezultate. Če imaš zaupanje vase, če imaš ustre- zno stopnjo samozavesti, se drugače lotevaš problemov in tudi drugače postavljaš cilje. Pri tem je pomembno, da ne segaš previsoko ali prenizko. Previsoko postavljeni, tako rekoč ne- izvedljivi cilji, povzročajo frustracijo, po drugi strani pa preskromni cilji silijo k životarjenju, saj ni pravih motivov in pravega zagona za na- predovanje.« Ob tem pa Rok Škrbinc poudarja, da je treba imeti občutek za čas in za vse, kar se dogaja. Treba je skratka znati prepoznati tisto, kar ponuja trg. V poslovnem svetu zanj ni naj- pomembnejše izigravanje nekakšnega »muče- ništva« s štirinajst in več urnim delom. Bistveno
Rok Škrbinc V sinergiji s Cetisom
za višjo dodano vrednost
je, da vlečeš prave poteze ob pravem času. To je poglavitno vodilo njegovega celotnega delo- vanja, vse od začetkov devetdesetih let, ko se je začel ukvarjati s podjetništvom.
Od kave do pakiranja
Ob razpadu Jugoslavije je (leta 1992) skupaj s kolegom ustanovil podjetje Amba Co. za uvoz surove kave iz Južne Amerike in Afrike. Tedaj v glavnem centralizirana oskrba Jugoslavije s surovo kavo je propadla in v tem je našla tr- žno priložnost Amba. Dve leti kasneje sta Rok Škrbinc in njegov poslovni partner kupila dva manjša pakirna stroja in Amba se je začela ukvarjati tudi z izdelovanjem embalaže za paki- ranje kave. Takrat je na trgu s kavo nastala veli- ka kriza, zaradi slabe letine v Braziliji se je kava podražila za 100 odstotkov. Škrbinc in njegov partner sta nove razmere pričakala z zadostni- mi zalogami kave in to jima je omogočilo, da sta s prodajo dosegla izjemno dobre rezultate. Tako
ustvarjen kapital je bil podlaga za nova vlaganja v proizvodnjo embalaže. Potrebe po sodobni in kvalitetni embalaži so bile čedalje večje, nič več niso zadoščale zgolj srebrne ali zlate vrečke, po- lepljene z etiketami. Hkrati so bili dotlej glavni dobavitelji embalaže skoncentrirani v Bosni in Hercegovini ter Srbiji, tam pa so vladale nenor- malne in vojne razmere, tako da je bila oskrba z njihove strani tako rekoč nemogoča. Oskrbo z embalažo je bilo treba postaviti na povsem nove temelje. Kupila sta prvi večji tiskarski stroj, ti- skarsko rotacijo. V letih 1995 in 1996 se je tako zgodil dejanski »vstop« Ambe na embalažni trg.
Partnerski odnos s kupci
»Bili smo resnični pionirji,« pravi Rok Škrbinc, ko obuja spomin na tisti čas. »Odločili smo se za flekso tisk, za tehniko tiska, ki se je tedaj pravza- prav šele pojavila.« Škrbinc pravi, da so si takrat za poglavitno usmeritev izbrali »fleksibilnost,
OBRAZ
Rok Škrbinc
18 Predpisi
PREDPISI
EO-34-junij-June-07nizke naklade, visoko kakovost in kratke dobav- ne roke«. Odločitev je bila očitno prava, saj so hitro rasli in si pridobili pomemben tržni delež na slovenskem in jugoslovanskem trgu. Zdaj 40 odstotkov svoje proizvodnje prodajo doma, 60 odstotkov pa izvozijo, predvsem v visoko razvi- te države Evropske unije in Švice.
S kupci so vzpostavili partnerski in ne zgolj kupoprodajni odnos. »Reševanje problemov naših kupcev je že od vsega začetka naša kon- kurenčna prednost. Svoje vloge ne vidimo samo v dobavah embalaže za nove proizvode, ampak v našem sodelovanju in pomoči pri njihovem nastajanju, pri reševanju problemov v zvezi s pakiranjem. To pomeni, da kupcu ponujamo storitev, ne samo izdelek. Predvsem pa jim do- povedujemo, da je embalaža sestavni del v veri- gi vsakega razvoja in ne samo strošek.«
Sinergija s Cetisom
Rok Škrbinc poudarja, da želi biti Amba nosilec novih proizvodov in hiter sledilec vseh novosti, ki se pojavljajo na trgu. Leta 2005 so začeli te- danji trije večinski lastniki, med njimi tudi Rok Škrbinc, iskati strateškega partnerja, ker so ugo- tovili, da postajajo ob hitri rasti premajhni in da so za nadaljnje razvojne korake kapitalsko pre- šibki. Med tremi možnimi partnerji - eno tujo multinacionalko in dvema slovenskima proi- zvajalcema - so se odločili za celjski Cetis, ki je postal večinski lastnik Ambe. »Odločitev sploh ni bila težka,« pravi Rok Škrbinc, ki po poveza- vi s Cetisom ni več lastnik, ampak samo glavni menedžer. Ta položaj je zanj nov izziv. Trdno je prepričan, da povezava s Cetisom prinaša nove razvojne možnosti. »Poleg novega kapitala, ki bo podprl realizacijo naše vizije izdelovanja napredne embalaže (ekološka embalaža, vedno tanjši materiali in bio razgradljiva embalaža), ima Cetis tudi dodatna znanja, s katerimi bomo našo embalažo še dodatno oplemenitili«. Pri tem Rok Škrbinc misli na potencialne možno- sti zagotavljanja večje sledljivosti in varovanja embalaže pred ponaredki, kar postaja čedalje večjega pomena, še zlasti v farmacevtski indu- striji. To bi bila nova konkurenčna prednost Ambe Co.
Nova, moderna tovarna
Rok Škrbinc pogumno postavlja nove cilje. V Celju se pripravljajo na izgradnjo nove, moder- ne tovarne, iz katere bodo prihajali na trg izdel- ki višjega cenovnega razreda. Nasploh naj bi v tovarni nastal razvojno - tehnološki center, ki bi razvijal nove proizvode za farmacijo, elektro industrijo, avio industrijo. Z leti naj bi proizvo- dnja teh zahtevnejših in dražjih izdelkov nara- ščala, medtem ko bi proizvodnja bolj preprostih in cenejših izdelkov upadala. Rok Škrbinc pri- hodnost Ambe Co. vidi v proizvodnji izdelkov vrhunske kvalitete. Hkrati izrazito računa na rast storitev, predvsem tudi na storitveno emba- liranje za proizvajalce manjših količin izdelkov, za katere izgradnja lastnih polnilnih linij ne bi bila rentabilna. To bi bil nekakšen pakirni ser- vis za določene segmente proizvodnje, kakršnih doslej pri nas, pa tudi marsikje po Evropi še ni.
Amba bi se rada še bolj integralno vključila v reševanje vseh problemov kupcev njene emba- laže, s katerimi se srečujejo na pakirnih linijah in nasploh v zvezi s pakiranjem.
Spremembe v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Uredba spreminja 3., 6., 8., 9., 12., 16., 17., 18., 19., 20., 24., 25., 34., 36., 39., 41. in 49.
člen ter Prilogo I.
V skladu z Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži je treba Evropsko komisijo, še pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov, ki jih država članica namerava sprejeti, obvesti- ti o osnutkih teh ukrepov, da se lahko ugotovi njihova skladnost z omenjeno direktivo. Zato je bil tudi za predlog tega predpisa začet postopek notifikacije, rok mirovanja pa je določen do 24.
8. 2007. Po poteku tega roka bo potrebno osnu- tek uredbe uskladiti z morebitnimi pripombami komisije in drugih držav članic. Podatki o noti- fikaciji so dostopni na spletni strani:
http://ec.europa.eu/enterprise/tris
Predlog, ki je bil posredovan v notifikacijo, pri- naša spremembe nekaterih izrazov – odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek in odpadna embalaža, ki to ni (v to skupino bo sodila tudi odpadna prodajna embalaža fitofarmacevtskih sredstev), embaler, trgovec ter končni uporab- nik. Na novo bo definirana pošiljka odpadne embalaže, in sicer kot količina istovrstne od- padne embalaže, za katero družba za ravnanje z odpadno embalažo, ali v njenem imenu podi- zvajalec ali druga oseba, s katero družba zago- tavlja prevzemanje odpadne embalaže, zagotovi prevzem v posameznem koledarskem mesecu.
Določba, ki ureja označevanje embalaže zaradi prepoznavanja embalažnega materiala, je uskla- jena z Odločbo 97/129/ES. Le-ta določa, da je sistem prepoznavanja embalažnega materiala treba uporabiti za označevanje tiste embalaže, ki je izdelana iz embalažnih materialov, navede- nih v tej odločbi.
Izpolnjevanje zahtev glede izdelave in sestave embalaže ter njene primernosti za ponovno
skladnosti dokazovati proizvajalci embalaže in tisti pridobitelji embalaže, ki jo uvažajo iz tre- tjih držav (z izjemo držav EGP). Vzorec izjave o skladnosti bo ministrstvo objavilo na svoji spletni strani, proizvajalci in pridobitelji em- balaže pa bodo morali zagotoviti, da bo izjava dostopna embalerjem ali trgovcem, ki embala- žo le-tem dobavljajo. Verodostojnost svoje iz- jave bodo proizvajalci in pridobitelji embalaže dokazovali z ustrezno dokumentacijo, katero bodo, na zahtevo, posredovali pristojnemu in- špektorju ali ministrstvu. Embalerji bodo lahko embalirali blago le v tisto embalažo, ki bo izpol- njevala vse bistvene zahteve in bodo zanjo tudi pridobili izjavo o skladnosti, kopijo te izjave pa bodo morali, na zahtevo, predložiti pristojnemu inšpektorju.
V sedaj veljavni uredbi velja izjema v zvezi s poročanjem o dajanju embalaže v promet, če letna količina embalaže, dane na trg, ne presega 10.000 kg. S spremembo uredbe bo uveljavljena izjema tudi za primere, ko letna količina em- balaže, v katero je embalirano nevarno blago, ne bo presegla 100 kg. Hkrati bo v uredbi ek- splicitno določeno, da kadar ista oseba nastopa kot embaler, pridobitelj embaliranega blaga ali proizvajalec ali pridobitelj embalaže, ki ni na- menjena embalerjem, se za letno količino em- balaže, ki jo da ta oseba v promet ali jo sama uporabi, šteje celotna količina embalaže, ki jo proizvede, pridobi ali uporabi za embaliranje v posameznem letu.
Obveznostim izvajalcev javne službe se bo pri- družila dodatna obveznost prevzema ostankov razvrščanja odpadne embalaže, ki ga zagotavlja družba za ravnanje z odpadno embalažo, če so ti ostanki mešani komunalni odpadki.
Ker ravnanje z odpadno embalažo, ki je komu- nalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z odpadno embalažo, bodo morali izvajalci javne službe vsaki od družb zagotoviti prevzem odpa- dne embalaže po deležih, ki jih bo določilo mi- nistrstvo. Družba pa bo morala za prevzeto od- padno embalažo pred njeno oddajo v ponovno uporabo ali predelavo na svoje stroške zagotovi- ti tako zbiranje, skladiščenje in razvrščanje, da zaradi dodatnega razvrščanja pri osebi, ki odpa- dno embalažo ponovno uporablja ali predeluje, ne bodo nastajali ostanki, ki bi jih bilo potrebno odstraniti. Za tovrstne ostanke bo morala druž-
Dr. Lucija Jukić Soršak
EO-34-junij-June-07 Predpisi 19
Ne glede na že sedaj veljavne določbe o brez- plačni oddaji odpadne embalaže, ki je komu- nalni odpadek, družbi ter o brezplačnem pre- vzemu te embalaže od izvajalca javne službe, bo morala družba za prevzeto odpadno embalažo plačati izvajalcu javne službe tiste stroške, ki presegajo obseg storitev javne službe, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami.
Med primere predmetov, ki se razvrščajo med embalažo na podlagi merila, da so predmeti em- balaža, če ustrezajo pomenu pojma embalaža, ne da bi to posegalo v morebitne druge funkcije embalaže, so poleg škatel za slaščice in ovitkov škatel za zgoščenke iz folije dodane še nagrobne sveče. Ravnanje z odpadno embalažo, ki ostane po uporabi nagrobnih sveč, bo urejeno s poseb- nim predpisom, v katerem bo prav tako določe- no, da se za odpadne nagrobne sveče ne bodo uporabljale določbe Uredbe o embalaži, ampak določbe tega novega posebnega predpisa.
Regulations
Changes in the Regulations on Packaging and Waste Packaging Treatment
The Ministry of the Environment and Spatial Planning has prepared a draft regulation on changes and amendments to the regula- tions on packaging and waste packaging treatment. The new regulation is to change articles 3, 6, 8, 9, 12, 16, 17, 18, 19, 20, 24, 25, 34, 36, 39, 41 and 49 as well as Annex I.
The fulfilling of the criteria on the production and composition of packaging and its suitability for re-usage and recycling will have to be proven by packaging makers and acquirers who supply packaging from the third world countries (with the exception of the EPG countries) by signing a declaration of conformity. A sample of the decla- ration will be published on the Ministry’s web page and the makers and recipients will need to make sure that the declaration is available to packaging
fillers and suppliers. The makers and acquirers will have to prove the credibility of the declara- tion with appropriate documentation, which they shall submit to the competent inspector or to the Ministry if necessary. Packaging fillers are only allowed to fill goods into packaging that fulfils all the key criteria and has acquired the declaration of conformity. A copy of the declaration will have to be submitted if the inspector requests it.
In the current legislation, there is an exception in reporting the market circulation of packag- ing that does not exceed 10,000 kg. With the new amendment to the legislation, the exception will be tightened to only cover cases where the annual quantity of the packaging containing dangerous goods does not exceed 100 kg. The regulation will also explicitly state that the annual quantity of packaging for the package filler, the acquirer of the packaged goods or the maker or acquirer of the packaging itself, which can be placed on the market or used by the entity is equal to the total quantity of packaging made, acquired or used for filling each year.
