DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOˇ SKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

CUFER MATIJA ˇ

KNEˇ ZEVI ´ C ANJA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOˇ SKA FAKULTETA ODDELEK ZA RA ˇ CUNALNIˇ STVO

UPORABA DRUˇ ZBENIH MEDIJEV ZA NAMEN

SPODBUJANJA STIKOV IZ O ˇ CI V O ˇ CI

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: dr. Irena Nanˇ covska ˇ Serbec Somentor: mag. Domen Boˇ zeglav

Kandidata:

Matija ˇ Cufer Anja Kneˇ zevi´ c

Ljubljana, september 2017

Zahvala

Hvala mentorici dr. Ireni Nanˇcovski ˇSerbec, ker ste sprejeli najino idejo, somentorju mag.

Domnu Boˇzeglavu, ker ste nama jo pomagali smiselno umestiti ter sta nama stala ob strani in naju usmerjala skozi celotno diplomsko delo.

Zahvala tudi mag. Alenki ˇZerovnik, ker ste nama pomagali v zaˇcetni fazi nastajanja di- plomskega dela.

Hvala sotrpinom soˇsolcem za pomoˇc pri izvedbi ankete.

Anja in Matija

Rada bi se zahvalila svojim starˇsem in sestrama za razumevanje in podporo pri ˇstudiju ter prijateljem za spodbudo in pomoˇc. Hvala vsem, ker ste verjeli vame.

Anja

Hvala starˇsem, bratu in sestri, ker ste mi pomagali na poti do diplome. Hvala prijateljem, ker ste me vsak na svoj naˇcin spodbujali in za vso molitveno podporo. Hvala ˇzeni Tjaˇsi, ker si verjela vame.

Matija

Povzetek

Komunikacija iz oˇci v oˇci je zelo pomembna za uspeˇsno socializacijo posameznika v druˇzbo. Druˇzbeni mediji so dobra dopolnitev te komunikacije. V procesu vzgoje morajo biti starˇsi in pedagoˇski delavci pazljivi, da otroci komunikacije iz oˇci v oˇci ne zamenjajo z komunikacijo prek druˇzbenih medijev. Mladi pogosto posegajo po komunikaciji prek druˇzbenih medijev, zato v diplomskem delu iˇsˇcemo naˇcine spodbujanja komunikacije iz oˇci v oˇci z uporabo le-teh. Iz druˇzbenih medijev smo poskuˇsali izluˇsˇciti pozitivne lastno- sti, ki bi lahko pripomogle k aktivnemu druˇzenju in komunikaciji iz oˇci v oˇci.

Izvedli smo empiriˇcno raziskavo, ki smo jo opravili med ˇsolarji tretje triade osnovnih ˇsol. Zanimal nas je odnos slovenskih uˇcencev do komunikacije iz oˇci v oˇci in komunikacije preko druˇzbenih medijev. Opazili smo, da se pogosto preveˇc ukvarjamo z druˇzbenimi mediji in skrbimo, da bi bila naˇsa spletna podoba prikazana v ˇcim boljˇsi luˇci. Druˇzenje v ˇzivo ˇze zdavnaj ni veˇc edina oblika druˇzenja. Tako se dogaja, da druˇzbeni mediji izpo- drivajo komunikacijo iz oˇci v oˇci.

Na to, kako uporabljamo druˇzbene medije, vpliva tudi naˇsa osebnost. Glede na stro- kovno literaturo smo opredelili osebnost po modelu Velikih pet. Glede na opredelitev lahko vidimo razliˇcno obnaˇsanje uporabnika na spletu.

Druˇzbene medije je potrebno uporabljati odgovorno, saj kljub njihovim prednostim predstavljajo doloˇcene izzive. Pri preˇzivljanju ˇcasa na spletu moramo imeti visoko sto- pnjo samoregularnosti hkrati pa biti tudi zgled za druge uporabnike. Predvsem starˇsi in uˇcitelji morajo otroke neprestano uˇciti in ozaveˇsˇcati o varni uporabi druˇzbenih medijev in spleta.

Iskali smo orodje, katerega funkcija bi bila zgolj spodbujanje komunikacije iz oˇci v oˇci.

Po naˇsem mnenju ˇze obstojeˇca orodja ne ustrezajo takˇsnemu namenu. Menimo, da je njihova usmeritev drugaˇcna ali pa vsebujejo dejavnike, ki uporabnika na splet priklopijo, namesto da bi ga od tam odklopili.

Kljuˇcne besede: komunikacija iz oˇci v oˇci, druˇzbeni mediji, zasebnost, medij za obveˇsˇcanje, povezovanje uporabnikov, spodbujanje komunikacije iz oˇci v oˇci.

Abstract

Face-to-face communication is of key importance for successful socialization of a person into a society. Social media makes a good complement to such form of communication.

Parents and pedagogical workers must be aware of children not replacing face-to-face communication for communication through the social media in the process of education and growing up. Young people nevertheless frequently communicate through the social media. For this reason, we tried to extract positive features of those social media which could contribute to socialise actively and to face-to-face communication.

An empirical research was conducted with schoolchildren of the third triad of elemen- tary schools. Our main interest was to find out about the Slovenian students’ attitude towards face-to-face communication and the communication through the social media.

We have noticed that people tend to be occupied with the social media and their public image too much. Socializing in person is no longer the only form of socializing, as the social media supersede face-to-face communication.

People’s personalities also influence how the social media are used. The personality was defined according to the Big Five Model as stated in professional literature. Accor- ding to the definition, different Internet users behave differently online.

Regardless of personality, the social media must be used responsibly, because they pose different challenges despite their advantages. When spending time online, a high level of regularity must be applied. At the same time, being a role model for other users is necessary. Parents and teachers should constantly teach children and raise awareness about the safe use of the social media and the Internet.

We searched for a tool with a function to encourage face-to-face communication, as the existing tools do not suit such purpose. Their focus is different or they include factors which connect the user to the Web instead of disconnecting them from it.

Keywords: face-to-face communication, social media, Privacy, information medium, connecting users, encouraging face-to-face communication.

Kazalo

1 UVOD 1

2 PROFIL OSEBNOSTI 4

3 KOMUNIKACIJA IZ O ˇCI V O ˇCI 7

3.1 Komunikacija v razvoju ˇcloveˇstva . . . 8

3.2 Pozitivni uˇcinki komunikacije iz oˇci v oˇci . . . 10

4 DRUˇZBENI MEDIJI 11 4.1 Pogostost uporabe druˇzbenih medijev . . . 13

4.1.1 Medsebojni vplivi razvoja druˇzbenih medijev na digitalno druˇzbo . 15 4.1.2 Vizualizacija ˇcasa, namenjenega druˇzbenim medijem . . . 16

4.1.3 Uporaba druˇzbenih medijev v Sloveniji . . . 18

4.2 Prednosti uporabe druˇzbenih medijev . . . 19

4.3 Vloga druˇzbenih medijev . . . 21

4.3.1 Uporaba druˇzbenih medijev za povezovanje uˇcencev . . . 22

4.3.1.1 Ning . . . 24

4.3.1.2 Space2cre8 . . . 25

4.3.1.3 Univerzitetni druˇzbeni medij za ˇstudente oblikovanja . . . 27

4.3.1.4 Facebook . . . 29

4.3.1.5 Doodle . . . 31

4.3.1.6 Spletna uˇcilnica . . . 31

4.3.2 Medij za obveˇsˇcanje . . . 33

4.3.2.1 Deljenje videov . . . 34

4.3.2.2 Deljenje slik . . . 35

4.3.2.3 Deljenje novic . . . 36

4.4 Motivacijski efekt . . . 37

5 IZZIVI DRUˇZBENIH MEDIJEV 38 5.1 Zasebnost . . . 38

5.1.1 Odnos do spletne zasebnosti . . . 39

5.1.2 Vedenje in spletna zasebnost . . . 42

5.1.3 Javno in zasebno deljenje informacij . . . 43

5.2 Pobeg mladih na splet . . . 44

5.3 Kompulzivna uporaba tehnologije . . . 45

5.3.1 Zasvojenost . . . 47

5.4 Varna raba druˇzbenih medijev . . . 50

5.4.1 Druˇzbeni mediji v ˇsoli . . . 51

5.4.2 Kako pristopati do mladih in njihove obsedenostjo s tehnologijo? . . 52

5.4.3 Centri za varnejˇsi internet Safe.si in INSAFE . . . 55

5.5 Zakaj porabimo toliko ˇcasa na druˇzbenih medijih? . . . 56

6 EMPIRI ˇCNI DEL – RAZISKAVA O RABI DRUˇZBENIH MEDIJEV V SLOVENSKIH OSNOV- NIH ˇSOLAH 58 6.1 Pogostost uporabe druˇzbenih medijev . . . 59

6.2 Odnos do komunikacije iz oˇci v oˇci . . . 62

6.3 Odnos do varnosti in zasebnosti . . . 64

7 SPLETNO ORODJE ZA POVEZOVANJE MLADIH 66 7.1 Potreba po novem orodju . . . 67

7.2 Opis in namen funkcij orodja . . . 69

7.3 Ciljna skupina uporabnikov orodja . . . 71

7.4 Sooˇcanje z izzivi . . . 72

8 ZAKLJU ˇCEK 73 LITERATURA 75 9 PRILOGE 85 9.1 Priloga 1 . . . 85

9.2 Priloga 2 . . . 89

Slike

1 Velikih 5 (Cubeyou, 2017) . . . 5

2 Uporaba spleta – globalno (Chaffey, 2017) . . . 13

3 Uporaba druˇzbenih medijev (Giorgio, 2016) . . . 14

4 Rast v zadnjem letu (Chaffey, 2017) . . . 14

5 Zivljenjska uporaba druˇˇ zbenih medijev primerjana z ostalimi dnevnimi ak- tivnostmi (Paquet, 2017) . . . 16

6 Kaj lahko naredimo v petih letih in ˇstirih mesecih (Paquet, 2017) . . . 17

7 Uporaba spleta v Sloveniji (Chaffey, 2017) . . . 18

8 Primer profila na Ningu (Walrave, 2016) . . . 24

9 Zaˇcetna stran Space2cre8 (Scott J. M., 2015) . . . 25

10 Primer druˇzbenega medija za uˇcenje oblikovanja (Jiang idr., 2016) . . . 27

11 Primer profila na Facebooku . . . 29

12 Ponazoritev delovanja aplikacije OneNote (Microsoft, b.d.) . . . 32

13 Najboljˇsi trije . . . 60

Tabele

2 Pogostost uporabe posameznih druˇzbenih medijev . . . 59

3 Priljubljenost druˇzbenih medijev . . . 60

4 Zavedanje o porabljenem ˇcasu na druˇzbenih medijih . . . 60

5 Odloˇcitveno drevo za oceno posameznika, ali preˇzivi preveˇc ˇcasa na druˇzbenem omreˇzju v povezavi s presojo, koliko ˇcasa na dan uporablja omreˇzje . . . . 61

6 Priljubljena vrsta komunikacije . . . 62

7 Pomembnost stika v ˇzivo . . . 62

8 Obˇcutek varnosti pri uporabi druˇzbenih medijev . . . 64

9 Povezani tudi z neznanimi osebami . . . 64

1 UVOD

Dandanes govorimo o prijateljih in prijateljih na druˇzbenih medijih. S tistimi, ki smo povezani tudi izven digitalnega sveta, si delimo mnogo veˇc kot le spletni profil in digi- talne objave (Tulika, 2017). To ne pomeni, da na druˇzbenih medijih nismo pristni. Kot uporabniki druˇzbenih medijev odsevamo svojo osebnost preko njih (D. Back idr., 2010).

Poskuˇsali bomo poiskati povezave med vedenjem uporabnikov druˇzbenih medijev in nji- hovo osebnostjo.

Svojo osebnost izraˇzamo tudi s komunikacijo (Miller, 1951). ˇCeprav med seboj komu- niciramo dnevno, se redko vpraˇsamo, kaj vse zajema ta pojem. V Learner’s dictionary je komunikacija definirana kot dejanje, proces uporabe besed, zvokov, znakov, obnaˇsanja za izraˇzanje, izmenjavanje informacij ali izraˇzanje idej, misli, obˇcutkov ipd. nekomu drugemu (Learner’s Dictionary, 2017). To je ˇsirok pojem in ni konkretno definirano, da morajo biti osebe v procesu komunikacije fiziˇcno v istem prostoru. To pomeni, da dve osebi lahko komunicirata tudi preko vmesnika, kot je raˇcunalnik ali telefon. V naˇsem diplomskem delu se bomo osredotoˇcili na oˇzjo obliko komuniciranja in sicer na komunikacijo iz oˇci v oˇci. To je oblika komunikacije, kjer so osebe skupaj.

Komunikacija poteka preko razliˇcnih medijev. Z digitalizacijo vse veˇcjo vlogo igra internet. Ljudje s pomoˇcjo druˇzbenih medijev ostanejo v stikih ter jih vse pogosteje upo- rabljajo za organizacijo ˇcasa.

V diplomskem delu smo si zastavili vpraˇsanje, ali druˇzbeni mediji zares lahko nadome- stijo komunikacijo iz oˇci v oˇci? Pregledali bomo trenutno stanje uporabe druˇzbenih medi- jev v ˇsolstvu. Druˇzbeni mediji so vir znanja in igrajo vse veˇcjo vlogo pri uˇcenju, tako doma kot tudi v ˇsoli (National School Boards Association, 2007). Zaradi vse veˇcje aktivne upo- rabe druˇzbenih medijev se veˇcajo moˇznosti povezovanja med vrstniki in uˇcitelji. Druˇzbeni mediji, kot so Blogger, Facebook in YouTube, omogoˇcajo ˇsolarjem laˇzje izraˇzanje svojih misli, izkuˇsenj in predstavitve njihovih pogledov (Lenhart, Purcell, Smith in Zickuhr, 2010). V raziskavi, ki je bila izvedena leta 2012 med 91 ˇstudenti drugega letnika medi- cine, so ugotovili, da je 98 % vpraˇsanih uporabljalo YouTube za uˇcenje in 92 % teh je

uporabo tega omreˇzja oznaˇcilo kot koristno (Jaffar, 2012, v Lu, Hao in Jing, 2016).

V Hong Kongu so uˇcenci dobro opremljeni s tehnoloˇskimi pripomoˇcki. Kljub pozi- tivnemu vplivu druˇzbenih medijev in visoko dostopnostjo tehnologije so ugotovili, da je uporaba druˇzbenih medijev v izobraˇzevalne namene ˇse vedno precej omejena (CITE, 2015, v Lu idr., 2016). Glavni namen uporabe druˇzbenih medijev v ˇsoli je za izobraˇzevalne na- mene, medtem ko uˇcenci druˇzbene medije doma uporabljajo predvsem v osebne namene, zabavo in komuniciranje s prijatelji (Buckingham, 2007; Lee, Cheung, in Chen, 2005; Pa- pastergiou in Solomonidou, 2005, v Lu, Hao in Jing, 2016).

Aktivna uporaba druˇzbenih medijev naraˇsˇca s starostjo in ˇzeljo po povezanosti. Mladi med 15. in 18. letom so bolj aktivni kot med 9. in 12. letom, saj na omreˇzjih veˇc komen- tirajo in objavljajo (Lenhart in Madden, 2007; OECD., 2012; Rideout idr., 2010; Roberts idr., 2005; Steeves, 2005, v Lu idr., 2016). V raziskavi Jones, Blackey, Fitzgibbon, in Chew (2010), v katero so bili vkljuˇceni ˇstudentje ˇstirih univerz iz ZDA, je 96 % vpraˇsanih trdilo, da so aktivni na druˇzbenih medijih zaradi ˇzelje po veˇcji komunikaciji s sovrstniki. 93,34

% jih je nakazalo deljenje vsebin med vrstniki in medsebojno spodbujanje (Lu idr., 2016).

Uˇcenci, katerim primanjkuje samoregulacije, so bolj nagnjeni k pasivni uporabi druˇzbenih medijev. Z brskanjem po njih le opazujejo aktivnosti drugih ter se ne vkljuˇcujejo aktivno (Lu idr., 2016).

Podrobneje se bomo posvetili nekaterim druˇzbenim medijem oz. njihovim funkcijam ter opredelili njihov doprinos k spodbujanju komunikacije iz oˇci v oˇci. Omenjali bomo primere omreˇzij, tako manj znanih, kot sta Ning in Space2cre8, kot popularnejˇsih, npr.

Facebook, Instagram in YouTube. Iz vseh omenjenih omreˇzij bomo opisali funkcije, ka- terih posredni ali neposredni namen je spodbujanje stikov iz oˇci v oˇci.

Glavni namen druˇzbenih medijev pa je le redko izkljuˇcno namenjen spodbujanju sti- kov iz oˇci v oˇci. Pri neodgovorni uporabi lahko druˇzbeni mediji predstavljajo resen izziv tako za mlade kot za ostale. V diplomskem delu se bomo dotaknili tudi teh izzivov.

Z analizo raziskav na temo uporabe druˇzbenih medijev v ˇsolstvu in med udeleˇzenci izo-

braˇzevanja bomo opredelili potrebo po novem druˇzbenem mediju, katerega glavna funkcija bi bila spodbujanje komunikacije iz oˇci v oˇci. V kolikor bomo ugotovili, da podoben medij oz. orodje ˇze obstaja, se bomo podrobneje poglobili v njegovo funkcionalnost in skuˇsali ugotoviti doprinos take aplikacije v vsakdanu mladih, tako v ˇsolske kot tudi obˇsolske namene.

2 PROFIL OSEBNOSTI

V tem poglavju si bomo pogledali vpliv posameznikove osebnosti na navade pri uporabi druˇzbenih medijev.

Odnosi med vrstniki in prijatelji so moˇcno povezani s poˇcutjem. Velik pomen med- sebojnih odnosov za dobro poˇcutje lahko razloˇzi tudi velik interes po uporabi druˇzbenih medijev. Ti nam omogoˇcajo nove naˇcine vzdrˇzevanja vezi in pletenje novih prijateljstev.

Kljub pozitivnim vplivom in moˇznostim, ki jih prinaˇsajo druˇzbeni mediji, nekatere ˇstudije govorijo o poveˇcanju depresije in socialne osamljenosti (Kraut idr., 1998, v L¨onnqvist in Deters, 2015).

Druˇzbeni mediji so polni razliˇcnih uporabnikov, nekateri med njimi imajo veliko ”pri- jateljev”, drugi le nekaj. Uporabniki se povezujejo v majhne skupine, v katerih se med seboj poznajo in so povezani. Drugi se povezujejo v veˇcje skupine, kjer se z ostalimi ˇclani ne poznajo na prijateljski ravni. ˇCeprav ima vsak posameznik unikatno osebnost, ki jo poskuˇsajo strokovnjaki opredeliti po razliˇcnih kriterijih (Fowler, Dawesa in Christakisb, 2008), je bil vpliv osebnosti pri uporabnikih druˇzbenih medijev pogosto prezrt (L¨onnqvist, Itkonen, Verkasalo in Poutvaara, 2014).

Druˇzbeni mediji so navadno egocentriˇcno usmerjeni, kar pomeni, da so uporabniki osredotoˇceni nase in na druˇzbenih medijih predstavljajo sebe ter zagovarjajo svoja staliˇsˇca.

Zaradi takˇsne usmeritve druˇzbenih medijev pride osebnost uporabnikov ˇse bolj do izraza.

Osebnost so strokovnjaki opredelili s pomoˇcjo ”Five-Factor”modela, slovensko modela

”Velikih pet”, ki osebnost razdeli na pet dimenzij:

• Sprejemljivost – sposobnost sprejemanja razlik znotraj druˇzbe.

• Ekstravertnost – energiˇcnost, aktivnost in zanimanje za druˇzabne dogodke.

• Odprtost – odprtost posameznika do novih izkuˇsenj.

• Vestnost – opisuje lastnosti, kot so odgovornost, pozornost, vztrajnost . . .

• Nevrotizem – opisuje sposobnost obvladovanja ˇcustev.

(L¨onnqvist idr., 2014; Wikipedia, 2017).

Slika 1: Velikih 5 (Cubeyou, 2017)

Teh pet dimenzij bomo povezali s profili posameznikov na druˇzbenih medijih (L¨onnqvist idr., 2014). Profili odraˇzajo dejansko osebnost uporabnika in ne njegove idealizacije (Back idr., 2010; Bond idr., 2012, v L¨onnqvist idr., 2014). Prav tako se bomo osredotoˇcili na raz- like med spoloma ter iskali povezavo med razliˇcnimi osebnostmi in povezovanju ljudi preko druˇzbenih medijev (L¨onnqvist idr., 2014). Med druˇzbenimi mediji ima trenutno najveˇc uporabnikov Facebook, zato je smiselno analizirati profile uporabnikov tega omreˇzja (Cha- ffey, 2017).

Raziskave so pokazale, da uporabniki, ki so preko psiholoˇskega testa dosegli visoko raven samonadzora, skrbijo za svojo javno podobo ter urejajo svoje profile tako, da so druˇzbeno sprejemljivi in naredijo na druge dober vtis (Sasovova, Mehra, Borgatti in Schi- ppers, 2010).

Odprtost je podroˇcje, ki bi lahko dobro napovedalo, kdo se s kom povezuje (Costa in

McCrae, 1992, v L¨onnqvist idr., 2014). Tisti, ki doseˇzejo pri tej dimenziji veliko toˇck, torej tisti, ki radi doˇzivljajo nove stvari in se radi preskuˇsajo na razliˇcnih podroˇcjih, se veˇckrat povezujejo z uporabniki, ki so drugaˇcni od njih (L¨onnqvist idr., 2014).

Obnaˇsanje na druˇzbenem mediju Facebook odseva naˇse obnaˇsanje v realnem svetu (D. Back, idr., 2010). V tem ˇcasu, ko so druˇzbeni mediji del naˇsega vsakdana, lahko priˇcakujemo, da ti reflektirajo naˇse stanje torej tudi izven digitalnega sveta. ˇStudija je pokazala povezavo med ˇstevilom Facebook prijateljev in rangom sreˇce in zadovoljstva v osebnem ˇzivljenju. Z nadaljnjim analiziranjem ˇstudije so ugotovili, da le-ta ni bila dovolj zanesljivo izvedena, da bi se lahko nanjo zanaˇsali ( Kim in Lee, 2011; Valenzuela, Park in Kee, 2009, v L¨onnqvist in Deters, 2015). Druga ˇstudija pa je pokazala, da ˇstevilo prijateljev na druˇzbenem omreˇzju Facebook ni povezano z osebnim poˇcutjem ter da je ˇstevilo prijateljev in dobro poˇcutje najbolj povezano z izrazito ekstravertno osebnostjo (L¨onnqvist in Itkonen 2014, v L¨onnqvist in Deters, 2015).

V raziskavi, ki je bila izvedena med junijem 2012 in septembrom 2014 je sodelovalo veˇc kot 5000 posameznikov. Udeleˇzenci so bili v raziskavo primarno vkljuˇceni preko povabil, poslanih po elektronski poˇsti. 65 % sodelujoˇcih je bilo ˇzenskega spola. Poskuˇsali so najti povezavo med osebnostjo uporabnika in ˇstevilom prijateljev drugega spola. Njihovo oseb- nost so definirali po modelu Velikih pet, raziskava pa je relevantna za omreˇzje Facebook (L¨onnqvist idr., 2014). Ugotovili so, da na povezovanje med moˇskim in ˇzensko najbolj vpliva ekstravertnost, ostali ˇstirje faktorji pa o povezovanju med spoloma ne povedo ve- liko. Z nadaljnjo analizo rezultatov pa se je pokazalo, da imajo moˇski, katerih dominantna lastnost je sprejemljivost, veˇc prijateljev nasprotnega spola (L¨onnqvist idr., 2014).

Vsa strokovna literatura, ki smo jo naˇsli, ugotavlja povezanost med osebnostjo upo- rabnika in njegovim naˇcinom uporabe druˇzbenih medijev. Prav tako so avtorji poenoteni, da je na tem podroˇcju potrebno postoriti ˇse veliko nadaljnjih ˇstudij. Poznavanje osebnosti uporabnika bi lahko omogoˇcila uˇcinkovitejˇse spodbujanje posameznika h komunikaciji iz oˇci v oˇci. Poglobitev v to podroˇcje pa presega okvire te diplomske naloge.

3 KOMUNIKACIJA IZ O ˇ CI V O ˇ CI

Komunikacija iz oˇci v oˇci je najstarejˇsa oblika komunikacije, ki jo je ˇclovek uporabljal dolgo pred razvojem tehnologije. Zanima nas predvsem, ali so alternativne oblike komunicira- nja, predvsem tiste, ki so povezane s pojavitvijo interneta, uˇcinkovitejˇse od komunikacije iz oˇci v oˇci.

V sploˇsnem lahko komuniciramo z govorjenjem, posluˇsanjem, pisanjem, branjem, ri- sanjem, z mimiko, kimanjem, kazanjem ... (Sperber, 1995). Dandanes pa je ˇcedalje bolj pogosta uporaba elektronskih pripomoˇckov v namene komunikacije. Komunikacija lahko poteka bodisi preko druˇzbenih medijev, elektronske poˇste, spletnih klepetalnic, blogov, video klicev (Orth, 2011) bodisi preko sms sporoˇcil in telefonskih pogovorov (Valkenburg in Soeters, 2001; Gross, 2004, v Pierce, 2009).

Internet so vˇcasih uporabljali zgolj za zabavo in za iskanje novih informacij, uporab- nost tega medija pa se je oˇcitno poveˇcala in sedaj se ga uporablja tudi za komunikacijo (Valkenburg in Soeters, 2001; Gross, 2004, v Pierce, 2009). Pew Internet raziskave med mladimi so ˇze leta 2005 pokazale, da ima vsak tretji najstnik mobilni telefon in da 64 % teh uporablja telefon in redno poˇsilja sporoˇcila (Lenhart, Madden in Hitlin, 2005, v Pi- erce, 2009), kar nakazuje, da obstaja veliko alternativnih naˇcinov komunikacije iz oˇci v oˇci.

V diplomi bomo loˇcili vrste komunikacije na dve veji, na online in offline. Online ali sinhrona komunikacija pomeni, da smo pri komuniciranju povezani preko raˇcunalnika, raˇcunalniˇskega omreˇzja ali interneta. Offline ali asinhrona komunikacija pomeni, da pri komuniciranju nismo povezani preko raˇcunalnika, raˇcunalniˇskega omreˇzja ali interneta (Learner’s Dictionary, 2017). Zanima nas, kako s pomoˇcjo online sporazumevanja lahko spodbudimo offline komunikacijo – komunikacijo iz oˇci v oˇci.

3.1 Komunikacija v razvoju ˇ cloveˇ stva

Mladi ˇcedalje veˇc pozornosti namenjajo temu, kaj si mislijo o sebi in kaj si drugi mislijo o njih (Harter, 1999, v Pea idr., 2012). Hkrati se tudi uˇcijo izraˇzati, prebirati ˇcustva in raz- birati signale, ki jim omogoˇcajo povratno informacijo socialnega znaˇcaja s strani njihovih aktualnih ali potencialnih prijateljev (Saarni, Campos, Camras in Witherington, 2006, v Pea idr., 2012). Medsebojno sodelujejo v pogovoru o tem, kaj je prav in kaj je narobe, ter s tem gradijo svoje lastne vrednote. S strani prijateljev dobijo povratno informacijo glede njihovih lastnih dejanj in tako izkusijo zrcaljenje samopotrditve, kar prispeva k razvoju njihove lastne identitete (Pea idr., 2012).

Poleg identitete razvijajo ˇse lastno intimo. Intima se v tem kontekstu nanaˇsa na ˇ

clovekovo osebno, ˇcustveno ˇzivljenje, doˇzivljanje (SSKJ, b. d.).Razvoj intime je pomem- ben, da si mladi pridobijo kompetence za razvoj in vzdrˇzevanje bliˇznjih, pomenljivih medosebnih odnosov (Pea idr., 2012). Hartup (1996, v Pea idr., 2012) je opazil, da ”imeti prijatelje”posredno pomeni ”biti socialno izkuˇsen”, saj je sklepati in vzdrˇzevati prijatelj- stvo delo v teku, z veliko ovirami. Prav tako je intima oblikovana, razvita in ohranjena preko medsebojnih socialnih izmenjav, z odzivnim drugim in vkljuˇcuje obˇcutek sprejetosti in razumevanja. Buhrmester (1996, v Pea idr., 2012) je opazoval, da je za visoko kakovo- stno prijateljstvo znaˇcilen visok nivo pozitivnih lastnosti, kot je spodbujanje socialnega vedenja, kamor spada podpora ter nizki nivoji negativnih lastnosti, kot so konflikti in tek- movalnost. Kvaliteta prijateljstva pa vpliva tudi na samopodobo, socialno prilagodljivost in akademski razvoj posameznika. Demaray in Malecki (2002, v Pea idr., 2012), sta od- krila precejˇsnje pozitivne odnose mladih, ki so imeli podporo s strani prijateljev, starˇsev, soˇsolcev in uˇciteljev ter ostale pozitivne indikatorje, kot so socialne izkuˇsnje, akademske kompetence, vodstvene sposobnosti in sposobnost prilagajanja. Precejˇsni negativni odnosi pa so bili prisotni pri mladih, ki so imeli socialno podporo in razne negative indikatorje, med katere sodijo slabo upravljanje s problemi, agresija, hiperaktivnost, tesnoba, depre- sija in pomanjkanje. ˇCe povzamemo na kratko, obˇcutek nekoga, da ima bliˇznje prijatelje, omogoˇca, da laˇzje pridobi nove in jih obdrˇzi. Obˇcutek, da je pomemben za prijatelje, obˇcutek sprejetosti in razumevanja ter obˇcutek podpore, so indikatorji socialnega uspeha in razvoja intime (Pea idr., 2012).

Socialne zmoˇznosti v poznem otroˇstvu (starost od 8 do 9) so povezane z obˇcutkom sprejetosti bolj kot z zavrnitvijo med vrstniki. Vrstniˇsko sprejemanje spodbuja razvoj kakovostnih prijateljstev, kjer zavrnitev s strani vrstnikov povzroˇca frustracije in teˇzave z vzpostavljanjem novih prijateljstev. Prav tako zavrnitev s strani vrstnikov povzroˇca teˇzave kasneje v osebnem razvoju. Bagwell, Newcomb in Bukowski (1998, v Pea idr., 2012) so naredili obseˇzno ˇstudijo in ugotovili, da imajo odrasli, ki so imeli niˇzjo stopnjo zavrnitev v otroˇstvu, boljˇso samopodobo. Za tiste, ki so imeli visoko stopnjo zavrnitev s strani vrstnikov v otroˇstvu, pa je bolj verjetno, da bodo pozneje imeli psihopatoloˇske teˇzave.

3.2 Pozitivni uˇ cinki komunikacije iz oˇ ci v oˇ ci

Tisti, ki manj ˇcasa komunicirajo iz oˇci v oˇci, se bolj zanaˇsajo na komunikacijo preko druˇzbenih medijev in so poslediˇcno tudi bolj nagnjeni k zasvojenosti. Drugi, ki raje in veˇc komunicirajo iz oˇci v oˇci, pa imajo manjˇse moˇznosti za razvoj zasvojenosti z druˇzbenimi mediji (Kim, Seo in David, 2015). Razlog za to je nenadzorovana in prekomerna uporaba mobilnih telefonov in poslediˇcno uporaba druˇzbenih medijev v namen ublaˇzitve neprije- tnega razpoloˇzenja. K telefonu se zatekamo, ko imamo teˇzave z druˇzino, prijatelji, ˇsolo.

Nenadzorovana in prekomerna uporaba mobilnih telefonov lahko privede tudi do fiziˇcno nevarnih situacij (npr. pisanje sporoˇcila med voˇznjo) in ˇcustvenih frustracij, ko je uporaba mobilnih naprav prepovedana (Bianchi in Phillips, 2005; Ch´oliz, 2010; Ch´oliz in Villa- nueva, 2009; Jenaro, Flores, G´omez-Vela, Gonz´alez-Gil in Caballo, 2007; Toda, Monden, Kubo in Morimoto, 2006, v Kim idr., 2015).

Z drugimi besedami, komunikacija iz oˇci v oˇci deluje kot posrednik ali protistrup nega- tivnim obˇcutkom. Ti negativni obˇcutki lahko preidejo v depresijo, ko se uporabnik zaplete v prekomerno komunikacijo preko druˇzbenih medijev. Komunikacija preko druˇzbenih me- dijev ne prinaˇsa enakih ugodnosti kot komunikacija iz oˇci v oˇci. Slednja zahteva veˇcjo mero koncentracije in manj motenj pri sami komunikaciji. To pomeni tudi boljˇso ˇcustveno in socialno podporo (Kim idr., 2015).

Mladi redno uporabljajo druˇzbene medije. Komunikacija iz oˇci v oˇci pa je kljuˇcna za dobro mentalno in psiholoˇsko udejstvovanje ˇcloveka. V diplomskem delu si, zavedajoˇc se tega, prizadevamo uporabiti funkcionalnosti druˇzbenih medijev za spodbujanje uporab- nikov s skupnimi interesi za druˇzenje v ˇzivo oz. komuniciranje iz oˇci v oˇci.

4 DRUˇ ZBENI MEDIJI

Najprej bomo pojem druˇzbeni medij pojasnili, nato bomo v nadaljevanju pogledali, kako pogosto se druˇzbene medije uporablja tako po svetu kot pri nas. Zanimalo nas bo, katere so prednosti druˇzbenih medijev in v katere namene se jih uporablja.

”Druˇzbeni mediji”je krovni termin za nabor tehnologij spleta 2.0, ki najveˇckrat omogoˇcajo interaktivno izmenjavo informacij med uporabniki. Med najbolj razˇsirjene druˇzbene me- dije sodijo blogi, mikroblogi, wiki-vsebine, spletni forumi, druˇzbena omreˇzja, virtualni svetovi in podcasti (Wikipedia, 2017).

Druˇzbene medije definiramo kot spletno zasnovane storitve, ki uporabnikom omogoˇcajo:

1. izdelavo edinstvenih profilov, ki so sestavljeni iz vsebine, ki jo poda uporabnik, in vsebine, ki jo prispevajo ostali uporabniki ali pa sistem;

2. javno deljenje povezav, ki jih lahko ostali vidijo in jih preuˇcijo;

3. uporabo, izdelavo ali komunikacijo z vso vsebino, ki je bila ustvarjena s strani ostalih uporabnikov in njihovih povezav.

(Boyd, 2007, v Walrave, Ponnet, Vanderhoven, Haers in Segaert, 2016).

Doba druˇzbenih medijev se je zaˇcela z odprtimi dnevniki pred pribliˇzno 20 leti (Wang in Zhu, 2014) s prvim prepoznavnejˇsim druˇzbenim medijem Six Degrees. Uporabnikom je omogoˇcal izdelavo profilov in sklepanje virtualnih prijateljstev z ostalimi uporabniki (Hendricks, 2013). Dve leti kasneje je nastal ˇse blog. S porastom dostopa do hitrega in- terneta so nastali ˇse drugi druˇzbeni mediji, kot je Facebook, ki je bil ustvarjen leta 2004.

Tudi virtualni svetovi so priˇsli v uporabo nekje v tistem ˇcasu. Trenutno pa je je najbolj v uporabi dostopanje do interneta preko mobilnih telefonov, kjer imamo dostop do veˇc druˇzbenih medijev, kot so Twitter, Facebook, Instagram, WhatsApp ipd. (Wang in Zhu, 2014).

Razliˇcni druˇzbeni mediji se lahko glede na namembnost in uporabnost med seboj raz- likujejo (Boyd in Ellison, 2007), ˇstudije o druˇzbenih medijih pa so pogosto paradoksne.

Primer pozitivnega vkljuˇcevanja mobilnih telefonov v razred je pokazal, da so uˇcenci osta- jali povezani tudi izven uˇcilnice. S pomoˇcjo druˇzbenih medijev so prinaˇsali dogodke iz zunanjega sveta v uˇcilnico, tako da so na primer fotografirali izdelke v galeriji in potem te fotografije delili z vrstniki (Honegger in Neff, 2013). Nekatere raziskave pa so prinesle ugotovitve o tem, da druˇzbeni mediji sluˇzijo tudi kot motnja in velikokrat uˇcence odvrnejo od uˇcenja. ˇCe tudi uˇcenci menijo, da druˇzbeni mediji pripomorejo k izobraˇzevanju, pa imajo vseeno zadrˇzke pri verodostojnosti spletnih virov in zasvojenosti na naˇcin, da posta- nejo preveˇc odvisni od spletnih informacij (Davies in Sant, 2014, v Westerman idr., 2016).

Druˇzbeni mediji so del naˇsega vsakdanjega ˇzivljenja. Druˇzbeno omreˇzje Facebook v Evropi uporablja ˇze 70 % uˇcencev starih med 9 in 16 let (Livingstone, Haddon, G¨orzig in ´Olafsson, 2011, v Kopeck´y, 2016). Uˇcenci radi komunicirajo preko druˇzbenih medijev, ampak vseeno kaˇzejo veˇcjo naklonjenost komuniciranju iz oˇci v oˇci. Tisti s pozitivnim odnosom do druˇzbenih medijev imajo tudi pozitivne izkuˇsnje s komunikacijo iz oˇci v oˇci (Westerman idr., 2016).

Strokovnjaki so poenoteni, da z avtoritarnim prepreˇcevanjem uporabe interneta mlade ne bomo nauˇcili odgovorne uporabe druˇzbenih medijev. Potrebno jih je uˇciti pravilne uporabe spleta in druˇzbenih medijev. To bi dosegli tudi s primerno ozaveˇsˇcenostjo starˇsev in uˇciteljev (Boyd, 2014). O tem bomo veˇc zapisali ˇse v petem poglavju.

4.1 Pogostost uporabe druˇ zbenih medijev

Na svetu je 7 476 000 000 ljudi, od tega ima vsak drugi dostop do interneta, vsak tretji pa je aktivni uporabnik druˇzbenih medijev in prav toliko jih dostopa do druˇzbenih medijev preko mobilnih telefonov (Chaffey, 2017).

Slika 2: Uporaba spleta – globalno (Chaffey, 2017)

Globalno najbolj popularen druˇzbeni medij je Facebook, ki ga uporabniki povpreˇcno uporabljajo 800 minut na mesec. Po ˇstevilu uporabnikov mu sledi Instagram, ki ga uporabniki povpreˇcno na mesec uporabljajo pribliˇzno 300 minut. Po pogostosti oz. ˇcasu uporabe pa je Snapchat takoj za Facebookom, saj ga uporabniki povpreˇcno uporabljajo pribliˇzno 360 minut na mesec (Giorgio, 2016).

Slika 3: Uporaba druˇzbenih medijev (Giorgio, 2016)

Z vsakim letom se ˇstevilo uporabnikov druˇzbenih medijev poveˇcuje. Od januarja leta 2016 do januarja 2017 se je ˇstevilo uporabnikov interneta poveˇcalo za 10 %, kar je 354 000 000 novih uporabnikov. Prav tako se je poveˇcalo ˇstevilo uporabnikov druˇzbenih medijev, in sicer kar za 21 %. To je 482 000 000 novih uporabnikov. Tudi ˇstevilo tistih, ki dostopajo do druˇzbenih medijev preko mobilnih telefonov, se je poveˇcalo za 30 %, kar je 581 000 000 novih uporabnikov (Chaffey, 2017).

Slika 4: Rast v zadnjem letu (Chaffey, 2017)

4.1.1 Medsebojni vplivi razvoja druˇzbenih medijev na digitalno druˇzbo Indeks digitalne ekonomije in druˇzbe – DESI (Digital Economy and Society Index) je sestavljen indeks, ki zdruˇzuje pomembne kazalce o evropski digitalni uspeˇsnosti in sledi razvoju drˇzav ˇclanic Evropske unije v digitalni konkurenˇcnosti. Razdeljeno je na pet poglavij:

1. Povezljivost – Fiksna ˇsirokopasovna povezava, mobilna ˇsirokopasovna povezava, hitrost in cene.

2. Cloveˇˇ ski kapital – Uporaba interneta, osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti.

3. Uporaba interneta – Uporaba vsebin, komunikacij in spletnih transakcij med drˇzavljani.

4. Integracija digitalne tehnologije – Digitalizacija in spletna trgovina.

5. Digitalne javne storitve - E-uprava.

(Evropska komisija, 2017).

Tabela 1: DESI (Evropska komisija, 2017)

Danska, Finska, ˇSvedska in Nizozemska imajo najbolj napredno digitalno ekonomijo v EU, sledijo jim Luksemburg, Belgija, Zdruˇzeno kraljestvo in Irska. Romunija, Bolgarija, Grˇcija in Italija pa imajo najniˇzje rezultate na DESI (Evropska komisija, 2017).

4.1.2 Vizualizacija ˇcasa, namenjenega druˇzbenim medijem

Za boljˇso predstavo si oglejmo uporabo druˇzbenih medijev v primerjavi z uporabo ostalih storitev.

Slika 5: ˇZivljenjska uporaba druˇzbenih medijev primerjana z ostalimi dnevnimi aktivnostmi (Paquet, 2017)

Slika 6: Kaj lahko naredimo v petih letih in ˇstirih mesecih (Paquet, 2017)

Na sliki 5 lahko vidimo, da druˇzbenim medijem namenimo kar 5 let in 4 mesece svojega ˇ

zivljenja. Ta podatek je zaskrbljujoˇc, saj ˇcasu hranjenja namenimo 3 leta in 5 mesecev, kar je 1 leto in 11 mesecev manj kot druˇzbenim medijem. Za druˇzenje porabimo zgolj 1 leto in 3 mesece (Paquet, 2017).

Slika 6 nazorno prikazuje, kaj vse bi lahko naredili v ˇcasu, ki ga namenimo uporabi druˇzbenih medijev. Lahko bi leteli 32-krat do Lune in nazaj, 3,5-krat prehodili Kitajski zid, 215-krat pogledali celotno serijo Simpsonovih, 32-krat splezali na Mt. Everest, ˇsli na 10 000 maratonov in 93 000-krat sprehodili svojega psa (Paquet, 2017).

4.1.3 Uporaba druˇzbenih medijev v Sloveniji

Zanimalo nas je, kako se podatki v Sloveniji razlikujejo od podatkov v svetu, ˇce je pri- merjava s svetom sploh smiselna ter ali so odstopanja velika.

Po podatkih v Poroˇcilu o digitalnem napredku v Evropi (EDPR) za leto 2017 je v Sloveniji 73 % rednih uporabnikov interneta. 53 % Slovencev je poroˇcalo, da imajo vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti. Deleˇz strokovnjakov s podroˇcja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je kar 3,6 %. Slednje je tudi malo nad povpreˇcjem v EU, kjer ta deleˇz znaˇsa 3,5 % (Evropska komisija, 2017).

V Sloveniji je 2 070 000 prebivalcev, od tega je 73 % uporabnikov interneta. Vsak drugi prebivalec pa je tudi aktiven uporabnik druˇzbenih medijev in vsak tretji dostopa do druˇzbenih medijev preko mobilnih telefonov (Chaffey, 2017).

Slika 7: Uporaba spleta v Sloveniji (Chaffey, 2017)

V Sloveniji so leta 2015 izvedli raziskavo na ljudeh med 15. in 75. letom starosti, v kateri so priˇsli do ugotovitev, da Slovenci najveˇc ˇcasa preˇzivijo na Facebooku. Vsak drugi Slovenec ima na tem omreˇzju profil in ga tedensko uporablja. Vsak tretji pa ga uporablja dnevno. Rezultati te ankete kaˇzejo, da je naslednje omreˇzje z najveˇc registri- ranimi uporabniki Twitter, ampak ga tedensko in dnevno uporablja manj Slovencev kot Instagram in Snapchat. Instagram tedensko uporablja vsak dvanajsti Slovenec, dnevno

pa vsak petindvajseti. Snapchat pa uporablja tedensko manj ljudi kot Instagram (vsak ˇstirinajsti), ima pa veˇcjo dnevno uporabo. Med predstavljenimi druˇzbenimi mediji ni bilo YouTuba in Google+ (Valicon, 2015).

4.2 Prednosti uporabe druˇ zbenih medijev

V 3. poglavju smo opisali prednosti komunikacije iz oˇci v oˇci in omenili, kaj so njene prednosti v primerjavi s komunikacijo preko druˇzbenih medijev. Toda glede na pogostost uporabe druˇzbenih medijev nas je zanimalo, kaj so prednosti le-teh.

Druˇzbeni mediji so znani po tem, da zmanjˇsujejo ˇcas, ki bi ga sicer namenili komuni- kaciji za stike iz oˇci v oˇci (Westerman, Daniel in Bowman, 2016). Ne moremo zanemariti pozitivnih vplivov druˇzbenih medijev ter njihovih potencialov za uporabo v izobraˇzevalne namene. Na Kitajskem so s pomoˇcjo ˇstudije pozitivnega vpliva druˇzbenih medijev in nji- hove zmoˇznosti za uˇcenje razvili online druˇzbeno uˇcenje, namenjeno dijakom in ˇstudentom oblikovanja in tehnologije (Jiang, Tang, Peng in Liu, 2016). Raziskava, narejena v Av- straliji pravi, da druˇzbene medije, kot sta Facebook in YouTube, uporabljajo predvsem za popestritev uˇcenja v ˇsoli in izven nje. Ti platformi omogoˇcata povezovanje med vrstniki in prav tako med uˇcenci in uˇcitelji (Ling in Yeo, 2014). V drugi raziskavi so ugotovili, da se pri uporabi Twitterja za razprave uˇcenci poˇcutijo bolj vkljuˇcene (Dunlap in Lowenthal, 2009).

Druˇzbeni mediji teˇzijo k temu, da ustvarjajo ˇcim bolj interaktivna okolja, ki omogoˇcajo uporabnikom komuniciranje med seboj, deljenje vsebine, komentiranje in ocenjevanje de- ljenih vsebin . . . Vse to se dogaja v realnem ˇcasu v virtualnem okolju. V nasprotju s komunikacijo iz oˇci v oˇci imajo globalen doseg s takojˇsno odzivnostjo in so enostavni za uporabo (Poore, 2016). Druˇzbeni mediji olajˇsujejo druˇzbene interakcije in omogoˇcajo sodelovanje preko razliˇcnih interesnih skupin (Bryer in Zavatarro, 2011, v Singh in Yadav, 2016).

Izvenˇsolske dejavnosti pri uˇcencih v veliki veˇcini temeljijo na uporabi tehnologije, kot so raˇcunalniki, tablice in pametni telefoni. Med seboj lahko uˇcenci enostavno komuni- cirajo ali hitro delijo informacije preko razliˇcnih druˇzbenih medijev, kot so Facebook,

Instagram, Space2cre8, Ning ...

Za uˇcence je pomemben tudi praktiˇcni pouk ne le zgolj teoretiˇcno znanje. Tako lahko uˇcenci na primer piˇsejo blog kot del praktiˇcnega usposabljanja in s tem izboljˇsajo svoje znanje in spretnosti. Preko druˇzbenih medijev se lahko izvaja tudi online preverjanje, ki igra pomembno vlogo pri krepitvi uˇcenˇcevega znanja (Yadav, 2016).

Yadav (2016) v svojem ˇclanku opisuje ˇse nekatere pozitivne uˇcinke, ki jih imajo druˇzbeni mediji na uˇcence:

• Moˇznost uˇcencev, da z uporabo druˇzbenih medijev uˇcinkovito sodelujejo med seboj pri raznih projektih ali pa pri domaˇcih nalogah.

• Nekateri uˇcenci, ki ne sodelujejo v razredu, bi se lahko bolje poˇcutili pri izraˇzanju svojih zamisli na druˇzbenih medijih.

• Tudi uˇcitelji lahko objavijo na druˇzbenih medijih aktivnosti v razredu, ˇsolskih do- godkih, projektih ali domaˇcih nalogah, kar je lahko zelo uporabno, tako za uˇcence kot tudi za starˇse.

Brez osveˇsˇcenosti se lahko uˇcenci le delno zavedajo teh pozitivnih vidikov druˇzbenih omereˇzij. Veliko izobraˇzevalnih ustanov pa se ne zanima za uˇcenˇceve dejavnosti izven ˇsole.

Sole oklevajo pri vkljuˇˇ cevanju tehnologij in druˇzbenih medijev in ne upoˇstevajo njihovega izobraˇzevalnega potenciala. Z aktivnim prepovedovanjem mobilnih naprav in druˇzbenih medijev je tako priˇslo do razkoraka s ˇsolsko uporabo in izvenˇsolsko digitalno realnostjo.

Kot rezultat se razvoj digitalne pismenosti in identitete uˇcencev ne razvija znotraj iz- obraˇzevalnega okolja, kjer bi jim to najbolj koristilo (Walrave idr., 2016). Neuporabi druˇzbenih medijev v ˇsoli smo se posvetili v 5. poglavju.

4.3 Vloga druˇ zbenih medijev

Druˇzbene medije ne dela unikatne to, da se preko njih lahko poveˇzeta dva popolna ne- znanca, ampak to, da lahko posameznik na njih deli svoje interese in svoja ˇzivljenjska prepriˇcanja. Tako se lahko preko druˇzbenega medija poveˇzeta dve osebi, ki imata sorodna zanimanja in se drugaˇce ne bi nikoli spoznali. Vendarle so to redki razlogi za uporabo druˇzbenih medijev. Navadno jih uporabniki uporabljajo v namene komuniciranja z lju- dmi, ki jih ˇze poznajo (Boyd in Ellison, 2007).

V raziskavi sta Wang in Zhu (2014) ugotovila, da veliko mobilnih aplikacij druˇzbenih medijev ˇzeli ustvariti svoj ekosistem z ˇze obstojeˇcimi funkcijami, kot so plaˇcljivost, QR kode in raˇcuni. Te funkcije pa le zmanjˇsujejo komunikacijo med uporabniki.

Nekateri druˇzbeni mediji postavljajo v ospredje lajˇsanje komunikacije oz. socialno mreˇzenje. Veliko platform druˇzbenih medijev je uporabljenih za iskanje informacij in vkljuˇcevanja v druˇzbo. Preko druˇzbenih medijev iˇsˇcemo svojo identiteto in obˇcutek pri- padnosti, se vkljuˇcujemo v skupine in gradimo ter vzdrˇzujemo odnose (Ellison, 2007;

Ellison idr., 2007; Nyland in Near, 2007, v Penni, 2017).

Druˇzbeni mediji ponujajo uporabniku moˇznost, da se z izdelavo profila predstavijo ostalim ter jim omogoˇcijo komunikacijo z njimi preko sporoˇcil, slik, videov in oznaˇcevanja ostalih uporabnikov na svoje objave (Pfeil idr., 2009; Sophia van Zyl, 2009; Zhou idr., 2011; Haferkamp in Kr¨amer, 2011; Kim idr., 2011, 2012, 2013; Kim in Song, 2011; Smith idr., 2012; Jussila idr., 2014; Scheepers idr., 2014; Kim in Min, 2015; Lin idr., 2015, v Penni, 2017). ˇSe veˇc, druˇzbeni mediji poveˇcujejo sodelovanje in komuniciranje, sploh ko veˇc uporabnikov sodeluje na neki objavi. Tako lahko uporabniki doseˇzejo veˇc ljudi s tem, ko delijo neko informacijo, mnenje, izkuˇsnje, vpoglede in svoje vidike (Malita, 2011).

Kot smo opazili, se druˇzbeni mediji lahko uporabljajo v razliˇcne namene. Konkre- ten primer tega sta LinkedIn in Facebook. Slednji se uporablja za grajenje skupnosti s ˇsirokim obsegom uporabnikov tako za osebno kot za sploˇsno rabo. Na drugi strani pa LinkedIn podpira povezave s poslovno skupnostjo in podjetniki, ki vzpostavijo odnose s potencialnimi delodajalci in hkrati izboljˇsujejo svoj poslovni profil (Chinthakayala idr.,

2014; Fuduric in Mandelli, 2014; Chow in Shi, 2015, v Penni, 2017).

4.3.1 Uporaba druˇzbenih medijev za povezovanje uˇcencev

Druˇzbeni mediji imajo moˇc spremeniti ˇcloveˇsko komunikacijo in vzorce komuniciranja.

Lahko vzpostavijo komunikacijo, ki vpliva na ˇzivljenje uporabnikov, ne glede na to, da ta komunikacija poteka preko posrednika oz. preko druˇzbenega medija (Humphreys, 2007;

Clemons, 2009; Cheung in Lee, 2010; Kim, 2011; Alhabash idr., 2013, v Penni, 2016).

Raziskave potrjujejo, da se povezanost med prijatelji na druˇzbenih medijih kaˇzejo s komunikacijo med njimi (Raacke in Bonds-Raacke, 2008; Panzarasa idr., 2009; Kim, 2011;

Klein idr., 2015; Xu idr., 2016; Han idr., 2015, v Penni, 2016).

V ˇcasu najstniˇskih let se uˇcenci zaˇcnejo definirati in redefinirati glede na ljudi okoli njih (Erikson, 1968, v Walrave idr., 2016), zato je potrebno za razumevanje razvojnih sprememb preuˇciti posameznika in socialno okolje, v katerega se povezuje, ter vpliv, ki ga imata drug na drugega skozi ˇcas (Walrave idr., 2016).

Gradnja identitete po Weber-ju in Mitchell-u (2008, v Walrave idr., 2016) je dinamiˇcen proces, ki se konstantno razvija in sprejema ter oddaja dele. Spreminja se skozi pogo- vor preko digitalnega in nedigitalnega sveta, kjer so vkljuˇceni tudi fiziˇcni, psiholoˇski in kulturni dejavniki. Z uporabo druˇzbenih medijev pa uˇcenci lahko tudi ”poizkusijo” alter- nativne identitete in tako razvijejo obˇcutek za razvoj svoje identitete.

V raziskavi, ki je temeljila na oblikovanju spletne strani kot naˇcinu za izraˇzanje druˇzbenega razvoja, so ugotovili, da je oblikovanje spletnih strani in blogov povezano z obˇcutki obvladovanja, izrazi identitete in da predstavljajo sredstvo za povezovanje (Schmitt, Dayanim in Matthias, 2008, v Walrave idr., 2016).

Veˇcstransko vkljuˇcevanje mobilnih naprav in druˇzbenih medijev v pedagoˇski proces spodbuja uˇcence, da so aktivno vkljuˇceni v uˇcno skupnost. Tako se uˇcenci ne nauˇcijo le vsebine predavanj, ampak se uˇcijo tudi o sebi in o svojem mestu v skupnosti (Walrave idr., 2016).

Uˇcenci pogosto uporabljajo spletna mesta, da posredujejo informacije o svoji iden- titeti drugim. Glede na to, da so uˇcenci obkroˇzeni z druˇzbenimi mediji, obstaja velika potreba po tem, da uˇcitelji spoznajo in se odzovejo na potrebe uˇcencev v digitalni dobi (Subrahmanyam, Smahel in Greenfield, 2006, v Walrave idr., 2016).

Druˇzbeni mediji ponujajo ogromno izobraˇzevalnega potenciala, ki omogoˇca, da osebe poveˇcajo svojo druˇzbeno prisotnost (Brady, Holcomb in Smith, 2010, Walrave idr., 2016).

Pojem druˇzbena prisotnost sta definirala Swan in Shih (2005) kot stopnjo, ko se osebe v svetu, kjer je posrednik pri komunikaciji raˇcunalnik, poˇcutijo ˇcustveno navezane ena na drugo. Picciano (2002, v Walrave idr., 2016) pa je druˇzbeno prisotnost definiral kot uˇcenˇcev obˇcutek vkljuˇcenosti v predavanja. Tako z uporabo druˇzbenega medija pri pouku pokaˇzemo, da je pomembno za uˇcenca, da izrazi, kdo je in katere vrednote, ozadje, vero in izkuˇsnje prikazuje v izobraˇzevalnem okolju. Druˇzbeni mediji so kulturno, zgodovinsko in geografsko zaznamovani, a omogoˇcajo prostor, kjer ni omejitev (Walrave idr., 2016). Tako so moˇznosti za povezovanja brezmejne, kar pomeni, da se lahko poveˇzejo tudi z osebami, ki so od njih oddaljene veˇc kilometrov in ki jih sploh ne poznajo v ˇzivo. Lahko pa se povezujejo le znotraj nekega okolja, kjer se med seboj poznajo, primer za to je razred.

Razlogi za takˇsna povezovanja so razliˇcni in na nekaj primerih bomo prikazali, na kakˇsen naˇcin poteka povezovanje preko nekaterih bolj znanih omreˇzji, kot je Facebook, in nekate- rih manj znanih, kot sta Ning in Space2cre8, in kakˇsni so razlogi za povezovanje ter razlike.

V nadaljevanju bomo podali analizo medijev oz. druˇzbenih omreˇzij, s katero si bomo pomagali pri iskanju orodja, ki spodbuja komunikacijo iz oˇci v oˇci. V kolikor takˇsno orodje ne obstaja, bomo na koncu primerjali posamezne lastnosti sledeˇcih medijev in ugotovili, katere njihove znaˇcilnosti so uˇcinkovite in s katerimi si lahko pomagamo pri naˇsem orodju.

4.3.1.1 Ning

Najprej bomo opisali primer povezovanja preko aplikacije Ning. Ning je omreˇzje, kjer uporabniki sami oblikujejo svojo profilno stran z izbiro pripomoˇckov in aplikacij. Ima moˇznost dodajanja prijateljev, poˇsiljanja daril in objavljanja ter komentiranja stanj. To spletno stan so uporabljali tako v uˇcne namene kot za prosti ˇcas. Kvalitativna raziskava je pokazala, da so uˇcenci prilagodili jezik glede na naslovnika. V primeru, ko je uˇciteljica nekaj objavila in je bilo objavo potrebno komentirati, so uˇcenci komentarje oblikovali bolj formalno kot v razpravi, ki so jo imeli uˇcenci sami in je bila neformalna (Walrave idr., 2016).

Slika 8: Primer profila na Ningu (Walrave, 2016)

Vkljuˇcevali so se v druˇzbene navade, kot so pozdravi na objavah. Med seboj so si pi- sali komentarje v podporo ter si pisali osebne anekdote, ki so izraˇzale ˇcustva, prepriˇcanja in vrednote. Najbolj so bili aktivni pri projektu, ki je imel vpliv na digitalne medije in tehnologijo v njihovem ˇzivljenju. Na spletu so bili zelo aktivni tudi tisti uˇcenci, ki so v ra- zredu in druˇzbi bolj zadrˇzani. Prav tako so bili aktivni tisti, ki niso uporabljali druˇzbenih omreˇzij, kot je na primer Facebook (Walrave idr., 2016).

Ugotovili so, da je za uˇcence pomembna uporaba tehnologije, ki spodbuja razmiˇsljanje in omogoˇca organiziranje idej in ustvarjanje izdelkov, ki predstavljajo njihovo razumeva- nje. Enako pomembno pa je tudi, da tehnologija nudi priloˇznost, da se med seboj poveˇzejo, zgradijo odnose z ljudmi v njihovi izobraˇzevalni skupnosti in raziˇsˇcejo druˇzbeno identiteto (Walrave idr., 2016).

Ob koncu raziskave so priˇsli do zakljuˇcka, da bi bilo idealno, ˇce bi zdruˇzili spletno obliko komunikacije preko Ninga s komunikacijo iz oˇci v oˇci. To bi pomenilo boljˇso pri- lagodljivost, pripravnost in moˇznost za veˇc neformalnih interakcij v druˇzbi. Vse skupaj zagotavlja ravnoteˇzje, ki spodbuja pedagoˇske cilje (Walrave idr., 2016).

4.3.1.2 Space2cre8

Naslednji primer omreˇzja, ki ga bomo opisali, se imenuje Space2cre8. To omreˇzje povezuje 12 do 18-letne uˇcence iz ZDA, Indije, Norveˇske, Juˇzne Afrike, Avstralije, Velike Britanije in ˇse nekaj drˇzav, ki so v fazi prikljuˇcevanja. Uˇcenci, katerih ˇsole so vkljuˇcene v projekt, razpravljajo o ˇsolski tematiki, povezujejo pa se tudi na osebni ravni. Uˇcenci so med seboj razpravljali o svojih interesih, vsakdanu, o tem, s kakˇsnimi izzivi se sooˇcajo kot mladostniki in o kulturnih ozadjih, iz katerih prihajajo (Walrave idr., 2016).

Slika 9: Zaˇcetna stran Space2cre8 (Scott J. M., 2015)

Space2cre8 je zaprto omreˇzje, za katerega je potrebno uporabniˇsko ime in geslo. Na- menjeno je izkljuˇcno mladini in vkljuˇcuje posebne ˇsolske in obˇsolske programe. Vsak uporabnik ima tudi svoj profil, ki nujno vsebuje sliko. Med seboj se lahko pogovarjajo preko sporoˇcil, blogov, skupin, ki jih ustvarijo. Lahko delijo slike, glasbo ali videe in vse to lahko objavljajo na svoj ali tuj profil. Tako si vsebino lahko ogledajo tudi ostali. Moˇznost imajo sprejemanja prijateljev in komunikacije z njimi preko klepetalnice (Walrave idr., 2016).

Uˇcitelji, raziskovalci in obˇsolski delavci spodbujajo in uvajajo offline ter online dejavno- sti na straneh omreˇzja preko razprav in spletne poˇste, online razprav in Skype pogovorov.

Toda veˇcina aktivnosti, ki potekajo na razliˇcnih straneh, so se razvile iz dejavnosti uˇcencev (Walrave idr., 2016).

Uˇcenci so se preko omreˇzja povezovali z razliˇcnimi ljudmi iz vsega sveta. Raziskava je bila izvedena pri opazovanju uˇcencev iz etniˇcno meˇsanega razreda. Ti uˇcenci so v pro- filu dali velik poudarek na korenine starˇsev in njihov etniˇcni izvor. Toda ko so poˇsiljali svoja video sporoˇcila uˇcencem v drugo drˇzavo, so poudarili svoje hobije, glasbo, ˇsport in druˇzenje s prijatelji (Walrave idr., 2016).

Kot del projekta so morali posneti film na temo mladi in alkohol, kjer se je pokazalo, kako sta akademsko uˇcenje in socialne razlike prepletena procesa znotraj razreda in sta del uˇcenˇceve izobraˇzevalne identitete. Preko takih nalog se lahko uˇcenci razliˇcnih kultur, ki jih povezujejo skupni interesi, zdruˇzijo in izrazijo razliˇcne vidike svojih identitet. Po- vezujejo se tudi v skupine z osebami, s katerimi imajo skupne interese, kot je ljubezen do glasbe, filmov ali znanih oseb. ˇCeprav imajo nekatere interese skupne, so ugotovili, da se v doloˇcenih stvareh ˇse vedno razlikujejo (Walrave idr., 2016).

Space2cre8 se bistveno razlikuje od ostalih omreˇzij, saj je zaprt prostor, do katerega imajo dostop le ˇclani. Cilj te strani je, da se vkljuˇci in poveˇze mlade, ki niso bili deleˇzni pozitivnih uˇcinkov digitalne revolucije (Indija, Juˇzna Afrika) z mladimi iz razvitih drˇzav (ZDA, Norveˇska) (Walrave idr., 2016).

Omreˇzja, kot je Space2cre8, predstavljajo potencialne moˇznosti za uˇcenje v ˇsolah, na kakˇsen naˇcin vkljuˇciti uˇcence v proces ustvarjanja navideznega sveta. Slednjega gradijo preko klasiˇcnih razrednih aktivnosti. To je skupna naloga, kako uˇcenci dosegajo razliˇcne tipe znanja znotraj okvira ˇsole in oblikujejo online in offline identiteti. Medtem ko uˇcenci delujejo na tem omreˇzju, so vpleteni tako v akademsko kot v neakademsko pridobivanje znanja. Igrajo se z razliˇcnimi sredstvi iz drugih metaforiˇcnih svetov, ustvarjajo nove svetove in nove pomene. Kot smo ˇze omenili, se uˇcenci opredelijo drugaˇce glede na naˇcin

uporabe strani. Nekateri jo vidijo kot podaljˇsek razrednih aktivnosti, ki se osredotoˇca na ˇsolsko snov. Drugi to vidijo kot moˇznosti za razˇsirjanje in ustvarjanje novih mest za odnose z mladimi iz drugih drˇzav (Walrave idr., 2016).

4.3.1.3 Univerzitetni druˇzbeni medij za ˇstudente oblikovanja

Na Kitajskem so za namen uˇcenja oblikovanja naredili druˇzbeni medij. Veliko mladih si z druˇzbenimi mediji pomaga pri izobraˇzevanju. Precejˇsen deleˇz teh se med iskanjem zamoti z igricami in ostalo zabavno vsebino, ki negativno vpliva na njihovo uˇcenje, zato so na ˇsoli za oblikovanje ˇcutili potrebo po tem, da naredijo medij, ki spodbuja uˇcence k kreativnem miˇsljenju in sposobnosti izdelave izdelka. Podroˇcje oblikovanja je v preteklosti na Kitajskem veljalo za ˇsibko. Zaradi hitre rasti industrije in ekonomije na Kitajskem se za ˇstudij oblikovanja odloˇci vse veˇc visokoˇsolskih uˇcencev. Ti uˇcenci potrebujejo znanje s tega podroˇcja, da lahko ˇstudirajo smer oblikovanja tudi na univerzitetni ravni. Iz tega razloga so se odloˇcili, da naredijo medij in ga preizkusijo na treh kitajskih ˇsolah, ki veljajo za najboljˇse na Kitajskem (Jiang, Tang, Peng in Liu, 2016).

Slika 10: Primer druˇzbenega medija za uˇcenje oblikovanja (Jiang idr., 2016) Druˇzbeni medij, ki so ga ustvarili, vsebuje:

• dobro razˇsirljivost, ki temelji na visoki izvedbi, zdruˇzeni s predlogami in vtiˇcniki aplikacijskih orodji in razˇsiritev,

• moˇznost razvijanja novih poznanstva preko obstojeˇcih prijateljev,

• skupine,

• nastavitev raˇcunov na javni ali zasebni ali doloˇceno skupino na zaupno,

• nalaganje potrebnih paketov za jezik, preko veˇcjezikovnega vmesnika,

• deljenje albuma ali bloga,

• deljenje razpoloˇzenja,

• obvestila in zahteve,

• uporabnikov profil.

Uˇcenje na tem omreˇzju je potekalo tako, da so se najprej razdelili v skupine po ˇsest uˇcencev. Nato so izbrali vodjo skupine in izvedli online diskusijo o tem, kakˇsen stol bi morali oblikovati, katere so pomembne lastnosti, ki jih morajo upoˇstevati ... Da so priˇsli do skupne odloˇcitve, so uporabili funkcijo za glasovanje in izglasovali, katere lastnosti mo- rajo prioritetno upoˇstevati. Nato so izbirali videz stola. Ideje so iskali v razliˇcnih medijih in ko so naˇsli sliko stola ali posnetek izdelave stola, so to delili na svoji strani, ustvarjeni na tem druˇzbenem mediju. To so bili dobri temelji za diskusijo in tako so izbrali, kakˇsen naˇcrt stola si ˇzelijo. Nato so narisali skico. Z izbiro programa za risanje so imeli proste roke, lahko so risali tudi s svinˇcnikom na papir. Za naslednji korak pa so morali biti fiziˇcno prisotni, saj so izdelali dejanski izdelek. Uˇcitelji so opazili, da uˇcenci niso tratili ˇ

casa za diskusijo, saj je bilo ˇze vse dobro dogovorjeno preko spleta in so vsi vedeli, kaj delajo (Jiang idr., 2016).

Uˇcenci so preko te metode dobili globlje razumevanje snovi, saj so imeli veˇc ˇcasa in priloˇznosti za dogovarjanje na spletu v ˇcasu izdelave naˇcrta. Vsi so imeli enako priloˇznost za doprinos h konˇcnemu izdelku s sodelovanjem in komunikacijo. Novi naˇcin uˇcenja je dober za uˇcence, tudi ˇce ti niso veˇsˇci komunikacije v razredu (tj. komunikacije iz oˇci v oˇci). Druˇzbeni medij jim je omogoˇcil, da aktivno sodelujejo v kreativnih aktivnostih pri oblikovni analizi, konceptualizaciji, evalvaciji in optimizaciji. Seveda pa je na uˇciteljih, da nadgradijo ta sistem in odpravijo teˇzave. Toda teˇzava je v neizobraˇzenosti uˇciteljev (Jiang, idr., 2016).

4.3.1.4 Facebook

Na ˇCeˇskem ima 92,29 % mladih starih 11–17 let uporabniˇski raˇcun na druˇzbenem mediju Facebook. Zato smo si zastavili vpraˇsanje, kaj poˇcnejo na tem mediju in v katere namene ga uporabljajo (Kopeck´y, 2014, v Kopeck´y, 2016).

Slika 11: Primer profila na Facebooku

Ugotovili so, da mladi uporabljajo Facebook iz veˇc razlogov, ki so spodaj navedeni po pogostosti, od najbolj do najmanj pogostega:

1. Komunikacija z ostalimi uporabniki in komentiranje objav. Facebook jim prestavlja primarno online komunikacijsko sredstvo, ki ga uporabljajo tako na raˇcunalniku kot na mobilnih napravah. Mladi uporabo Facebooka ˇse dopolnijo z uporabo sporoˇcil, bodisi preko Facebook messengerja, WhatsApp, Skype, Viber, Snapchat ali pa sms sporoˇcil.

2. Vzdrˇzevanje stikov. Tako s prijatelji, s katerimi se druˇzijo trenutno ali pa so se druˇzili vˇcasih. To jim omogoˇca tudi vzdrˇzevanje stikov z osebami, s katerimi se

ne morejo videti vsakodnevno (npr. prijatelji, ki so se odselili v drugo mesto ali drˇzavo).

3. Pritisk vrstnikov. Veliko mladih zaˇcne uporabljati Facebook zaradi soˇsolcev.

Kdor ne uporablja Facebooka, postane nekoliko izoliran od vrstnikov, saj nima informacij o tem, kaj se dogaja na druˇzbenem mediju. Uporabniki so na tem omreˇzju povezani tudi v razliˇcnih zaprtih ali javnih skupinah, kjer so ˇclani lahko tudi uˇcenci iz iste ˇsole ali razreda z internimi ˇsalami.

4. Igranje igric. Facebook omogoˇca uporabniku, da lahko igra ˇstevilne igre z ostalimi.

Veliko uporabnikov pa se ne zaveda, da ob igranju teh iger omogoˇcijo tudi dostop do osebnih podatkov tako ostalim igralcem kot tudi podjetjem, ki so te igre ustvarili.

5. Spoznavanje novih ljudi. To je pogost pojav na Facebooku. Mladi radi spozna- vajo nove uporabnike in z njimi delijo slike, videe, govorijo o svojih problemih in delijo obˇcutljive informacije. V skrajnih primerih se lahko ta poznanstva sprevrˇzejo v noˇcno moro.

6. Deljenje.Deljenje informacij na Facebooku je lahko, pa naj gre zgolj za deljenje besedila ali pa slik oz. videov. Na ˇzalost pa z deljenjem uporabnik izgubi nadzor nad deljeno vsebino in se le-ta lahko hitro razˇsiri tudi izven kroga, ki mu je bila prvotno namenjena.

7. Kot trend.Na ˇCeˇskem je popularna uporaba Facebooka, saj ga ne uporabljajo zgolj posamezniki, ampak tudi podjetja, politiˇcne stranke, slavne osebe, vladne in nevladne organizacije, privatni in javni mediji. Tako lahko preko Facebooka uporabnik komunicira z najljubˇso slavno osebo, naj bo to glasbenik, ˇsportnica ..., s katerimi ne bi mogel komunicirati v realnem svetu.

8. Kot okolje za razvoj virtualnega predstavljanja. Za ˇstevilne mlade je Face- book okolje za samoprezentacijo, saj preko svojega profila razvijejo virtualno iden- titeto in virtualno osebnost. Preko Facebooka dajo vedeti ostalim uporabnikom, da so prisotni in da so ”online”in da obstajajo v virtualni realnosti. Prav tako dobijo virtualno priznanje, na primer s ˇstevilom vˇseˇckov.

(Kopeck´y, 2016).

To je zgolj primer uporabe druˇzbenih medijev, ki niso namenjeni uporabi za izo- braˇzevalne namene, ampak je njihova primarna raba povezovanje vrstnikov.

4.3.1.5 Doodle

Ko gre za organiziranje dogodkov, nas veliko pomisli na Doodle, zato ga velja omeniti tudi v naˇsem diplomskem delu.

Doodle je spletno orodje za organizacijo in upravljanje ˇcasa. Uporabniki lahko z njegovo pomoˇcjo izberejo najprimernejˇsi ˇcas in dan nekega dogodka (Wikipedia, 2016).

Aplikacija se lahko poveˇze z drugimi spletnimi koledarji in tudi z nekaterimi aplikacijami kot na primer Google Calender in MeetMe. Za organizacijo sestankov je Doodle vodilni na svojem podroˇcju, uporabljajo ga tudi velika podjetja, kot so Apple, Nike, Ups, CocaCola (Doodle, b.d.) . . .

4.3.1.6 Spletna uˇcilnica

Uporaba spletne uˇcilnice ima veliko prednosti. Ta omogoˇca uˇcenje na daljavo, dostopnost do uˇcne snovi ter fleksibilnost. Ena izmed pomanjkljivosti spletnih uˇcilnic je zagotovo pomanjkljiva interakcija med uˇciteljem in uˇcencem, zato poskuˇsajo spletne uˇcilnice opre- miti z video konferencami, preko katerih bi lahko uˇcenec in uˇcitelj komunicirala v realnem ˇ

casu (Buasri, lanpan, Yamborisut in Wongsawang, 2014).

Mesto spletnih uˇcilnic pa prevzemajo tudi druˇzbeni mediji, kot je Facebook. V razi- skavi, ki so jo leta 2014 izvedli v Srbiji, so dobili pozitivne rezultate uporabe druˇzbenega medija Facebook v namene spletne uˇcilnice na univerzitetnem nivoju. Ugotovili so, da zaradi specifiˇcnih funkcij Facebooka, ki omogoˇcajo komunikacijo in deljenje vsebine med prijatelji v zaprtih in odprtih krogih, ta pozitivno vpliva na odnose tako med vrstniki kot tudi na odnose med ˇstudenti in profesorji. Prav tako se je poveˇcala diskusija o predavani snovi med vrstniki (Miloˇsevic, ˇZivkovi´c, Arsi´c in Manasijevi´c, 2014).

Zaradi izzivov, ki jih predstavljajo druˇzbeni mediji in njihove namembne uporabnosti, smo sami mnenja, da klasiˇcno spletno uˇcilnico teˇzko zamenjamo z druˇzbenim medijem.

Prav zaradi vseh funkcij in moˇznosti, ki jih ti mediji ponujajo, nas skrbi, da bi se ˇsolska

vsebina izgubila.

Vedno veˇc ˇsol posega po drugih reˇsitvah za interaktivno delo. Osnovna ˇsola Dobje zaˇcenja z uˇcenjem uporabe aplikacije OneNote ˇze v prvem razredu. S svojim inovativnim pristopom se je ˇsoli izrazito zboljˇsala uˇcna uspeˇsnost (Unistar Pro, b.d.).

Slika 12: Ponazoritev delovanja aplikacije OneNote (Microsoft, b.d.)

OneNote je digitalni zvezek, kjer lahko shranimo svoje zapiske in ostale informacije.

Vsebino lahko delimo z ostalimi, kar nam omogoˇca interakcijo z drugimi (Microsoft, b.d.).

4.3.2 Medij za obveˇsˇcanje

Podrobneje si bomo pogledali nekatere funkcionalnosti druˇzbenih medijev za obveˇsˇcanje, ki jih nismo posebej izpostavili v poglavju 4.3.1.

Druˇzbeni mediji spreminjajo naˇcin, na katerega posamezniki sprejemajo in delijo no- vice. Novica je lahko poslana preko druˇzbenega medija in o njej govorijo ljudje po celem svetu. Vse to se lahko zgodi v minuti. Na primer: novica o protestih na bliˇznjem vzhodu se je razˇsirila preko druˇzbenih medijev Twitter in Facbook. Podobno se je zgodilo, ko so bile naravne katastrofe – potresi in cunamiji. Takojˇsnja obvestila o teh dogodkih so bila na voljo na omreˇzjih, kamor so jih delili oˇcividci. V obeh primerih je bilo deljenih tisoˇce zgodb, slik in videov, ki so v trenutku pritegnili svetovno pozornost. Izkazalo se je, da druˇzbeni mediji igrajo kljuˇcno vlogo pri proizvajanju in razˇsirjanju novic (Lee in Ma, 2011).

Online aktivnosti, ki vsebujejo deljenje posnetkov in slik na druˇzbenih medijih, kot so Pinterest, Instagram in YouTube, se naraˇsˇcajoˇce ˇsirijo s ˇstevilnimi uporabniki (Alhabash idr., 2013; Cronin, 2013; Bakhshi idr., 2014; Han idr., 2014; Linder idr., 2014; Manikonda idr., 2014; Malik idr., 2015, v Penni, 2016)..

4.3.2.1 Deljenje videov

Deljenje video posnetkov je postalo eno izmed najbolj popularnih online aktivnosti na druˇzbenih medijih. YouTube je najveˇcja stran, kjer se deli posnetke (Kousha idr., 2012;

Zhang idr., 2014, v Penni, 2016).

Veˇc raziskav se je ukvarjalo z vpraˇsanjem, na kakˇsen naˇcin socialna interakcija vpliva na ˇsirjenje posnetkov na druˇzbenih medijih. Ugotovili so, da je video popularen zaradi dveh faktorjev, uporabniˇskega zanimanja za temo in trajanja interesa uporabnika (Yoga- narasimhan, 2011).

Odkar mobilne aplikacije omogoˇcajo deljenje video posnetkov, se video vsebine ˇse hi- treje ˇsirijo. Pri izdelavi in objavljanju posnetkov izstopa druˇzbeni medi Vine, saj dovoljuje posnetke dolge le nekaj sekund. Posledica tega so majhne datoteke ter hitro nalaganje posnetkov na svetovni splet (Zhang idr., 2014, v Penni, 2016; Penni, 2016).

Trenutno je YouTube ”odgovorenˇza 60 % vseh posnetkov gledanih na internetu. Neka- tere popularne znaˇcilnosti tega medija so komentiranje posnetkov in ocenjevanje komen- tarjev ostalih uporabnikov (Siersdorfer idr., 2010, v Penni, 2016). Kot zanimivost pa naj povemo ˇse to, da je Facebook mesto, kjer se deli veˇcino YouTube posnetkov. Statistiˇcni podatki pravijo, da je za 40 % ogledov na YouTubu ”kriv”ravno Facebook (Lake, 2011;

Smith idr., 2012; Li idr., 2012, 2014; Li, 2014, v Penni, 2016).

4.3.2.2 Deljenje slik

Predhodne raziskave so pokazale, da deljenje digitalnih slik med uporabniki druˇzbenih medijev naraˇsˇca. Vzrok za to je povratna informacija, ki jo je deleˇzen uporabnik, odobra- vanje druˇzbe, pozornost in priznanje. To se dogaja med uporabniki preko komentarjev in pogovorov na deljeni sliki (Malik idr., 2015, v Penni, 2016). Prav tako deljenje slike omogoˇci uporabniku, da deli svoje obˇcutke, misli, ˇcustva, da povratno informacijo ali spodbudi diskusijo (Mendelson in Papacharissi, 2010; Ferrara idr., 2014, v Penni, 2016).

Instagram je omogoˇcil komunikacijo z velikim ˇstevilom uporabnikov zgolj preko slike.

Ta aktivnost je dokazano bolj popularna kot tekstovna informacija (Bakhshi idr., 2014, v Penni, 2016). Poslediˇcno je deljenje slik spremenilo odnos med uporabniki druˇzbenih medijev, saj omogoˇca uporabnikom, da ustvarijo, delijo in razpravljajo ob sliki. Slika lahko odpre veˇc razliˇcnih tem. (Mendelson in Papacharissi, 2010; Eftekhar idr., 2014, v Penni, 2016).

4.3.2.3 Deljenje novic

Deljenje novic v druˇzbenih medijih je pojav, ki nastane pri naraˇsˇcanju druˇzbene, ekonom- ske in politiˇcne pomembnosti novice (Lee in Ma, 2011).

Novice, ki se delijo preko druˇzbenih medijev, dopuˇsˇcajo posameznikom, da izdelajo, ponovno delijo in poiˇsˇcejo dodatno vsebino, kot tudi komunicirajo in sodelujejo drug z drugim (Kim, Jeong, in Lee, 2010; Lerman, 2007, v Lee in Ma, 2011). Ena izmed bolj pri- vlaˇcnih lastnosti druˇzbenih medijev je, da lahko posameznik sam izdeluje vsebino. Tako posameznik ni le pasiven uporabnik, ampak postane tudi aktivni izdelovalec (Nov, Na- aman, in Ye, 2010, v Lee in Ma, 2011). Preko deljenja mnenj posameznikov, njihovih izkuˇsenj in znanja ustvarijo in vzdrˇzujejo odnos z ostalimi, ki imajo podobne potrebe, zanimanje ali probleme (Cho, Chen, in Chung, 2010, v Lee in Ma, 2011).

Razlika med novicami v druˇzbenih medijih in tradicionalno objavljenimi novicami je v odnosu med uporabniki in novicami. Prva razlika je, da pri druˇzbenih medijih uporabniki aktivno sodelujejo pri proizvajanju vsebine novic, preko povezav novic iz razliˇcnih virov (Szabo in Huberman, 2010, v Lee in Ma, 2011). Pri tradicionalnih medijih ljudje niso imeli nadzora nad potekom novice, te so oblikovali veˇcinoma uredniki. Na tak naˇcin uporabniki pasivno sprejemajo vsebino novic preko medijskih kanalov. Druga razlika je, da so, ne glede na fiziˇcno oddaljenost, uporabniki druˇzbenih medijev povezani drug z drugim preko podobnih interesov. Novice se lahko le v nekaj minutah delijo preko online skupnosti in o njih govorijo ljudje po celem svetu. Tradicionalno deljenje novic pa je omejeno glede na uˇcinkovitost kanalov, ki bi novice razˇsirili . Kot tretje in zadnje pa se druˇzbeni mediji razlikujejo od tradicionalnih po tem, da obˇcinstvo na druˇzbenih medijih lahko samo iˇsˇce poljubne novice in se poveˇze z ostalimi (Chung, 2008, v Lee in Ma, 2011). To vkljuˇcuje tudi komentiranje in sodelovanje v razpravah (Dunne, Lawlor in Rowley, 2010, v Lee in Ma, 2011), kar pomeni, da uporabniki druˇzbenih medijev lahko aktivno sodelujejo v nastajanju novic s tem, ko delijo in komentirajo njihovo vsebino (Goode, 2009, v Lee in Ma, 2011).

4.4 Motivacijski efekt

Popularno mnenje o druˇzbenih medijih je, da na njih tratimo ˇcas in da nas ti mediji le odvrnejo od bolj pristnih in pomenljivih stikov iz oˇci v oˇci (Turkle, 2011, v Westerman idr., 2016). Motivacijo uˇcencev pri uporabi druˇzbenih medijev lahko raziskujemo na veˇc naˇcinov. Raziskujemo lahko vplive iz okolja, kamor v veˇcini spadajo mnoˇziˇcni mediji, uˇcitelji, starˇsi, prijatelji in verski voditelji. Mnoˇziˇcni mediji s svojimi novicami, ki te- meljijo na teh omreˇzjih, lahko vplivajo na posameznika, ostali pa so ljudje, ki jih uˇcenci pogosto opazujejo in se zato lahko zaˇcnejo tudi zgledovati po njih. Izhajajo pa lahko tudi iz svojih lastnih izkuˇsenj (Westerman idr., 2016).

Izkaˇze se, da uˇcenci dobijo najveˇc negativne motivacije za uporabo druˇzbenih medijev iz okolja, s strani uˇciteljev, starˇsev in mnoˇziˇcnih medijev. Najveˇc pozitivne motivacije za uporabo pa dobijo od prijateljev in svojih lastnih izkuˇsenj. To pomeni, da posluˇsajo slabe stvari o druˇzbenih medijih, toda skozi uporabo le-teh pridejo v stik tudi z dobrimi lastnostmi. Nakazuje pa tudi na to, da druˇzbeno dojemanje tehnologije lahko vpliva na njeno uporabo (Westerman idr., 2016).

5 IZZIVI DRUˇ ZBENIH MEDIJEV

Druˇzbeni mediji imajo veliko pozitivnih uˇcinkov, o njih smo do sedaj ˇze veliko napisali.

Predstavljajo pa tudi nekatere izzive, na katere moramo biti pozorni. Tekoˇce poglavje je namenjeno izzivom s podroˇcja zasebnosti, kompulzivne ter varne uporabe druˇzbenih medijev.

5.1 Zasebnost

Od zaˇcetka vzpona druˇzbenih medijev je razumevanje varnosti in zasebnosti veˇckrat na preizkuˇsnji. Meja med zasebnim in javnim pa postaja vse bolj zamegljena (Walrave idr., 2016).

Zasebnost je kompleksen koncept. Lusi Brandeis je opisal zasebnost kot pravico biti sam, se umakniti. Med tem ko je Ruth Gavision opisal zasebnost kot merjenje dostopnosti drugih do informacij o sebi, svojih namenih in do sebe samega (Boyd, 2014).

Kljub stalnemu spodbujanju k sledenju osnovnim varnostnim zahtevam, veliko upo- rabnikov ne upoˇsteva varnostnih naˇcel. Motiviranje uporabnikov za varnejˇso uporabo spleta je bistveno za reˇsevanje tega problema, Alan Westin pa je dejal, da je zasebnost last posameznikov, ki jim omogoˇca odloˇcanje o sebi, kdaj, kako in do kakˇsne mere se bodo javno izpostavili (Shillair idr., 2015).

Ceprav so uporabniki druˇˇ zbenih medijev zaskrbljeni za svojo varnost, se je veˇckrat pokazalo, da njihovo obnaˇsanje pri uporabi teh medijev tega ne nakazuje. Takˇsnemu po- javu pravimo tudi paradoks zasebnosti (Walrave idr., 2016). Prav uporabnikovo vedenje na spletu pa je kljuˇcno za doseganje internetne varnosti (Shillair idr., 2015), zato se je smiselno osredotoˇciti na odnos do varnosti ter na vedenje posameznikov na spletu (Wa- lrave idr., 2016).

S ciljem, da bi dobili informacije o odnosu slovenskih mladostnikov do varnosti ob uporabi druˇzabnih medijev, smo ˇsolarje slovenskih ˇsol vpraˇsali, kakˇsen je njihov obˇcutek varnosti pri uporabi njihovih najljubˇsih druˇzbenih medijev. Rezultat, ki smo ga dobili, nas

je nekoliko presenetil, saj slovenski ˇsolarji nimajo obˇcutka za nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni pri uporabi druˇzbenih medijev. Posebej nas je presenetilo veliko zaupanje v Snapchat.

5.1.1 Odnos do spletne zasebnosti

Studije so pokazale, da ljudi skrbi, kaj se dogaja z njihovimi podatki na spletu ter komuˇ so ti podatki dostopni. Kar 72 % evropskih drˇzavljanov izraˇza moˇcno zaskrbljenost v povezavi z internetno varnostjo (Eurobarometer, 2011, v Walrave idr., 2016).

Rezultati iz dolgoroˇcnih ˇstudij dokazujejo, da se zaskrbljenost v povezavi z varnostjo skozi ˇcas poveˇcuje vzporedno z osebnimi podatki, objavljenimi na spletu (Ahern, idr., 2007). Prav tako so ugotovili, da se zaupanje v internetno varnost razlikuje glede na spol in kulturo. ˇZenske namenijo spletni varnosti veˇc ˇcasa. Veˇcjo zaskrbljenost kaˇzejo tudi pri- padniki individualistiˇcno usmerjenih kultur. Zanimivo je to, da so uporabniki druˇzbenih medijev, ki razpravljajo o varnosti z ostalimi uporabniki, prepriˇcani, da so bolje ozaveˇsˇceni o varnosti in da imajo nad njo veˇcjo kontrolo. Pri tistih, pri katerih je to prepriˇcanje po- sebej izrazito, se je izkazalo, da na spletu delijo veˇc osebnih podatkov (Walrave idr., 2016).

Za sedaj je mnenje o tem, ali so posamezniki na internetu preveˇc ”razgaljeni”ˇse stvar okusa. Veˇcje moˇznosti za neljube dogodke s katastrofalnimi posledicami obstajajo, dokler uporabnike zasebnost na spletu ne skrbi (Ahern, idr., 2007), kljub temu pa ima veˇcina ljudi veliko pomislekov o spletni varnosti. Smiselno se je vpraˇsati, kako se ti pomisleki prenaˇsajo v prakso (Walrave idr., 2016).

Odnos mladih do varnosti na internetu

Boj med mladimi in starˇsi v povezavi z varnostjo se bije ˇze desetletja. Starˇsi se pritoˇzujejo, ko se mladi zapirajo v sobo, kadar se hoˇcejo zasebno druˇziti z vrstniki ali pa opraviti zasebni klic (Boyd, 2014). Po drugi strani pa starˇsi menijo, da mladi potrebujejo osebni raˇcunalnik oziroma dostop do interneta, da dosegajo v ˇsoli dobre rezultate (Turow in Nir, 2000). Starˇsi so mnenja, da je nadzor mladih na spletu potreben. Menijo da jim tako lahko zagotovijo varno uporabo spleta in zmanjˇsajo negativne posledice, ki jih splet