ZBOROVANJA
Med na rod na kon fe ren ca ESRI
San Die go, Zdru že ne drža ve Ame ri ke, 8.–12. 7. 2013
Med na rod na kon fe ren ca upo rab ni kov ESRI (ESRIInternationalUserConference) je naj več ji sve - tov ni dogo dek pos ve čen geo graf skim infor ma cij skim siste mom. Letos je gostil prek 15.000 ude le žen cev iz 118 dr žav. Odlič no orga ni zi ra na kon fe ren ca je ponu di la sku paj 920 do god kov (de lav nic, raz prav, pred - sta vi tev), kar pa je ote že va lo odlo či tev posa mez ni ka, kate rih dogod kov naj se ob mno ži ci zani mi vih naslo vov ude le ži. Pred sta vi lo se je tudi mno go pod je tij in proi zva jal cev naj so dob nej še teh nič ne opre - me ter dru štev, ki pri svo jem delu upo rab lja jo teh no lo gi jo GIS. Pose ben pou da rek je bil letos name njen splet ne mu GIS-u ter vzpo stav lja nju in delje nju podat kov s po moč jo splet nih a pli ka cij. Boga ta gale rija zem lje vi dov je ponu di la vpo gled v raz no vrst ne pri sto pe v kar to gra fi ji: od pre pro stih, prek teh nič no dovr - še nih pro stor skih ana liz, do pra vih umet niš kih izdel kov s pou dar kom na estet ski vred no sti kar to gra fi je.
Sled nje ga se velja zave da ti ob izde la vi mar sik daj vse bin sko kva li tet nih, a ob li kov no pustih ali nepre - gled nih zem lje vi dov.
V ok vi ru kon fe ren ce so bila orga ni zi ra na tudi regio nal na sre ča nja upo rab ni kov geo graf skih infor - ma cij skih siste mov, kar je spre ten način za spoz na va nje ude le žen cev z is tih celin, saj je ob tak šni mno ži ci lju di le-to prak tič no nemo go če, pa tudi za laž je razu me va nja regio nal ne GIS sce ne. Na Evrop skem regio - nal nem sre ča nju smo izve de li za pro jekt ELF (http://www.elf pro ject.eu), kate re ga cilj je vzpo sta vi tev vsee vrop ske splet ne plat for me, ki bo omo go ča la dostop do uskla je nih čez mej nih podat kov za upo ra - bo v evrop ski jav ni in zaseb ni sfe ri.
ESRI med na rod na kon fe ren ca upo rab ni kov v San Die gu je vse ka kor pomem ben dogo dek, ki pa se ga, po pri če va nju več krat nih obi sko val cev, zadoš ča ude le ži ti enkrat.
Ela Šegi na
ASKARINTAADI
16. let na kon fe ren ca Druš tva za varo va nje oko lja in geo graf ske infor ma cij ske siste me Mon te rey, Zdru že ne drža ve Ame ri ke, 16.–18. 7. 2013
Osred nja tema let ne kon fe ren ce Druš tva za varo va nje oko lja in geo graf ske infor ma cij ske siste me (SCGIS) je bila letos name nje na ohra nja nju mor skih in slad ko vod nih eko si ste mov. V šti rih dneh so se zvr sti la teh nič na in vse bin ska pre da va nja ter nekaj disku sij s tega področ ja.
Teh nič ni del je vse bin sko pokri val upo ra bo GIS oro dij in metod, pri mer nih za ohra nja nje vod nih eko si ste mov. Oko lje vars tve ne vse bi ne, ki so bile pred stav lje ne pred vsem prek pri me rov dobrih praks, so bile: gozd na eko lo gi ja in kli mat ske spre mem be, mode li spre mi nja nja pod neb ja in nara ve, podat kov - ne baze na kra jev ni in glo bal ni rav ni s po droč ja ohra nja nja narav nih eko si ste mov, ana li ze in meto de kori dor jev, daljin sko zaz na va nje in spre mem be pokra ji ne, ogro že ne vrste, mor ski habi ta ti in rezer va - ti, narav ne nesre če, traj nost ni raz voj kme tijs tva, sode lo va nje z lo kal ni mi skup nost mi, one sna že nje voda, ribiš tvo, vizi je v ohra nja nju in dru ge sorod ne teme. Ob obi li ci posa mez nih pri me rov dobrih praks, ki so sicer zani mi ve, a skraj no spe ci fič ne, sem pogre ša la šir še in inter dis ci pli nar ne pri sto pe k prob le matiki ter iska nje glo bal nih reši tev za skup na nara vo vars tve na vpra ša nja.
Ude lež ba na kon fe ren ci je bila, mor da spri čo tre nut ne eko nom ske kri ze v Zdru že nih drža vah Ame - ri ke, niž ja kot prejš nja leta. Poleg 21 pred stav ni kov nara vo vars tve nih nevlad nih orga ni za cij z vseh celin, ki smo se kon fe ren ce ude le ži li v ok vi ru izo bra že va nja pod pr te ga s stra ni SCGIS in ESRI, se je kon fe - ren ce ude le ži lo še oko li sto spe cia li stov za GIS iz sko raj izključ no ame riš kih držav. Pri je ten vtis vrhun sko orga ni zi ra ne kon fe ren ce v pri jet nem dru žab nem vzduš ju ter izred no ustvar jal nem oko lju ob oba li Paci - fi ka, je zmanj šal nere sen pri stop neka te rih ude le žen cev k iz ved bi svo jih pred sta vi tev.
Ela Šegi na 16. med na rod ni spe leo loš ki kon gres
Brno, Češ ka, 21.–28. 7. 2013
16. med na rod ni spe leo loš ki kon gres z na slo vom »Wherehistorymeetsfuture« je pote kal med 21. in 28. ju li jem 2013 v Brnu na Češ kem. Med na rod ni spe leo loš ki kon gre si se odvi ja jo na šti ri leta. Zad nji je leta 2009 pote kal v Kerr vil le-u v ame riš ki zvez ni drža vi Tek sas, nasled nji, 17. kon gres, pa se bo leta 2017 odvi jal v Sid ney-u v Av stra li ji. Kon gre sa se je ude le ži lo pre ko tisoč ude le žen cev iz 61 dr žav. Med ude - le žen ci nas je bilo kar 35 iz Slo ve ni je. Orga ni zi ra la ga je Češ ka spe leo loš ka zve za s part ner ji.
V ok vi ru kon gre sa so pote ka le šte vil ne aktiv no sti, od enod nev nih ekskur zij na oko liš ka turi stič no zani mi va kraš ka območ ja in jame, pred sta vi tev znans tve nih pris pev kov v ob li ki pre da vanj in poster - jev, pred va janj fil mov z ja mar sko tema ti ko (tudi v 3D teh ni ki), raz sta ve foto gra fij, raz sta ve jam skih načr tov ter zem lje vi dov kraš kih obmo čij, tako ime no va ne spe leo-olim pi ja de (SpeleOlimpics; tek mo va nja v ja - mars tvu pri la go je nih kate go ri jah), do raz lič nih dru žab nih aktiv no sti.
Pre da va nja so pote ka la v pet naj stih sek ci jah, v ka te rih je se je zvr sti lo 240 pre da vanj, prek 70 pris - pev kov pa je bilo pred stav lje nih v ob li ki poster jev.
Med kon gre som so pote ka li sestan ki komi sij in delov nih teles Med na rod ne spe leo loš ke zve ze (UIS).
Izvo lje no je bilo novo vods tvo za obdob je 2013–2017; novi pred sed nik UIS-a je postal Kore jec Kyung Sik Woo, med vods tvom pa ima mo Slo ven ci ponov no svo jo pred stav ni co – Nad jo Zupan Haj na z In - šti tu ta za razi sko va nje kra sa ZRC SAZU.
Slo ven ska dele ga ci ja se lah ko poh va li tudi z os vo je no nagra do. V ok vi ru kon gre sa so namreč podeli li nagra de za naj bolj še pris pev ke. Tek mo va nje je pote ka lo v šti rih sklo pih: foto gra fi ja, kar to gra fi ja, umet - nost in mul ti me dij ske vse bi ne. V sklo pu »kar to gra fi ja« so pode li li šti ri nagra de, in sicer je bila prva nagra da v ka te go ri ji »re gio nal na kar to gra fi ja« pode lje na Jamar ski kar ti Kanin ske ga pogor ja avtor jev Petre Gostin - čar, Mihe Čeka da in Mihe Stau ta, vsi čla ni JK Želez ni čar (glej pred sta vi tev v Geo graf skem vest ni ku 83-2).
Samo doga ja nje ob kon gre su pa je v ted nu pred kon gre som in po njem pote ka lo še v ob li ki pred - kon gre snih ter pokon gre snih ekskur zij na kraš kih območ jih in v ja mah po Evro pi. Pred kon gre sne
ekskur zi je so pote ka le na Češ kem, v Av stri ji, Nem či ji, Romu ni ji in Slo ve ni ji ter na Madžar skem in Slo - vaš kem. Pokon gre sne ekskur zi je pa so se odvi ja le na Češ kem, Slo vaš kem, Madžar skem ter v Ukra ji ni.
V Slo ve ni ji sta pote ka li dve pred kon gre sni ekskur zi ji. Bolj stro kov na ekskur zi ja je pote ka la na območ - ju Notranj ske ga in Matič ne ga kra sa: kraš ka polja in jame Notranj ske ga podo lja, Pivš ka kot li na, obisk Inšti tu ta za razi sko va nje kra sa ZRC SAZU v Po stoj ni, Postojn ska jama, Matar sko podo lje in Kras. Bolj jamar sko obar va na ekskur zi ja pa je vodi la v: Zelš ke jame, Tkal ca jama, jamo Gra di šni ca, Veli ko ledeno jamo v Pa ra da ni, Odo lin ske ponik ve in Kač no jamo. Ude le žen ci obeh ekskur zij so sku paj obi ska li še Škoc jan ske jame in jamo Labod ni co v Ita li ji (za več o ek skur zi jah glej rubri ko Kro ni ka v tej šte vil ki).
Or ga ni za tor ji so za potre be kon gre sa nati sni li knji ge pov zet kov v treh zvez kih, ki sku paj obse ga jo pre ko 1400 stra ni. Knji ge pov zet kov so bile izda ne tudi v di gi tal ni obli ki.
Pe tra Gostin čar
Re gio nal na kon fe ren ca Med na rod ne geo graf ske zve ze v Kjo tu Kjo to, Japon ska, 5.–9. 8. 2013
V šti ri let nem obdob ju (2012–2016) med osred nji ma kon gre so ma Med na rod na geo graf ska zve za (IGU) orga ni zi ra red na let na sre ča nja, ki se ime nu je jo regio nal ne kon fe ren ce. Letoš nja je bila v Kjo tu, nek da nji cesar ski pre stol ni ci Japon ske. Kjot ča ni za svo je mesto sicer radi reče jo, da je duhov na in kul - tur na pre stol ni ca nji ho ve ga cesars tva. Ned vom no drži, da se Kjo to nez nan sko raz li ku je od današ nje ga glav ne ga mesta Tokia, ki je kar neka ko izgub lje no v ne skonč ni aglo me ra ci ji stolp nic, avto cest, želez - nic in utri pa jo čih reklam nih napi sov, pred vsem pa neskonč ne mno ži ce pre bi val cev.
Tako kot lan ski kon gres v Kölnu (glej poro či lo v Geo graf skem vest ni ku 84-2), se je tudi letoš nja regio nal na kon fe ren ca zače la z geo graf sko olim pia do. Uvr sti tve naših repre zen tan tov letos niso bile tako odmev ne kot v pre te klo sti, a ven dar je tre ba priz na ti, da tudi tri bro na ste meda lje niso kar tako. Preje li so jih Vida Štran car, Petra Kern in Doro tea Gaš par. Naše dija ke sta sprem lja la Ber nar da Bož nar z Bio - Slika:Utrinekz uvodnegapredavanjaDerekaC. Forda.
PETRAGOSTINČAR
teh niš ke ga cen tra Naklo in Dani jel Lilek z Za vo da Repub li ke Slo ve ni je za šols tvo. Na geo graf ski olim - pi ja di, ki se jo je ude le ži lo več kot sto sred nje šol cev iz 32 dr žav, je bilo pode lje nih 11 zla tih, 21 sre br nih in 31 bro na stih medalj; naj bo lje se je odre za la repre zen tan ca Romu ni je s kar tre mi zla ti mi meda lja mi, takoj za nji mi pa so se uvr sti li Hrva ti z dve ma.
Kon fe ren ce se je po podat kih orga ni za tor ja ude le ži lo 1434 ude le žen cev, sku paj s ti sti mi, ki so bili opra vi če ni koti za ci je pa sko raj 1500. Na pomen, ki so ga v dr ža vi orga ni za to ri ci pri pi sa li temu sre ča - nju, ned vom no kaže tudi pri sot nost prin čev ske ga para na otvo ri tve ni slo ve sno sti. Princ Aki ši no, ki ima sicer dva dok to ra ta, je v svo jem nago vo ru spre go vo ril o svo jih mla dost nih izkuš njah z geo gra fi jo ter o po me nu, ki ga pri pi su je teren ske mu delu in pro stor ske mu vidi ku razi sko va nja nas ploh. Kar nekaj besed je name nil tudi svo je mu razi sko val ne mu delu na področ ju bio lo gi je. V vr sti zelo for mal nih poz dravnih govo rov, je bilo to svo je vrst no pre se ne če nje. Kon fe ren ca se je s svo ji mi znans tve ni mi seja mi zače la po otvo ri tvi 5. av gu sta popol dan in se je zaklju či la 9. av gu sta. Soča sno je pote ka lo po 20 in več dogod kov (pred sta vi tve refe ra tov, poster jev) in sicer v dveh dopol dan skih in treh popol dan skih 90 mi nut nih blokih.
Vods tvo Med na rod ne geo graf ske zve ze je nekaj sestan kov pos ve ti lo raz lič nim dejav no stim in pobu - dam, med kate ri mi velja ome ni ti pobu do za »med na rod no leto glo bal ne ga razu me va nja« (International yearofglobalunderstanding– IYGU). Miš lje no je, da bi mora li ljud je razu me ti, kako so nji ho ve vsak - da nje dejav no sti vpe te v glo bal ne pro ce se in kak šne so posle di ce nji ho vih dejanj na tej rav ni, saj le to lah ko pri pe lje do bolj traj nost ne ga nači na živ lje nja. Z us pe hom te pobu de bi ned vom no dose gli tudi več jo pre poz nav nost geo gra fi je kot vede, ki ima pomemb no vlo go v soo ča nju z naj več ji mi izzi vi sodobne - ga časa. Če bo pobu da uspe la in bo Orga ni za ci ja zdru že nih naro dov leto 2016 pro gla si lo za med na rod no leto glo bal ne ga razu me va nja, bo to ned vom no usme ri lo veli ko pozor no sti tudi na našo med na rod no zve zo in geo gra fi jo nas ploh. Vse ka kor bo to enkrat na pri lož nost, da geo gra fi poka že mo, kak šne so naše zmož no sti pri iska nju lokal nih reši tev za glo bal ne prob le me. Pobu do, kate re namen je med dis ci pli nar - no pove zo va nje pri spo pa da nju z ome nje ni mi glo bal ni mi prob le mi, so pod pr la šte vil na pomemb na sve tov na znans tve na zdru že nja.
Slika 1:Mednarodnikongresnicenter –kraj,kjersejeodvijalakonferenca.
TAJPELC
Znans tve ni del kon fe ren ce je pote kal na sestan kih komi sij, ki so bili pos ve če ni posa mez nim v na - prej dolo če nim temam, s tem, da je bilo gle de na pri jav lje ne refe ra te tre ba pro gram dela v ok vi ru komi sij ustrez no pri la go di ti in po potre bi teme tudi preob li ko va ti. Veli ko je bilo tudi refe ra tov, ki niso naš li mesta v te mat skih sestan kih komi sij in so bili uvrš če ni v splo šni del kon fe ren ce. Tudi v ok vi ru tega so bili dolo če ni temat ski sklo pi kot na pri mer urba na geo gra fi ja in pla ni ra nje, okolj ska geo gra fi ja, teme pove - za ne z GIS-i, rabo tal in še mno go dru gih. Do neke mere gre za pod va ja nje s te ma mi, ki so tako ali dru ga če zaje te v ime na 40 ko mi sij, ki jih tre nut no pre mo re Med na rod na geo graf ska zve za, a vse komi si je svo - jih sestan kov na tej kon fe ren ci niso ime le, pri neka te rih pa pri jav lje ni refe ra ti pre pro sto niso šli v kon tekst temat skih sklo pov, ki so bili načr to va ni. Kon fe ren ca je ime la tudi ple nar ni del, ki se je odvi jal v opol - dan skem ter mi nu, ki ga je veči na ude le žen cev name ni la kosi lu. Teme so bile tri in sicer: tra di cio nal na modrost, oko lje in veli ki vzhod no ja pon ski potres (ter z njim pove za na fuku šim ska kata stro fa leta 2011).
V ok vi ru sled nje so bila vsa tri ple nar na pre da va nja japon ska, pri prvih dveh temah pa je bil uvod ni - čar doma čin, sle di la pa sta mu dva gosta.
Slo ven ska ude lež ba na kon fe ren ci je bila, gle de na odda lje nost in ne rav no pri jaz ne cene na Japonskem, pri ča ko va no skrom nej ša kot na lan skem kon gre su. Z Geo graf ske ga inšti tu ta Anto na Meli ka ZRC SAZU sta na kon fe ren ci aktiv no sode lo va la Janez Nared in Aleš Smre kar, ki sta v ok vi ru seje komi si je za »kultur - ni pri stop v geo gra fi ji« pred sta vi la svo ja refe ra ta. Janez Nared je obrav na val rav na nje s kul tur no dediš či no (Managing cultural heritage: place-based approach), Aleš Smre kar pa je raz kril svo je pogle de na pomen estet ske vred no sti pri vred no te nju narav nih vred not (Howimportantistheaestheticvaluefor theevaluationofnaturevalues?; soav tor: Bojan Erhar tič). Z In šti tu ta za razi sko va nje kra sa ZRC SAZU v Po stoj ni se je kon fe ren ce ude le žil Tadej Sla be, ki je vodil dve od sej »ko mi si je za kras«. Vode nje vseh sej s pred sta vi tva mi refe ra tov je bilo na kon fe ren ci orga ni zi ra no tako, da so bile seje vode ne v paru, pri čemer je bil eden od pred se du jo čih ved no japon ski pred stav nik, dru gi pa tuji. Tadej Sla be je pred sta - vil tudi dva refe ra ta, ki ju je pri pra vil sku paj s so de lav ci. V pr vem je obrav na val lito lo gi jo in zakra se va nje na koral nem oto ku Mina mi dai to (Lithology,rockreliefandkarstificationprocessesincoralMinamidai-
TAJPELC
Slika 2:Kyotoz budističnegasvetiščaKiyomizu-dera.
toislandintheNanseiarchipelago,southeastJapan; soav tor ja: Mar tin Knez in Kazu ko Urus hi ba ra-Yos - hi no), v dru gem pa raz voj ne izzi ve v kraš kih območ jih na pri me ru Slo ve ni je (Developmentchallenges inkarstregions:sustainablelanduseplanninginthekarstofSlovenia; soav tor ji: Fran ci Gabrov šek, Mar - tin Knez, Janja Kogov šek, Andrej Mihevc, Janez Mulec, Mati ja Per ne, Met ka Petrič, Tanja Pipan, Mit ja Pre lov šek, Stan ka Šebe la in Nata ša Rav bar). Z Uni ver ze na Pri mor skem sta se kon fe ren ce ude le ži la Anton Gosar in Stan ko Pelc. Prvi je na kon fe ren ci vodil dve seji »ko mi si je za poli tič no geo gra fi jo«, pred kon - fe ren co pa se je ude le žil še znans tve ne ga sre ča nja »ko mi si je za turi zem«, ki so ga japon ski geo gra fi orga ni zi ra li v Bep pu, Miya ji mi in Oka ya mi. Avtor teh vrstic je vodil tri samo stoj ne seje komi si je, ki ji pred se du je (za mar gi na li za ci jo, glo ba li za ci jo ter regio nal ne in lokal ne odzi ve) ter še trem, ki so bile orga - ni zi ra ne sku paj s »ko mi si jo za traj nost nost pode žel skih siste mov«. Poleg tega se je ude le žil še sestan ka pred sed ni kov komi sij in vodil sesta nek uprav ne ga odbo ra komi si je ter pred sta vil dva refe rata. Prvi se je doti kal osred nje teme kon fe ren ce (Traditionalwisdom –modernknowledge) in je obrav na val vlo go roko del skih obr ti pri raz vo ju pode že lja na slo ven skem (TheroleofSloveniantraditionalhandicraftsin presenttimeruraldevelopment), dru gi pa je imel namen s teo re tič ne pla ti ponov no obudi ti raz pra vo o opre de li tvi poj mov glo ba li za ci ja in mar gi na li za ci ja ter pove za no sti med nji ma (Marginality’sandglo- balization’sreflectionsinsocietyandspace).
Na sled nja regio nal na kon fe ren ca bo pri hod nje leto med 18. in 22. av gu stom v Kra ko vu na Poljskem, z vo dil nim slo ga nom: »Spre mem be, izzi vi, odgo vor nost«. Gle de na soraz mer no bli ži no in pri vlač nost Kra ko va ter zani mi vo in širo ko zastav ljen temat ski okvir kon fe ren ce lah ko pri ča ku je mo tudi več je zanima - nje s stra ni slo ven skih geo gra fov. Ruski geo gra fi so v Kjo tu že vabi li tudi na nji ho vo regio nal no kon fe ren co leta 2015 v Mosk vi, šti ri let ni krog, ki smo ga zače li lani na kon gre su v Kölnu, pa bo skle njen z na sled - njim osred njim kon gre som leta 2016 v Pe kin gu.
Stan ko Pelc
Sim po zij o sta rih zem lje vi dih, atla sih in ime no slov ju Leip zig, Nem či ja, 23.–25. 8. 2013
V saš kem mestu Leip zig je pote kal pred kon fe renč ni sim po zij o sta rih zem lje vi dih, atla sih in imenoslov - ju, orga ni zi ran v ok vi ru 26. med na rod ne kar to graf ske kon fe ren ce, ki je pote ka la med 25. in 30. av gu stom v Dresd nu v Nem či ji. Sim po zij so orga ni zi ra li Komi si ja za zgo do vi no kar to gra fi je pri Med na rod ni kar - to graf ski zve zi (InternationalCartographicAssociationCommissionontheHistoryofCartography), Delov na sku pi na za ime no slov je pri Med na rod ni kar to graf ski zve zi sku paj s Ko mi si jo za ime no slov je pri Med - na rod ni geo graf ski zve zi (International Cartographic Association Working Group on Toponomyin InternationalGeographicalUnionCommissiononToponomy) ter Komi si ja za atla se pri Med na rod ni karto - graf ski zve zi (InterationalCartographicAssociationCommissiononAtlases) s so de lo va njem Leib nit zo ve ga inšti tu ta za geo gra fi jo (Leibnitz-InstitutfürLänderkunde) iz Leip zi ga.
Sim po zi ja, raz de lje ne ga v tri sek ci je, se je ude le ži lo prek 40 ude le žen cev. V prvi sek ci ji o kra jev nih ime nih in atla sih, ki ji je pred se do val Avstri jec Peter Jor dan, je refe ra te pred sta vi lo sedem raz prav ljav - cev. Pau lo de Mene zes iz Bra zi li je je vodil sek ci jo o kra jev nem ime no slov ju v kar to gra fi ji, kjer je bilo pred stav lje nih pet refe ra tov, tret ja sek ci ja pa je bila name nje na tema ti ki kra jev nih imen na sta rih zem - lje vi dih. Tej sek ci ji z os mi mi refe ren ti je pred se do va la Elri Lie ben berg iz Juž ne Afri ke.
Po leg Evro pej cev so se sim po zi ja ude le ži li še stro kov nja ki iz Kitaj ske, Juž ne Afri ke, Bra zi li je, Kana - de, Izrae la in Zdru že nih držav Ame ri ke. Iz Slo ve ni je sem se ga ude le žil Mat jaž Ger šič z Geo graf ske ga inšti tu ta Anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no - sti ter v ok vi ru tret je sek ci je pred sta vil pris pe vek z na slo vom »Ci ga le tov Atlant in nje gov vpliv na slo ven ske ekso ni me«, ki sva ga pri pra vi la z Dra gom Klad ni kom.
Go sti te lji z Leib nit zo ve ga inšti tu ta za geo gra fi jo so ude le žen cem pred sta vi li tudi inšti tut sko knjiž - ni co in arhiv. Knjiž ni ca je ena naj več jih spe cia li zi ra nih knjiž nic v Nem či ji. Poleg sodob ne lite ra tu re hra ni tudi več kot 4000 knjig, izda nih pred letom 1850, prek 50.000 zem lje vi dov ter raz lič no sta ti stič no gradivo.
Inšti tut ski arhiv velja za naj več ji tovrst ni arhiv v nemš ko govo re čih deže lah. Leta 1902 ga je usta no vil vul ka no log Alp hons Stübel. V njem hra ni jo kores pon denč na pisma, dnev ni ke, roko pi se in raz lič ne zemlje - vi de več kot 150-tih razi sko val cev. Arhiv ska zbir ka foto gra fij šte je okrog 120.000 enot. Med zani mi vej ši mi foto graf ski mi fon di velja ome ni ti zbir ko okrog 10.000 fo to gra fij iz Juž ne Ame ri ke, ki jih je na svo jih odpra vah posnel Alp hons Stübel, ter zbir ko okrog 5000 fo to gra fij z za čet ka 20. sto let ja posne tih v nemš - kih kolo ni jah v Afri ki. Iz tega obdob ja je tudi zbir ka foto gra fij iz zra ka, ki jih je posnel Carl Zeiss. Poleg foto graf ske ga gra di va hra ni arhiv tudi zbir ko dobrih 800 po kra jin skih slik Ern sta Voll be hra, zbir ko skic raz lič nih avtor jev ter zbir ko okrog 140.000 raz gled nic iz cele ga sve ta.
Mat jaž Ger šič Kon fe ren ca Med na rod ne geo mor fo loš ke zve ze
Pa riz, Fran ci ja, 27.–31. 8. 2013
Ko nec avgu sta letoš nje ga leta je ime la Med na rod na geo mor fo loš ka zve za (InternationalAssocia- tionofGeomorphologists– IAG; http://www.geo morph.org/) v Pa ri zu (sli ka 1) svo jo osred njo kon fe ren co.
IAG je znans tve no, nevlad no in nepro fit no zdru že nje, kate re ga namen je raz voj in pro mo ci ja geo mor - fo lo gi je kot zna no sti sko zi med na rod no sode lo va nje. Usta nov ljen je bil leta 1989 na Dru gi med na rod ni geo mor fo loš ki kon fe ren ci v Frank fur tu na Maj ni v Nem či ji. IAG svo je cilje ure sni ču je z us ta nav lja njem raz lič nih delav nih sku pin, z or ga ni za ci jo med na rod nih kon fe renc, pub li ka ci ja mi in izme nja vo infor - ma cij (pred vsem prek epošt ne liste). Tre nut no ima 63 čla nic, med kate ri mi je tudi Geo mor fo loš ko druš tvo Slo ve ni je (http://www.geo mor fo lo sko-drus tvo.si/), aktiv no sti pa koor di ni ra izvr šil ni odbor. Tega od pariš - ke kon fe ren ce vodi Eric Fouac he (Sor bon ska uni ver za v Abu Dha bi ju) kot novi pred sed nik IAG.
IAG osred nje kon fe ren ce orga ni zi ra vsa ka šti ri leta, do sedaj pa jih je bilo osem (Manc he ster leta 1985, Frank furt na Maj ni leta 1989, Hamil ton (Ka na da) leta 1993, Bolog na leta 1997, Tokio leta 2001, Zara - go za leta 2005, Mel bour ne leta 2009 in Pariz letos). Nasled nja kon fe ren ca bo leta 2017 v Kal ku ti v In di ji.
V ča su med osred nji mi kon fe ren ca mi orga ni zi ra jo tudi regio nal ne ter šte vil ne temat ske kon fe ren - ce. Prvih je bilo do sedaj prav tako osem (Bu dim pe šta leta 1996, Rio de Janei ro leta 1999, Ciu dad de Slika:Shemarastlinskihvišinskihpasovv Andih,kijojepripravilnemškinaravoslovec,geografinrazisko- valecAlexandervonHumboldt(1769–1859),injohranijov arhivuLeibnitzovegainštitutazageografijo.
MATJAŽGERŠIČ
México leta 2003, Goia nia (Bra zi li ja) leta 2006, Kota Kina ba lu (Ma le zi ja) in Long yearb yen (Spits bergi) leta 2007, Braşov (Ro mu ni ja) leta 2008 (glej Geo graf ski vest nik 80-2) in Addis Aba ba (Etio pi ja) leta 2011).
Nasled nja bo leta 2015 v Si bi ri ji.
Osmo med na rod no geo mor fo loš ko kon fe ren co z na slo vom »Geo mor fo lo gi ja in sona rav nost« (Geo- morphologyandSustainability) je orga ni zi ra lo fran co sko geo mor fo loš ko zdru že nje GroupeFrançaisde Géomorphologie(GFG), pote ka la pa je v pa riš kem »me stu zna no sti« (CitédesSciences; sli ka 2).
Kon fe ren ce se je ude le ži lo več tisoč geo mor fo lo gov iz 74 dr žav. V ok vi ru kon fe ren ce je pote ka lo kar 26 znans tve nih sek cij, orga ni zi ra na je bila delav ni ca za mla de geo mor fo lo ge, poslu ša li pa smo tudi pet ple nar nih pre da vanj ter pri sos tvo va li sko raj dva tisoč dru gim pred sta vi tvam (pre da va njem in poster - jem). Pred vi de nih je bilo več pred- in pokon fe renč nih ekskur zij v raz lič ne dele Fran ci je in sosed nje drža ve, a so pred kon fe renč ne ekskur zi je zara di pre majh ne šte vi la pri jav v ce lo ti odpad le, pokon fe renčnih pa je bilo izve de nih le sla ba polo vi ca (6). Zani mi vo, da so tako veli ko mno ži co geo mor fo lo gov bolj zani - ma le same pred sta vi tve na kon gre su, ki ji bodo ne nazad nje lah ko pre bra li v kak šni revi ji, kot pa ogled lokal nih relief nih oblik in geo morf nih pro ce sov. So nam pa te in tudi neka te re kul tur ne poseb no sti franco - ski kole gi prib li ža ti s sed mi mi med kon fe renč ni mi ekskur zi ja mi (sli ka 3). Poleg tega so izda li dve znans tve ni mono gra fi ji o geo mor fo lo gi ji Fran ci je »LandscapesandLandformsofFrance« (ISBN: 978-94-007-7021-8 (ti ska na raz li či ca) ozi ro ma 978-94-007-7022-5 (med mrež na raz li či ca)), ki je izš la v novi Sprin ger je vi zbir ki WorldGeomorphologicalLandscapes(http://www.sprin ger.com/se ries/10852), ter »Géomorpho- logiedellaFrance« (ISBN: 978-2-10-059508-2).
Na tako veli kih kon fe ren cah si je zara di šte vil nih vzpo red nih sek cij ter nepre gled ne ga šte vi la pred - sta vi tev tež ko ustva ri ti pose ben vtis, kaj so naj no vej ši tren di v vedi. Sodob ne meto de in kvan ti fi ka ci ja pro ce sov so nes por no še ved no v pr vem pla nu. Mor da bi izpo sta vi li ple nar no pre da va nje Deny sa Bruns de na (King’s Col le ge v Lon do nu) z na slo vom Talesfromthedeep, ki je poslu šal ce opo zo ril na to, da je 71 % površ ja Zem lje pod vodo in da je od tega kar 95 % nera zi ska ne ga ozi ro ma kot je dejal pre da va telj: »O podmor- skemreliefuvemomanjkoto reliefunaLunialiMarsu!« Nepo sred no je pove dal, da objave s to vrst no tema ti ko
MATIJAZORN
Slika 1:Eifflovstolpzgrajenleta 1889zapotrebe Svetovnerazstave.
Slika 2:Konferencajepotekalav pariškem»mestuznanosti«oziromavelikemtehniškemmuzeju (http://www.cite-sciences.fr/en/cite-des-sciences),kiponujaštevilnedidaktično-raziskovalneaktivnosti, predstavljanovetehnologije,omogočapatudisprostitvenedejavnosti.
MATIJAZORN
Slika 3:Medkonferenčnaekskurzijao obalnierozijijepotekalav Normandiji –klifiizkredeprimestuÉtretat.
MATIJAZORN
nima jo težav s pro do rom v naj bolj še revi je. To pre da va nje in šte vil na dru ga so jasno poka za la, da na sve - tov ni geo mor fo loš ki sce ni nimaš kaj pri da iska ti, če nimaš ustrez nih finanč nih sred stev. Kljub temu pa se z geo mor fo loš ki mi razi ska va mi ukvar ja mo tudi tam, kjer ni prav dosti poslu ha zanje. Iz Slo ve ni je sva se kon fe ren ce ude le ži la Bojan Erhar tič in pod pi sa ni (oba Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU), ki sva v soav tors tvu z Ma te jo Ferk in Bla žem Koma cem ime la eno pre da va nje (Geomorphosites:indivi- duallandformsorareasofgeomorphologicalheritage) ter tri pred sta vi tve poster jev (TheRakovSkocjan KarstBasin:exceptionalnaturalheritage, LateQuaternaryextremefloodsinthejunctionbetweentheAlps andtheBalkansin Erosionprocessesinflysch:anexamplefromtheIstriaPeninsula(NEAdriatic)).
Ce lo ten pro gram kon fe ren ce je dosto pen na splet nem naslo vu: https://docs.goo gle.com/file/d/
0B7L4c4d Vt LC a Q215TER t WFF q ZG8/edit?usp=sha ring&pli=1, vsi pov zet ki pre da van in poster jev pa so objav lje ni v knji gi pov zet kov na prek 1200 stra neh. Knji ga pov zet kov je dostop na na splet nem naslo - vu: https://docs.goo gle.com/file/d/0B7L4c4d Vt LC aa Fhj NC16UVR q ZTQ/edit?usp=sha ring&pli=1.
Ma ti ja Zorn
Zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov Bled, 3.–5. 10. 2013
Po tem, ko je Zve za geo gra fov Slo ve ni je (ZGS) lan sko leto praz no va la svo jo 90-let ni co, jo je letos čakal njen osred nji šti ri let ni dogo dek – Zbo ro va nje slo ven skih geo gra fov. Tokrat no, ki je v za čet ku okto - bra pote ka lo na Ble du in šir ši oko li ci, je bilo že enaind vaj se to po vrsti. Zbo ro va nja sicer pote ka jo že vse od leta 1952, ko je bilo prvo v Kam ni ku (sez nam vseh zbo ro vanj, pos ve tov, kon gre sov – kakor so se v raz lič nih obdob jih ime no va li – naj de te na splet nem naslo vu ZGS: http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/zve - za/sez namz bo ro vanj.aspx).
Le toš nje zbo ro va nje so pri pra vi li gorenj ski sode lav ci Oddel ka za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Univer - ze v Ljub lja ni, z na me nom, da se po več kot tri de se tih letih (leta 1981 je namreč dva naj sto zbo ro va nje
Slika 1:Zborovanjejepotekalov prostorihVišjestrokovnešolezagostinstvointurizemBled.
MATJAŽGERŠIČ
pote ka lo v Kra nju in na Ble du) geo gra fi ponov no zbe re mo na Gorenj skem. Zbo ro va nje so poi me no - va li »G3: Gorenj ska – Glo kal nost – Geo gra fi ja«, pri čemer poi sto ve te nje s prvo in zad njo bese do naslo va ude le žen cem ni dela la težav, med tem, ko se je pri dru gi bese di mar sik do zami slil, kaj so nam hote li orga - ni za tor ji z njo suge ri ra ti. Izraz zaman išče mo v Geo graf skem ter mi no loš kem slo var ju (2005), je pa raz lo žen v pub li ka ci ji (glej rubri ko Knji žev nost v tej šte vil ki), ki je izš la ob zbo ro va nju. V pred go vo ru so ured - ni ki zapi sa li, da je »glo kal nost« izraz, ki »…strokovnjake … vabik iskanjuodgovora,v kolikšnimerije družbenogospodarskirazvojvključenv lokalnein … širše(globalne)gospodarskeindrugetokove.«
Delo na zbo ro va nju je pote klo v ob li ki ple nar nih pre da vanj, teren skih ogle dov, delav nic, okro glih miz in dru žab nih dogod kov. Pre da va nja, okro gle mize ter delav ni ce so pote ka le v pro sto rih Viš je strokov - ne šole za gostins tvo in turi zem Bled (sli ka 1). Ple nar na pre da va nja so bila rezer vi ra na za dopol dan ski ter min prve ga dne. Anton Gosar (Fa kul te ta za turi stič ne štu di je Uni ver ze na Pri mor skem) je pred stavil sta nje in polo žaj slo ven ske geo gra fi je ter nje no med na rod no vpe tost, spre go vo ril pa je tudi o ne ka terih smer ni cah naše stro ke v pri hod no sti. Karel Natek (Fi lo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) je raz mišljal o na rav nih pro ce sih, ki jih ljud je zara di žrtev in ško de doje ma mo kot narav ne nesre če, ne raz miš lja - mo pa o tem, da smo mno go krat sood go vor ni za nji ho vo pogost nost ali posle di ce. Tret je pre da va nje z na slo vom ‘Go renj ska na raz voj nem raz pot ju’, ki ga je pri pra vi la Slav ka Zupan (K&Z, Sve to va nje za raz voj d. o. o.), nas je konč no »pri pe lja lo« na Gorenj sko, bese da pa je tekla o evrop skih pro jek tih, ki so v zad njih letih pote ka li v re gi ji ter nji ho vih učin kih. Zad nje ple nar no pre da va nje je imel Igor Lipov - šek (Za vod Repub li ke Slo ve ni je za šols tvo), name nje no pa je bilo šol ski geo gra fi ji.
Po pol dan ski del prve ga dne je bil raz de ljen na teren sko delo ter dve delav ni ci. Delav ni ci sta bili name - nje ni šol ski geo gra fi ji, na njih pa so raz prav lja li o glo bal nem uče nju v geo gra fi ji ter o izo bra že va nju za traj nost no mobil nost. Tudi teren sko delo je bilo raz de lje no. Tisti z mal ce več jo afi ni te to do fizič ne geo - gra fi je so se pod vods tvom Ire ne Mrak (Fi lo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) odpra vi li v Tr žič z oko li co, tisti, ki pa so hote li izve de ti več o druž be no geo graf skih poseb no stih, pa se pod vods tvom Irme Potoč nik Sla vič (Fi lo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) odpra vi li v Kranj z oko li co. Obe ekskur -
Slika 2:Naeniizmedekskurzijsmoseseznanilis hišnimiimeni.»Hišnaimenaoznačujejodomačije in pripadajočapolja,travniketerpredvsemljudi,kinatehdomačijahživijo.Ta»domača«imenaso nastalaizpotrebepolažjemločevanjudomačinovmedsebojinsosenadomačijahobdržalakljub menjavilastnikovinnjihovihpriimkov …«(Kakoseprivasreče? 2011).
MATIJAZORN
zi ji sta ime li posre čen kon cept pred sta vi tev refe ra tov ude le žen cev zbo ro va nja na tere nu. Ude le žen ci prve ekskur zi je so se sez na ni li s prob le ma ti ko hišnih (sli ka 2) in ledin skih imen v Le šah in na Blej ski Dobra - vi, z me to da mi abso lut ne data ci je na pri me ru podo ra na Veli kem vrhu na Košu ti, z ne var nost jo pro že nja snež nih pla zov na območ ju Zele ni ce (sli ka 3) ter z vi šin sko paso vi tost jo rast ja. Na dru gi ekskur zi ji pa so ude le žen ci poslu ša li o rabi goz dov v ča su višin ske kolo ni za ci je, o zna kih glo ka li za ci je v osred nji Gorenj - ski, o da naš nji vlo gi polk me tov, o pri de la vi in trže nju eko loš ke hra ne ter o funk cij ski preo braz bi sre diš ča Kra nja in nje go vih sto ri tve nih dejav no stih. Delav ni dan se je zaklju čil z dru žab no pri re di tvi jo na Blej - skem gra du, kjer je ZGS pode li la svo je sta nov ske nagra de. Meli ko vo priz na nje sta za živ ljenj sko delo pre je la Milan Oro žen Ada mič in Mar jan Rav bar, upo ko je na sode lav ca Geo graf ske ga inšti tu ta Anto - na Meli ka ZRC SAZU, čast ni član ZGS pa je postal Čeh Miro slav Vysou dil s Pri ro do slov ne fakul te te Uni ver ze v Olo mou cu. Zla to pla ke to ZGS so pre je li Mar jan Luže vič (Geo graf sko druš tvo Gorenj ske), Igor Lipov šek (Za vod Repub li ke Slo ve ni je za šols tvo) ter Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ma ri bo ru, ki je v le toš njem letu praz no val svo jo pet de set let ni co (glej Geo graf ski obzor - nik 60-3). Sre br no pla ke to ZGS so pre je li Matej Gabro vec (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU), Igor Žiber na (Fi lo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ma ri bo ru) in Maja Besed njak (Sred nja gradbena, geo det ska in eko nom ska šola, Ljub lja na), bro na sto pa Mimi Urbanc, Pri mož Pipan (oba Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU), Kat ja Vin tar Mally (Fi lo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) in Tat ja na Kikec (Druš tvo geo gra fov Pomur ja). Pode lje ni sta bili tudi dve poh va li, ki sta ju pre je li Luci ja Miklič Cvek in Moj ca Ilc Kljun (obe Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni). Meli - ko vo priz na nje za mla do znans tve ni co je pre je la Nika Raz pot nik Visko vić (Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU).
Slika 3:TablanaLjubelju,kipozimiopozarjananevarnostsnežnihplazovnaobmočjuZelenice.
Stopnjonevarnostioznačijonapodlagilavinskegabiltena,kigazaosrednjeKaravankepripravljajo na GeografskeminštitutuAntonaMelikaZRC SAZUv okvirumednarodnegaprojektaNatural HazardswithoutFrontiers(Naravnenesrečebrezmeja).
MATIJAZORN
Dru gi dan zbo ro va nja se je začel z okro glo mizo z go renj ski mi župa ni. Orga ni za tor ji so uspe li zbra ti lepo šte vi lo župa nov, ki so raz prav lja li o (ne)iz ko riš če nih poten cia lih svo je regi je. Med bolj pere či mi izzi vi je bilo izpo stav lje no: gos po dar sko zao sta ja nje regi je, gra vi ta cij ska vlo ga Ljub lja ne, pri vlač nost termalne ga pasu za biva nje, prob le ma ti ka jav ne ga pot niš ke ga pro me ta in obvoz nic, narav nih virov, lokalna proi zvod nja hra ne in samoo skr ba, odsot nost regio nal ne rav ni ter teža ve malih občin. Sle di la je novinar - ska kon fe ren ca ob uvr sti tvi »Kranj ske ste ne« v slo ven ski regi ster žive kul tur ne dediš či ne pri UNESCU ter dalj še pre da va nje Mit je Bric lja (Mi ni strs tvo za kme tijs tvo in oko lje) o »Kranj ski ste ni« ozi ro ma lese - ni kašti kot edins tve ne mu pri me ru tra di cio nal ne teh ni ke, danes bi rekli zele ne infra struk tu re, ure ja nja vodo to kov ter bor be pro ti ero zi ji in to s slo ven skim geo graf skim pore klom. Na Slo ven skem se ta teh - ni ka za pri la ga ja nje nega tiv nim učin kom viso kih voda upo rab lja prek dve sto let.
Po pol dan ski del dru ge ga dne je bil name njen pre da va njem in delav ni ci o upo ra bi nove ga Atla sa Slo ve ni je. Pre da va nja so pote ka la v dveh hkrat nih sek ci jah (sli ka 4). Prvi sek ci ji sta bili name nje ni raz - voj nim in pro met nim izzi vom Gorenj ske ter spre mi nja nju pre bi vals tve nih struk tur v re gi ji, sek ci ji, ki sta sle di li pa sta obrav na va li okolj ske spre mem be ter uprav lja nje z lo kal ni mi in regio nal ni mi viri. Po pre da va njih so štu dent je Oddel ka za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni pred sta vi li rezul - ta te štu dent ske ga razi sko val ne ga tabo ra, ki je pole ti 2013 pote kal v Škof ji Loki in oko li ci. Stro kov ni del dne va se je skle nil s pred sta vi tvi jo pla ka tov, sle dil pa je še dru žab ni večer v Ho te lu Asto ria, kjer so bile med dru gim pode lje ne nagra de za naj bolj ša štu dent ska dela, ki so pris pe la na nagrad ni nate čaj orga - ni za tor jev, podrob no pa je bila pred stav lje na tudi proi zvod nja sira v Bo hi nju.
Zad nji dan zbo ro va nja je bila pod vods tvom Ire na Mrak in Irme Poroč nik Sla vič na spo re du ekskur - zi ja po Ble du (sli ka 5), ki je pote ka la po istem sce na ri ju kot ekskur zi ji prve ga dne. Ude le žen ci so spoz na va li
Slika 4:Predavanjasopotekalav različnihsekcijah.
MATIJAZORN
zna čil no sti turiz ma na Gorenj skem, naj no vej še turi stič ne tren de na samem Ble du, vlo go Tri glav ske ga narod ne ga par ka v go renj skem turiz mu ter alp ska jeze ra in nji ho vo vlo go pri ugo tav lja nju pre te klih okolj - skih spre memb. Zbo ro va nje se je kon ča lo s šport no-dru žab nim popold ne vom v blej skem Kam pu Zaka.
Ob kon cu želi mo izre či čestit ke orga ni za tor jem, pred vsem Ire ni Mrak, Irmi Poroč nik Sla vič in Bošt - ja nu Rog lju za zgled no orga ni za ci jo in dina mič no zbo ro va nje, ne more mo pa mimo gra je slo ven skih geo gra fov, da se niso bolj mno žič no ude le ži li osred nje ga zbo ro va nja ZGS.
Ma ti ja Zorn, Mat jaž Ger šič
Slo ven ski regio nal ni dne vi 2013 Rim ske Topli ce, 24.–25. 10. 2013
Slo ven ski regio nal ni dne vi so pri re di tev, na kate ri pred stav ni ki mini str stev, vlad nih usta nov, jav - nih skla dov, regio nal nih raz voj nih agen cij, občin ter dru gih regio nal nih akter jev, sku paj z ra zi sko val no sfe ro soo či jo aktual ne pogle de na prob le ma ti ko regio nal ne ga raz vo ja in regio nal ne poli ti ke v Slo ve ni ji ter z med se boj nim dia lo gom obli ku je jo pred lo ge za nove sistem ske reši tve.
Le tos so bili regio nal ni dne vi 24. in 25. ok to bra v Rim skih Topli cah, pri orga ni za ci ji pa so sode lo - va li Mini strs tvo za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo, Slo ven ski regio nal no raz voj ni sklad, Regio nal ni cen ter za raz voj Zasav je (kot part ner v pro jek tu SY_CULT our), Obči na Laš ko ter Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU.
V vse bin skem smi slu je sim po zij obrav na val tri med se boj no pove za ne sklo pe:
• izzi vi regio nal ne ga raz vo ja,
• raz voj ni poten cia li kul tur ne dediš či ne,
• raz voj pode že lja v Slo ve ni ji.
Re gio nal no raz voj ni sklop je obrav na val: Stra te gi jo pamet ne spe cia li za ci je Slo ve ni je, ope ra tiv ni pro - gram 2014–2020, poklic no sesta vo slo ven skih regij ter nove pri sto pe k raz voj ne mu načr to va nju, na okro gli mizi pa so raz prav ljav ci opo zo ri li na izzi ve, ki nas čaka jo v novi evrop ski pro gram ski pers pek ti vi. Pri tem Slika 5:OgledBledasevedaniminilbrezvožnjepoBlejskemjezeru.
MATJAŽGERŠIČ
so bili v sre diš ču pozor no sti potre ba po med se boj nem uskla je va nju raz voj nih aktiv no sti, potre ba po stabilnem siste mu načr to va nja, ki bi zago tav ljal kon ti nui te to in traj nost nost, vklju če va nje jav no sti ter stal ni par ti cipativ - ni pro ces, da bi sprot no zaz na li vse poten cia le in pora ja jo če se izzi ve. Izpo stav lje no je bilo tudi, da je tre ba več pozor no sti name ni ti doslej zapo stav lje ni ma sprem lja nju in vred no te nju. Raz pra va je opo zo ri la na pomen inte gral ne ga pla ni ra nja ter na dosled no izva ja nje aktiv no sti sklad no z ja sno zastav lje ni mi cilji. Da bi bilo to mogo če, je tre ba stra te gi je in pro gram ske doku men te pri prav lja ti bolj pre miš lje no in med se boj no usklajeno.
Ker je pri orga ni za ci ji dogod ka sode lo val tudi pro jekt SY_CULT our – Siner gi ja kul tu re in turiz ma:
upo ra ba kul tur nih vred not v manj raz vi tih rural nih območ jih (http://www.sycul tour.eu/), smo nadalj - nja dva sklo pa name ni li kul tur nim vred no tam in pode že lju. Pred stav lje ni so bili pri me ri dobrih praks s po droč ja rabe kul tur nih vred not pri raz vo ju, okro gla miza pa se je doti ka la tako dose da njih izku šenj kot pred lo gov za novo finanč no pers pek ti vo. Kul tur na dediš či na po pre pri ča nju ude le žen cev pred stav - lja velik raz voj ni poten cial, ki pa je še pre sla bo izko riš čen zara di pomanj ka nja vizi je, denar ja, v ne ka te rih pri me rih pa tudi toge ga siste ma varo va nja.
Dru gi dan smo obrav na va li raz voj pode že lja. Pred stav nik Mini strs tva za kme tijs tvo in oko lje je pred - sta vil ‘Pro gram raz vo ja pode že lja 2014–2020’, osta li tri je pris pev ki pa so osvet lje va li sta nje na področ ju eko loš ke ga kme to va nja in social ne ga kme tijs tva. Okro gla miza, ki je sle di la pre da va njem, se je ukvar - ja la z vpra ša njem, kak šno pode že lje želi mo zapu sti ti našim zanam cem. Raz prav ljav ci so opo zo ri li na neka te re neiz ko riš če ne vire, kot je les, prav tako pa se je raz vil deja ven dia log o pri hod nji ure di tvi raz - vo ja pode že lja. V pri mer ja vi z raz pra va mi prve ga dan je bilo vzduš je veli ko bolj opti mi stič no, kar kaže na bolj šo sistem sko ure di tev na področ ju raz vo ja pode že lja.
Sim po zi ja se je ude le ži lo prek 160 ude le žen cev iz raz lič nih usta nov, zelo poh val na pa je zla sti mno - žič na ude lež ba štu den tov geo gra fi je z ljub ljan ske Filo zof ske fakul te te.
Vse pred sta vi tve so objav lje ne na splet ni stra ni sim po zi ja (http://od mev.zrc-sazu.si/rrs/), znans tve - ni pris pev ki pa so objav lje ni v mo no gra fi ji Nove raz voj ne pers pek ti ve (glej rubri ko Knji žev nost v tej šte vil ki), ki je pri Založ bi ZRC izš la kot četr ta knji ga v zbir ki Regio nal ni raz voj.
Ja nez Nared Slika:UdeleženciSlovenskihregionalnihdni.
JANEZNARED
