P O V Z E T K I
6 5
N i n a M e š l
S O C i A L N O DELO Z DRUŽiNO
U P O R A B A IN S O U S T V A R J A N J E Z N A N J A v P R A K S I V socialnem delu so teoretska znanja premalo dosledno uporabljena, čeprav lahko pomenijo oporo z a ravnanje v kompleksnih praktičnih situacijah.
Predpostavko, da kompetentni praktiki po navadi vedo več o svojem delu, kot lahko o tem povedo, lahko prenesemo v socialno delo, a moramo narediti še korak naprej. Potrebujemo znanje in besede, da svoje delo poimenujemo, kajti le tako lahko zagoto- vimo soudeleženost v procesu dela, ki vodi k dobrim razpletom. Raziskovati moramo smeri, da bi se lahko približali ekspliciranju ravnanja. K temu pripomore tudi predstavljena raziskava o uporabi teoretskega znanja v praksi socialnega dela z družino. Rezultati kažejo na razhajanja med teorijami ravnanja, ki so jih socialne delavke opredelile kot privzete teorije, in njihovimi teorijami v uporabi. Možen korak k bolj eksplicitni opori na teoretske koncepte, k bolj kompetentnemu ravnanju v praksi, je uporaba predstavljenega modela socialnega dela z družino.
Model je odprt za izbor različnih konceptov, ki jih v konkretnem praktičnem primeru socialna delavka premišljeno uporabi v praksi - na način, ki bo za družino, njene družinske člane in socialno delavko pomenil soustvarjanje dobrih izidov v vsakokrat izvirnem delovnem projektu pomoči in bo hkrati pripomogel k razvijanju uporabne teorije z a prakso socialnega dela z družino.
K L J U Č N E B E S E D E : privzete teorije, teorije v uporabi, refleksivni pristop, delovni odnos, družina.
Dr. Nina Mešl je asistentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Topniška 31, 1000 Ljublja- na. Med letoma 1998 in 2003 je kot socialna delavka delala na področju dela z mladimi in družino. Področji njenega raziskovalnega dela sta socialno delo z družino in teorije pomoči v socialnem delu. Kontakt:
(01) 3 0 0 6 2 3 2 , nina.mesl@fsd.uni-lj.si.
F e d e r i c o Farini
HiBRiDiZACiJA KoT POSLEDiCA n o v i h k u l t u r n i h o b l i k
U D E L E Ž B A P R I S E L J E N I H M L A D O S T N I K O V , M O D E N S K I H Š T U D E N T O V , v D R U Ž B E N I H P R O C E S I H D R Ž A V E G O S T I T E L J I C E
Članek temelji na podatkih, zbranih spomladi 2006 s pomočjo kvalitativnih skupinskih intervjujev, opravljenih z 48 mladoletnimi priseljenci, ki so dijaki srednje šole tehnične ali poslovne usmeritve v Mo- deni in so bili pred tem vključeni v evropski projekt COMICS. Avtor ugotavlja, da sodelovanje v določenih družbenih procesih v državi gostiteljici ne zahteva samo samoumevnega angažiranja v njenih kulturnih oblikah niti ne predpostavljanja sprejemanja njenih kulturnih simbolov. Socialna udeleženost je povezana z nenehnimi procesi pogajanj in stapljanj pomenov simbolov in kulturnih oblik v medkulturni komunika- ciji. Ker se zdi, da kategorije, kot sta »integracija« in
»prilagajanje«, zelo poenostavljajo odtenke socialne udeleženosti, želi članek prikazati raznolikost pome- nov, pričakovanj in problemov na poti do integracije na način, na katerega so to občutili in tudi sami izrazili mladoletni priseljenci.
K L J U Č N E B E S E D E : marginalizacija, pogajanje o identiteti, socialni razvoj, integracija, priseljenci.
Dr. Federico Farini je pogodbeni raziskovalec na področju sociologije komunikacij in kulturnih proce- sov na Univerzi v Modeni in Reggio Emilii. Predava predmet »medkulturna mediacija in menedžment medkulturnih konfliktov«. Je mentor dodiplomskim in diplomskim študentom pri njihovih raziskovalnih projektih na področju medkulturne komunikacije.
Kontakt: Universita di Modena e Reggio Emilia, Dipartimento di Scienze del Linguaggio e della Cul- tura, Largo Sant'Eufemia, 19, I - 4 1 1 0 0 Modena, tel.
(0039) 3 2 8 8 8 3 6 0 8 6 , federico.farini@unimore.it.
66
i—
LU
S B o r u t G r a b r i j a n o
PROGRAMi MATERiNSKiH D O M O V iN VARNiH HiŠ 17 LET PO USTANOViTVi
V Sloveniji so se materinski domovi znova pojavili po letu 1990. Po več kot 1 7 letih delovanja programov materinskih domov in varnih hiš, po koncu prvega nacionalnega programa socialnega varstva in na pod- lagi Resolucije nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2 0 1 0 je mreža izvajalcev na tem po- dročju skorajda razvita po celotni Sloveniji. S sprejeto resolucijo naj bi materinski domovi in varne hiše po verifikaciji programa postali javni socialnovarstveni programi. Skupno število ležišč v vseh teh programih je bilo v letu 2009 3 7 3 , resolucija pa predvideva 350 mest v mreži materinskih domov in varnih hiš.
Indikatorja kvantitete v teh programih sta število ležišč in pokritost navedenih programov po regijah.
Na podlagi ocen o številu primerov nasilja nad žen- skami ali v družini se v družbi pojavlja stališče, da je navedeno število mest premajhno. Podatki izvajalcev programov varnih hiš in materinskih domov v letu 2 0 0 7 pa kažejo, da je bila povprečna zasedenost v varnih hišah približno 90-odstotna, v materinskih domovih okoli 80-odstotna. Določene značilnosti (starost, samskost, število otrok) pri uporabnicah v teh programih kažejo še nekatere druge spremembe v primerjavi z uporabnicami na začetku delovanja teh programov.
K L J U Č N E B E S E D E : javni socialnovarstveni progra- mi, nasilje, družina, nevladne organizacije.
Mag. Borut Grabrijan je zaposlen na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v Ljubljani. V okviru svojih pristojnosti pokriva nevladne organizacije na področju socialnega varstva, javne programe s področja duševnega zdravja, razvojne in eksperi- mentalne programe, pa tudi programe s področja materinskih domov in zatočišč za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja. Kontakt: (01) 3 6 9 7 7 5 0 , borut.
grabrijan@gov.si.
